Forum » Loža » opensource = free???
opensource = free???
BigBoss ::
Pirat ne bi stal niti 1mrd SIT. Samo to se ne sme. Tudi kupovanje pod mizo se ne sme.
In plačat nekoga, da vzame kodo, za katero je avtor rekel, da jo sme vzeti in jo dodela, ter potem zopet dovoli da nekdo to naredi, to se tudi ne sme ?
Zakaj že ?
borchi ::
@thomas: če država kupi MS Office ali če plačuje razvoj OpenOffice-a podpira prvega ali pač drugega. in ja, pri obeh stvareh gre za davkoplačevalski denar.
od kod si pa prišel do tega, da si je MS Office "zaslužil" izbor na trgu, OpenOffice pa preko partijskega delegiranja pa nam še nisi povedal.
od kod si pa prišel do tega, da si je MS Office "zaslužil" izbor na trgu, OpenOffice pa preko partijskega delegiranja pa nam še nisi povedal.
l'jga
Brane2 ::
In BTW: Ko smo ravno pri OpenOfficeju:
Za stare verzije se strinjam, da so bile sucky. Si moru bit že zelo navdušen nad ideologijo, da si jih uporabljal.
Nove delajo povsem O.K. Moja računovodkinja ga uporablja na svojih Winsih, pa nima pojma o odprti kodi, Linuxu itd pa tudi mnogi Windows zealoti okrog mene.
Tudi na mojem sistemu so obstali- najprej pomotoma, potem pa sem jihkar pustil gor.
"Pomotoma" zato, ker me je računovodkinja obupano klicala, ker so se ji "ta poredna" okna spet tako zaprla, da jih ni mogla odpret in je celo krivila monitor (tanov 17" NECov LCD
) in vpleten je bil nekako tudi OpenOffice, ne spmnim se več kako. V glavnem, če sem jih hotu po telefonu pomagat, sem ga moral inštalirat.
Problem sva rešila, OpenOffice pa sem pozabil na svojem sistemu. Pa ima nastavljeno, da privzeto odpira mnoge dokumente in me kljub temu sploh ne moti na moji Win2K kišti.
Na Gentooju pa itak uporabljam najbolj špartanske variante- gedit itd. Sploh pa recimo vsaj kar se preglednic tiče GNUmericu res nič ne manjka in je zame za M$ Excela "tata roditelj".
Če so to "partijske variante" ali ne, who cares. Stvar dela.
Zanimivo je, da je recimo OpenOffice SUN svojčas laufal v dveh verzijah. Lahko si plačal SUNove turbo office ali pa vzel zastonj verzijo, ki so jo razvijali v okvirih Open Sourceja. Pa je "open" verzija sčasoma prehitela plačljivo verzijo.
Za stare verzije se strinjam, da so bile sucky. Si moru bit že zelo navdušen nad ideologijo, da si jih uporabljal.
Nove delajo povsem O.K. Moja računovodkinja ga uporablja na svojih Winsih, pa nima pojma o odprti kodi, Linuxu itd pa tudi mnogi Windows zealoti okrog mene.
Tudi na mojem sistemu so obstali- najprej pomotoma, potem pa sem jihkar pustil gor.
"Pomotoma" zato, ker me je računovodkinja obupano klicala, ker so se ji "ta poredna" okna spet tako zaprla, da jih ni mogla odpret in je celo krivila monitor (tanov 17" NECov LCD
) in vpleten je bil nekako tudi OpenOffice, ne spmnim se več kako. V glavnem, če sem jih hotu po telefonu pomagat, sem ga moral inštalirat.Problem sva rešila, OpenOffice pa sem pozabil na svojem sistemu. Pa ima nastavljeno, da privzeto odpira mnoge dokumente in me kljub temu sploh ne moti na moji Win2K kišti.
Na Gentooju pa itak uporabljam najbolj špartanske variante- gedit itd. Sploh pa recimo vsaj kar se preglednic tiče GNUmericu res nič ne manjka in je zame za M$ Excela "tata roditelj".
Če so to "partijske variante" ali ne, who cares. Stvar dela.
Zanimivo je, da je recimo OpenOffice SUN svojčas laufal v dveh verzijah. Lahko si plačal SUNove turbo office ali pa vzel zastonj verzijo, ki so jo razvijali v okvirih Open Sourceja. Pa je "open" verzija sčasoma prehitela plačljivo verzijo.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Thomas ::
Če država kupi Linux, ni noben problem. Noben.
Kupuje tudi Windowse in solato za menzo, na Ministrstvu za evropske zadeve.
Vse to iz denarja davkoplačevalcev. Noben problem.
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Če pa nekaj vzame zastonj, potem pa vseeno plača "po ovinku" ... pa to ni dovoljena praksa.
Kdor bi bil rad v tem primeru velikodušen, zakaj ni še v drugih? Recimo Volkswagen in subvencije. Tudi tisto ne bi smel biti potem noben problem.
Potem naj država redistribuira davke kakor se poljubi trenutnim ministrom!
Kupuje tudi Windowse in solato za menzo, na Ministrstvu za evropske zadeve.
Vse to iz denarja davkoplačevalcev. Noben problem.
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Če pa nekaj vzame zastonj, potem pa vseeno plača "po ovinku" ... pa to ni dovoljena praksa.
Kdor bi bil rad v tem primeru velikodušen, zakaj ni še v drugih? Recimo Volkswagen in subvencije. Tudi tisto ne bi smel biti potem noben problem.
Potem naj država redistribuira davke kakor se poljubi trenutnim ministrom!
Thomas ::
Potem bodo ministrstva, kakor so že bila v času centralnoplanskega gospodarstva. Vrhovni šefi nad vsem.
Zaenkrat bi bili samo nad segmentom operacijskih sistemov. En konec software bi radi regulirali centralnoplansko.
Partijska varianta, ja.
Zaenkrat bi bili samo nad segmentom operacijskih sistemov. En konec software bi radi regulirali centralnoplansko.
Partijska varianta, ja.
BigBoss ::
Če pa nekaj vzame zastonj, potem pa vseeno plača "po ovinku" ... pa to ni dovoljena praksa.
Kakšnem ovinku ?
Linux distribucije so zastonj in prosto dostopne.
Država :
a.) Plača (v okviru plače in rednega dela) nudi svojemu zaposlenemu izobraževanje, mu plača da jo namesti na strežnik ali računalnik.
b.) Plača podjetju (outsourcing) da namesti zadevo na računalnik. Plača po potrebi temu (SLO) podjetju da naredi prilagoditve po njeni meri. Ker je licenca taka, pač to podjetje da prilagoditve prosto naprej.
Kaj tu ni v redu ?
Linux JE zastonj. Država ga NE kupi. Tisto kar potrebuje - prilagoditve, namestitve pač kupi.
Vraga, kaj tu ne špila, s čim nisi zadovoljen, kaj ni zakonito ?
Gundolf ::
Dej Thomas kakšn link do novice oziroma česarkoli, od kjer bo razvidno kdaj, kako in katera država je plačala okol ovinka open source stvari, ki bi jih lahko dobila zastojn. Sori, ampak do takrat te res ne morem resno jemat.
borchi ::
@thomas: subvencija - transfer, kjer plača država NEDELO. če plačaš programerja, ki ti razvija softver, ki ga bo država uporabila, plačaš DELO. pač bo še mel kdo koristi od njega razen države. programer pa bo plačal dohodnino (od, s tvoje strani definirane, "subvencije") in se ne bo nič bunil. za razliko od kmetov.
pa v nobenem primeru še nisem slišal, da je gospodarski subjekt (ki se financira iz davkov etc.) pri odločitah za prostokodne rešitve rekel, da je OS za nonOS - 0 cenejši od nonOS.
pa v nobenem primeru še nisem slišal, da je gospodarski subjekt (ki se financira iz davkov etc.) pri odločitah za prostokodne rešitve rekel, da je OS za nonOS - 0 cenejši od nonOS.
l'jga
poweroff ::
Tisti, ki pravite, da programer ni plačan za svoje delo. Je plačan - prvič. Enako kot če bi delal za Microsoft. Ko nekaj naredi, mu MS plača. Kasneje MS služi "na njegov račun" (OK, ima še stroške marketinga, itd.).
Torej je iz stališča posameznega programerja - nelastnika podjetja situacija enaka. V bistvu je še na slabšem, ker kot odprtokodnik lahko vsaj podporo ponuja po svoji mili volji, v okviru MS jo pa ne more.
Torej je iz stališča posameznega programerja - nelastnika podjetja situacija enaka. V bistvu je še na slabšem, ker kot odprtokodnik lahko vsaj podporo ponuja po svoji mili volji, v okviru MS jo pa ne more.
sudo poweroff
Thomas ::
Link.
Če bi nekdo (Revoz) delal zastonjske avtomobile, pa bi ga država podprla, ker "tudi vlada bo morda lahko uporabila kakšen tak avto", bi ostali proizvajalci zganjali velik cirkus. In seveda uspeli.
MID želi, na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili v preteklih dveh letih, posebej izpostaviti posamezna področja razvoja odprtokodnih programov, ki predstavljajo pomembne gradnike za širšo uveljavitev tovrstne programske opreme v slovenski družbi.
Če bi nekdo (Revoz) delal zastonjske avtomobile, pa bi ga država podprla, ker "tudi vlada bo morda lahko uporabila kakšen tak avto", bi ostali proizvajalci zganjali velik cirkus. In seveda uspeli.
Brane2 ::
Ne vem, če bi uspeli.
Zastonj avtomobili bi močno znižali stroške prevoza in s tem povečali konkurenco avtoprevoznikov.
Če bi seveda bili zares zastonj ali praktično zastonj.
Zastonj avtomobili bi močno znižali stroške prevoza in s tem povečali konkurenco avtoprevoznikov.
Če bi seveda bili zares zastonj ali praktično zastonj.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Thomas ::
Kaj če Podlasice d.o.o. proda državi 10000 kopij Linuxa?
To bi bilo v redu. Samo Linux bi težil, to je.
To bi bilo v redu. Samo Linux bi težil, to je.
Thomas ::
> Zastonj avtomobili bi močno znižali stroške prevoza in s tem povečali konkurenco avtoprevoznikov.
JA. Samo če niso rezultat (državnega) dumpinga.
JA. Samo če niso rezultat (državnega) dumpinga.
BigWhale ::
No, kaj ko bi si ze dali dopovedati, da Linux NI zastonj! Da se ga pa dobiti z minimalnimi stroski.
Drzava nikjer nikomur ne placuje okrog ovinkov, da dobi neko stvar potem ceneje. Dalec od tega.
Stvar je sila preprosta. Drzava bi rada neko stvar, naredi se razpis in se da taksne in taksne zahteve. Prijavi se n kandidatov. Od tega nekdo kot resitev ponudi odprtokodne zadeve. Free Software. Kaj je prednost njegove ponudbe? Prednost je to, da ne rabi mastno zaracunati licencnine za programsko opremo, zato je resitev lahko precej precej cenejsa.
Cisto po pravilih kapitalizma. Drzava nikogar ne subvencionira.
Drzava nikjer nikomur ne placuje okrog ovinkov, da dobi neko stvar potem ceneje. Dalec od tega.
Stvar je sila preprosta. Drzava bi rada neko stvar, naredi se razpis in se da taksne in taksne zahteve. Prijavi se n kandidatov. Od tega nekdo kot resitev ponudi odprtokodne zadeve. Free Software. Kaj je prednost njegove ponudbe? Prednost je to, da ne rabi mastno zaracunati licencnine za programsko opremo, zato je resitev lahko precej precej cenejsa.
Cisto po pravilih kapitalizma. Drzava nikogar ne subvencionira.
Thomas ::
> No, kaj ko bi si ze dali dopovedati, da Linux NI zastonj!
Sej res! Skoz trobijo, kako je brezplačen.
Sej res! Skoz trobijo, kako je brezplačen.
BigWhale ::
Drzava objavlja podobne razpise na marsikaterem podrocju. Tudi v solstvu, kulturi, kmetijstvu... Vsa bio pridelava je, ce se prav spomnim subvencionirana s strani drzave. Nikjer te pa ne obvezujejo, da moras potem ti tisto ne-spricano repo prodajat. Lahko jo stran zmeces, ce ti pase.
BigBoss ::
Link
državna pomoč podjetju Revoz ....
A to se ti zdi tudi narobe ?
Seveda, prav bi bilo, da je ne bi dali, revoz pa ukinili. Naj deluje trg, dolenjska pa naj bo brez delovnih mest.
državna pomoč podjetju Revoz ....
A to se ti zdi tudi narobe ?
Seveda, prav bi bilo, da je ne bi dali, revoz pa ukinili. Naj deluje trg, dolenjska pa naj bo brez delovnih mest.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigBoss ()
BigWhale ::
> Sej res! Skoz trobijo, kako je brezplačen.
Ja, tisti, ki nic ne vedo ali pa zelo malo.
Ja, tisti, ki nic ne vedo ali pa zelo malo.
BigWhale ::
PS: 40mio EUR? Eni se pa usajajo zaradi koliko? 10mio SIT?
Ne 10, 100 mio SIT bi morala dati drzava za razvoj proste programske opreme. Pa ne zavoljo proste programske opreme ampak zavoljo spodbujanja znanja. Zato, da bomo nekaj naredili in si pridobili doloceno znanje. Zato, da bomo lahko konkurencni na trziscu, ker, zakaj bi placeval toliko in toliko denarja MSju, ce lahko placas precej manj denarja nekemu drugemu cloveku, ki bo ta denar porabil v nasi drzavi in se bo dolocen del denarja recikliral z davki.
Ne 10, 100 mio SIT bi morala dati drzava za razvoj proste programske opreme. Pa ne zavoljo proste programske opreme ampak zavoljo spodbujanja znanja. Zato, da bomo nekaj naredili in si pridobili doloceno znanje. Zato, da bomo lahko konkurencni na trziscu, ker, zakaj bi placeval toliko in toliko denarja MSju, ce lahko placas precej manj denarja nekemu drugemu cloveku, ki bo ta denar porabil v nasi drzavi in se bo dolocen del denarja recikliral z davki.
Gundolf ::
Ja Thomas, iz tega linka pa res vidim kako država okoli ovinka placuje odprto kodo. 
Če poznaš slučajno kakšno boljšo idejo za investicijo v informacijsko družbo, kot je tista v linku ki si ga pripel, jo pa kar povej.
Če poznaš slučajno kakšno boljšo idejo za investicijo v informacijsko družbo, kot je tista v linku ki si ga pripel, jo pa kar povej.
Brane2 ::
Kaj če Podlasice d.o.o. proda državi 10000 kopij Linuxa?
To bi bilo v redu. Samo Linux bi težil, to je.
Saj lokalni d.o.o.-ji ga prodajajo. Če tudi državi, ne vem. Najbrž se ji ne upirajo.
Kje pa misliš, da sem jaz dobil Suse Linux ?
Pa mi Suse GmbH ni nič težil ker sem njihov program plačal Eurotehu v Grosuplje.
Še prav prijazen je bil, ko sem registriral svojo kopijo.
In tudi Linus & Co. se ni razburjal zaradi tega, ker je Suse pokasiral, oni pa razvijajo kernel, ki je v osnovi pod LGPL licenco, torej ga načeloma ne računajo folku...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Brane2 ::
> No, kaj ko bi si ze dali dopovedati, da Linux NI zastonj!
Sej res! Skoz trobijo, kako je brezplačen.
Tu gre za nesporazum. Pri OS so v načelu stvari "plačne", ko so nove in jih je treba razviti. Tud rogramerji jedo in radi spijo na toplem. če ne drugače, plačajo to iz svojega žepa.
Ko so stvari razvite in zunaj pod GPL ali podobno licenco, postanejo brezplačne, saj so bile že plačane.
In zakaj recimo Suse ni zastonj (saj določene verzije so, ampak pustimo to) ?
Zato, ker Suseju plačaš lepilo s katerim je zlepil skupaj tisoče brezplačnih programčkov pa tudi maintenance in support.
Če ti tudi to ni všeč, si lahko omisliš tudi brezplačno lepilo. Seveda tudi to lepilo ni absolutno brezplačno, saj nekdo mora koneckoncev plačati plac na serverjih, če ne drugega.
A tudi tu ni panike. Ko/če bom imel par solidnih aplikacij in bom hotel, da jih lahko Gentoo userji brez problema inštalirajo, bom iz zaslužka brez razmišljanja nakazal parsto $ letno, da imajo za diske in bandwidth, kar se mene tiče. Koneckoncev je taka dostopnost mojih izdelkov za mene reklama.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
BigBoss ::
No, pa dajmo še malo razčistimo stvari.
Strošek nabave programske opreme (licence) je v primeru Linuxa enak 0. V primeru windows pa pač kolikor tisti trenutek tista vrezija stane.
Od tu naprej pa so zadeve načelno enake. Vzdržuješ zadeve lahko sam, preko brezplačnih servisov ali pa nekoga plačaš če nimaš dovolj znanja. Ali pa plačaš nabiranje znanja oziroma se ga lotiš sam.
Če se greš resno, profesionalno zadevo, potem je pri stroških vzdrževanja, izobraževanja in podobnega začetni strošek licnec praktično nepomemben.
Kar se tiče ostalih stroškov, pa recimo, da so primerljivi. Torej je s tega stališča (cene) praktično vseeno kateri OS vzamemo in vzdržujemo.
Pri odločanju ima torej edino smisel pogledati druge faktorje. Zanesljivost, povezljivost, nadgradljivost, dostopnost podpore.
Tu so pa mnenja zelo deljena. Osebno mislim, da ima odprta koda veliko prednosti zaradi dobre prilagodljivosti, ki jo ravno zaradi odprtosti kode lahko izvaja vsakdo, torej tudi podjetja v državi, kar generira prihodek v državi sami. V primeru MS (in drugih) pa si tu vezan na matično podjetje v tujini, kar pomeni (pa čeprav preko podružnice tu) odtok plačani sredstev v tujino.
Kar pa še ni najbolj problematično. Tudi znanje in vse, kar se ob morebitnem reševanju naših težav in zahtev naučijo ostane njim. V primeru odprte kode pa nam (in je tudi celemu svetu na voljo).
Kar se tiče države kot take, je zanjo torej edino pametno, če želi v državi imeti čim več znanja, da podpira odprtokodne projekte. Pa ne zaradi izdelkov samih, ki bodo tako nastali. Zaradi znanja, ki se bo tako nabralo.
Strošek nabave programske opreme (licence) je v primeru Linuxa enak 0. V primeru windows pa pač kolikor tisti trenutek tista vrezija stane.
Od tu naprej pa so zadeve načelno enake. Vzdržuješ zadeve lahko sam, preko brezplačnih servisov ali pa nekoga plačaš če nimaš dovolj znanja. Ali pa plačaš nabiranje znanja oziroma se ga lotiš sam.
Če se greš resno, profesionalno zadevo, potem je pri stroških vzdrževanja, izobraževanja in podobnega začetni strošek licnec praktično nepomemben.
Kar se tiče ostalih stroškov, pa recimo, da so primerljivi. Torej je s tega stališča (cene) praktično vseeno kateri OS vzamemo in vzdržujemo.
Pri odločanju ima torej edino smisel pogledati druge faktorje. Zanesljivost, povezljivost, nadgradljivost, dostopnost podpore.
Tu so pa mnenja zelo deljena. Osebno mislim, da ima odprta koda veliko prednosti zaradi dobre prilagodljivosti, ki jo ravno zaradi odprtosti kode lahko izvaja vsakdo, torej tudi podjetja v državi, kar generira prihodek v državi sami. V primeru MS (in drugih) pa si tu vezan na matično podjetje v tujini, kar pomeni (pa čeprav preko podružnice tu) odtok plačani sredstev v tujino.
Kar pa še ni najbolj problematično. Tudi znanje in vse, kar se ob morebitnem reševanju naših težav in zahtev naučijo ostane njim. V primeru odprte kode pa nam (in je tudi celemu svetu na voljo).
Kar se tiče države kot take, je zanjo torej edino pametno, če želi v državi imeti čim več znanja, da podpira odprtokodne projekte. Pa ne zaradi izdelkov samih, ki bodo tako nastali. Zaradi znanja, ki se bo tako nabralo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigBoss ()
CaqKa ::
>>> Drzava rabi program za urejanje texta. A bo sla v eno podjetje, kjer ga dobi za 7mrd SIT ali bo sla v drugo podjetje, kjer ga dobi za 4mrd SIT?
odvisno od tega v katerem od teh dveh podjetij bo delal od predsednika ožji kolega.
odvisno od tega v katerem od teh dveh podjetij bo delal od predsednika ožji kolega.
Thomas ::
> Kar se tiče države kot take, je zanjo torej edino pametno, če želi v državi imeti čim več znanja, da podpira odprtokodne projekte.
Kje je kdo izračunal, da so od maljona reči, ravno t.i. odprtokodni sistemi tako pomoči potrebni in vredni.
Od kod razpis kar za "odprtokodne sisteme"? Ne pa recimo za razvoj programov na splošno? Čeprav bi bilo po moje tudi to odveč.
Država ma za skrbet za univerze in inštitute, če hoče poglabljati znanje. Lahko se določijo tudi kakšni projekti, ki jih država podpre.
Ne pa da se obesi na zadnjo modno muho.
Kje je kdo izračunal, da so od maljona reči, ravno t.i. odprtokodni sistemi tako pomoči potrebni in vredni.
Od kod razpis kar za "odprtokodne sisteme"? Ne pa recimo za razvoj programov na splošno? Čeprav bi bilo po moje tudi to odveč.
Država ma za skrbet za univerze in inštitute, če hoče poglabljati znanje. Lahko se določijo tudi kakšni projekti, ki jih država podpre.
Ne pa da se obesi na zadnjo modno muho.
Gandalfar ::
Ali drzava lahko najame podjetje, ki se ukvarja s prodajo odprtokodnih resitev da ji namesti OpenOffice za 1/10 cene konkurence?
Phil ::
ki se ukvarja s prodajo odprtokodnih resitev da ji namesti OpenOffice
OF torej lahko dobiš za 0 sit. A je podjetje, ki se ukvarja s prodajo torej zaračunava namestitev?
LP
OF torej lahko dobiš za 0 sit. A je podjetje, ki se ukvarja s prodajo torej zaračunava namestitev?
LP
Phil ::
Razvijalec(programer) večinoma ni ista pravna oseba kot prodajalec. Sam razvijalec torej od prve prodaje, ko za delo dobi en znesek, naprej nima nič? Od prve prodaje naprej potem služijo le drugi - tudi programerjave konkurenca (s nadgradnjami programa) recimo?
So še vredu tele trditve?
LP
So še vredu tele trditve?
LP
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Phil ()
Gandalfar ::
Sam razvijalec torej od prve prodaje, ko za delo dobi en znesek, naprej nima nič?
Tocno tako.
Od prve prodaje naprej potem služijo le drugi - tudi programerjave konkurenca (s nadgradnjami programa) recimo?
Da.
Pri cemer moras upostevati da je ponavadi ceneje dati nekaj malega denarja prvotnemu programerju, da ti docoda neko stvar, ki jo zelis kot placevati nekoga, da se najprej nauci delovanje programa in potem doprogramira tisto.
Ampak ja. Recimo ves sw v debianu se pokorava naslednjim 10-tim tockam ( DFSG:
1. Free Redistribution
The license of a Debian component may not restrict any party from selling or giving away the software as a component of an aggregate software distribution containing programs from several different sources. The license may not require a royalty or other fee for such sale.
2. Source Code
The program must include source code, and must allow distribution in source code as well as compiled form.
3. Derived Works
The license must allow modifications and derived works, and must allow them to be distributed under the same terms as the license of the original software.
4. Integrity of The Author's Source Code
The license may restrict source-code from being distributed in modified form _only_ if the license allows the distribution of "patch files" with the source code for the purpose of modifying the program at build time. The license must explicitly permit distribution of software built from modified source code. The license may require derived works to carry a different name or version number from the original software. (This is a compromise. The Debian group encourages all authors not to restrict any files, source or binary, from being modified.)
5. No Discrimination Against Persons or Groups
The license must not discriminate against any person or group of persons.
6. No Discrimination Against Fields of Endeavor
The license must not restrict anyone from making use of the program in a specific field of endeavor. For example, it may not restrict the program from being used in a business, or from being used for genetic research.
7. Distribution of License
The rights attached to the program must apply to all to whom the program is redistributed without the need for execution of an additional license by those parties.
8. License Must Not Be Specific to Debian
The rights attached to the program must not depend on the program's being part of a Debian system. If the program is extracted from Debian and used or distributed without Debian but otherwise within the terms of the program's license, all parties to whom the program is redistributed should have the same rights as those that are granted in conjunction with the Debian system.
9. License Must Not Contaminate Other Software
The license must not place restrictions on other software that is distributed along with the licensed software. For example, the license must not insist that all other programs distributed on the same medium must be free software.
10. Example Licenses
The "GPL", "BSD", and "Artistic" licenses are examples of licenses that we consider "free".
Thomas ::
> The program must include source code, and must allow distribution in source code as well as compiled form.
Compiled with?
Optimized?
Refactored?
Compiled with?
Optimized?
Refactored?
Gandalfar ::
The source code for a work means the preferred form of the work for making modifications to it. For an executable work, complete source code means all the source code for all modules it contains, plus any associated interface definition files, plus the scripts used to control compilation and installation of the executable. However, as a special exception, the source code distributed need not include anything that is normally distributed (in either source or binary form) with the major components (compiler, kernel, and so on) of the operating system on which the executable runs, unless that component itself accompanies the executable.
If distribution of executable or object code is made by offering access to copy from a designated place, then offering equivalent access to copy the source code from the same place counts as distribution of the source code, even though third parties are not compelled to copy the source along with the object code.
If distribution of executable or object code is made by offering access to copy from a designated place, then offering equivalent access to copy the source code from the same place counts as distribution of the source code, even though third parties are not compelled to copy the source along with the object code.
Gundolf ::
Thomas, sprašuješ se
V tem primeru bi lahko rekel, da je država naročnik programske opreme in se je odločila, da bo ta oprema potem open source - da bo dostopna širši javnosi. Verjetno ne bi bilo primerno, če bi država prodajala programsko opremo, ne? Sploh to ne bi bilo primerno od ministrstva za informacijsko družbo, ki ima nalogo skrbeti za informacijsko izobraženost in dostopnost virov med državljani. Tako je bil ta denar vložen v javno dobro. Mogoče ti misliš, da bi ga bilo bolje vložiti v kaj bolj kratkročnega, na primer nakup licenčne programske opreme za osnovne šole? To bo sedaj lahko rešeno s poslovenjeno OS opremo. No, da nadaljujemo z OS. Za to mora biti ali programska oprema že OS in le predelana - recimo poslovenjena, ali pa čisto na novo spisana. In to je to, čemur je očitno namenjen ta razpis. Kaj gre tebi tu v nos mi pa nikoli ne bo jasno. Davkoplačevalski denar - ja. Zapravljen za nekaj, kar bi lahko dobili zastonj - očitno ne. To je verjetno še najpametnejših 12M, ki jih je država kdaj zapravila na kateremkoli razpisu.
Kje je kdo izračunal, da so od maljona reči, ravno t.i. odprtokodni sistemi tako pomoči potrebni in vredni.
V tem primeru bi lahko rekel, da je država naročnik programske opreme in se je odločila, da bo ta oprema potem open source - da bo dostopna širši javnosi. Verjetno ne bi bilo primerno, če bi država prodajala programsko opremo, ne? Sploh to ne bi bilo primerno od ministrstva za informacijsko družbo, ki ima nalogo skrbeti za informacijsko izobraženost in dostopnost virov med državljani. Tako je bil ta denar vložen v javno dobro. Mogoče ti misliš, da bi ga bilo bolje vložiti v kaj bolj kratkročnega, na primer nakup licenčne programske opreme za osnovne šole? To bo sedaj lahko rešeno s poslovenjeno OS opremo. No, da nadaljujemo z OS. Za to mora biti ali programska oprema že OS in le predelana - recimo poslovenjena, ali pa čisto na novo spisana. In to je to, čemur je očitno namenjen ta razpis. Kaj gre tebi tu v nos mi pa nikoli ne bo jasno. Davkoplačevalski denar - ja. Zapravljen za nekaj, kar bi lahko dobili zastonj - očitno ne. To je verjetno še najpametnejših 12M, ki jih je država kdaj zapravila na kateremkoli razpisu.
Thomas ::
Jah .. to je precej megleno. Lahko zamenjam QuickSort (če je v kodi) z Radixom?
Kaj če naredim program, ki nekako alternira praktično vsako vrstico?
Smem potem zapreti zadevo?
Zadeve niso prav dobro premišljene. IMO.
Kaj če naredim program, ki nekako alternira praktično vsako vrstico?
Smem potem zapreti zadevo?
Zadeve niso prav dobro premišljene. IMO.
Zvedavec ::
Od tu naprej pa so zadeve načelno enake. Vzdržuješ zadeve lahko sam, preko brezplačnih servisov ali pa nekoga plačaš če nimaš dovolj znanja. Ali pa plačaš nabiranje znanja oziroma se ga lotiš sam.
V kakšnih manjših firmah je pa velikokrat tako, da se spomnijo na kakšnega kolega ali sorodnika, ki je računalničar, in ga prepričajo, da stvar uredi za kakšno pivo. In tako pridemo spet do brezplačnega piva
Gandalfar ::
Zadeve so dobro premisljeno. Recimo da vzames neko GPL aplikacijo. Karkoli bos naredil z njeno izvorno kodo je tvoja aplikacija se vedno 'derivate work', ker izhaja iz te izvorne kode in si v primeru distribucije tvoje aplikacije dolzan sprejeti pravila GPL licence.
Lahko. Se zmeraj se moras drzati pravil GPL licence pri distribuciji.
Ne. Osnova je se zmeraj prvotni program, ki je zasciten z GPL licenco.
Lahko zamenjam QuickSort (če je v kodi) z Radixom?
Lahko. Se zmeraj se moras drzati pravil GPL licence pri distribuciji.
Kaj če naredim program, ki nekako alternira praktično vsako vrstico?
Smem potem zapreti zadevo?
Ne. Osnova je se zmeraj prvotni program, ki je zasciten z GPL licenco.
Thomas ::
> To je verjetno še najpametnejših 12M, ki jih je država kdaj zapravila na kateremkoli razpisu.
Je to vse? 12 milijonov? Ni.
Pa še ene 100 drugih držav, od zveznih v ZDA, do mesta Hamburg in države Kitajske, si je za svoje ideološko poslanstvo zadalo, da dajejo denar davkoplačevalcev za boj proti najbogatejšemu kapitalistu sveta.
Silly.
Mene Gates ne impresionira prav zelo s tole tvojo firmo MS. Ene toliko, kot General Motors. Pa manj kot IBM in zagotovo manj kot Google. Reakcije držav (in korporacij) na MS, so mi pa nekoliko bedne. Ali naredite OS boljši od Windowsow - ali od drugih Unixov, ki imajo na velikih sistemih pred Linuxom vsaj tako prednost kot Windowsi na PCih - ali pa delejte kaj drugega. Ampak naredite to tako, kot se za firme spodobi! Z bojem na trgu, ne v zakulisju.
Je to vse? 12 milijonov? Ni.
Pa še ene 100 drugih držav, od zveznih v ZDA, do mesta Hamburg in države Kitajske, si je za svoje ideološko poslanstvo zadalo, da dajejo denar davkoplačevalcev za boj proti najbogatejšemu kapitalistu sveta.
Silly.
Mene Gates ne impresionira prav zelo s tole tvojo firmo MS. Ene toliko, kot General Motors. Pa manj kot IBM in zagotovo manj kot Google. Reakcije držav (in korporacij) na MS, so mi pa nekoliko bedne. Ali naredite OS boljši od Windowsow - ali od drugih Unixov, ki imajo na velikih sistemih pred Linuxom vsaj tako prednost kot Windowsi na PCih - ali pa delejte kaj drugega. Ampak naredite to tako, kot se za firme spodobi! Z bojem na trgu, ne v zakulisju.
Thomas ::
>> Kaj če naredim program, ki nekako alternira praktično vsako vrstico?
>> Smem potem zapreti zadevo?
> Ne. Osnova je se zmeraj prvotni program, ki je zasciten z GPL licenco.
Torej, kakorkoli daleč spremenim, za večno ostanem pod GPL?
Majavo. Po tej logiki so Windowsi Unix in Linux je Unix in tako naprej.
>> Smem potem zapreti zadevo?
> Ne. Osnova je se zmeraj prvotni program, ki je zasciten z GPL licenco.
Torej, kakorkoli daleč spremenim, za večno ostanem pod GPL?
Majavo. Po tej logiki so Windowsi Unix in Linux je Unix in tako naprej.
Phil ::
OS je za uporabnike (močno) cenejši. Koga udari po žepu na drugi strani?
Samo Billiya, a tudi s.p. programerje?
LP
Samo Billiya, a tudi s.p. programerje?
LP
hruske ::
Odprta koda udari po žepu velike korporacije. Programer bo v veliki firmi imel manj pisano delo kot v kakem odprtokodnem projektu, plačan bo ravno toliko. Bo pa mali programer odprl mesta za obrtnike, ki bodo nudili lepšo, zapakirano, "stabilno" različico in podporo zanjo. Kaj je bolje, razdrobljena podjetja ali eno velika mastna debela korporacija, k si nabira $$$ na vsakem koraku...
Podobno kot se dogaja z založbami, ki še nikoli niso imele toliko dobička, pa še kar vztrajajo, da imajo nevemkoliko izgub zaradi p2p. ČE bi se najdla skupina ljudi, ki bi uspeli kupce povezat direkt z glasbeniki, bi se seveda vpliv in pomen založb zmanjšal.
Podobno kot se dogaja z založbami, ki še nikoli niso imele toliko dobička, pa še kar vztrajajo, da imajo nevemkoliko izgub zaradi p2p. ČE bi se najdla skupina ljudi, ki bi uspeli kupce povezat direkt z glasbeniki, bi se seveda vpliv in pomen založb zmanjšal.
Rad imam tole državico. <3
Thomas ::
> ČE bi se najdla skupina ljudi, ki bi uspeli kupce povezat direkt z glasbeniki, bi se seveda vpliv in pomen založb zmanjšal.
Zato pa imamo kapitalizem, da lahko vsaka taka skupina uresniči svoje ideje. Povozi tavelke založbe, brez milosti. ČE zna.
Zato pa imamo kapitalizem, da lahko vsaka taka skupina uresniči svoje ideje. Povozi tavelke založbe, brez milosti. ČE zna.
Gandalfar ::
Torej, kakorkoli daleč spremenim, za večno ostanem pod GPL?
Da.
Majavo. Po tej logiki so Windowsi Unix in Linux je Unix in tako naprej.
O kaksni logiki ti to?
Phil ::
plačan bo ravno toliko
S.p. podjetnik naredi informacijski sistem za neko trgovino. Če se gre OS zasluži n-krat manj, kjer je n število prodanih info. sistemov. Lahko povsem istega, lahko kanček spremenjenega.
Koliko "obrtniških" mest odpre z svojim delom pustimo za zdaj na miru.
LP
S.p. podjetnik naredi informacijski sistem za neko trgovino. Če se gre OS zasluži n-krat manj, kjer je n število prodanih info. sistemov. Lahko povsem istega, lahko kanček spremenjenega.
Koliko "obrtniških" mest odpre z svojim delom pustimo za zdaj na miru.
LP
Brane2 ::
Samo bo predpostavki, da vse stranke čakajo ravno nanj in da bi se tudi v non-OS verziji obrnile nanj, ne pa recimo na Datalab ali koga tretjega.
V tem primeru se torej odreče (n-1) zaračunavanjem programa, vendar seveda lahko računa stroške ob inštalaciji in tudi vzdrževanje.
V tem primeru se torej odreče (n-1) zaračunavanjem programa, vendar seveda lahko računa stroške ob inštalaciji in tudi vzdrževanje.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Phil ::
Samo bo predpostavki, da vse stranke čakajo ravno nanj...
Napisal sem n = število prodanih CS info. sistemov. Lahko jih proda nič ali enega samega - v tem primeri je na istem kot če se gre OS.
Če jih proda več kot enega je zaslužek n kraten. Enako kot pri OS seveda lahko računa na stroške ob inštalaciji , vzdrževanju(zagotovljeni v večji meri) - ne le na svojih CS projektih tudi na drugih OS.
LP
Napisal sem n = število prodanih CS info. sistemov. Lahko jih proda nič ali enega samega - v tem primeri je na istem kot če se gre OS.
Če jih proda več kot enega je zaslužek n kraten. Enako kot pri OS seveda lahko računa na stroške ob inštalaciji , vzdrževanju(zagotovljeni v večji meri) - ne le na svojih CS projektih tudi na drugih OS.
LP
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Phil ()
Brane2 ::
Enako kot pri OS seveda lahko računa na stroške ob inštalaciji , vzdrževanju(zagotovljeni v večji meri) - ne le na svojih CS projektih tudi na drugih OS.
Samo če vse stranke čakajo ravno nanj. V praksi ni vseeno če stranki reče " tole bo stalo pet jurjev za inštalacijo" ali pa " tole bo stalo pet jurjev za inštalacijo plus sto jurjev za licenco programa". Zelo verjetno v praksi razlika med tema pristopoma pomeni razliko med petimi jurji in "ne, hvala, od*ebi", sploh če si s.p. programer.
Torej razlika med OS in non-os v praksi ni (n-1) zaračunanih kopij programa, saj jih tudi kot non-OS programer v povprečju ne bi uspel zaračunati.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zvedavec ::
Hmm, ampak ali ni, če je stvar OS, pravzaprav tako, da lahko kdor koli uporabi ta program in zaračuna zanj vzdrževanje? Torej se lahko najde bolj podjetna firma, ki denar, ki ga je prvi programer (ki je v takem primeru ponavadi tudi lastnik podjetja) vložil v program (in se mu s prvo prodajo niti približno še ni povrnil), raje vloži v dobro reklamno akcijo in tako zaračunava vzdrževanje za mnogo večje število kupcev kot originalni programer - in ker število potencialnih kupcev ni neomejeno, mu s tem še zmanjša trg v primerjavi s tem, če bi on pustil stvar CS in prav tako zaračunaval le vzdrževanje?
hruske ::
Ja, ampak izdelek, ki ga nihče ne bo posodabljal, bo povozil čas. Ergo morajo sodelovati z avtorjem programa.
Rad imam tole državico. <3
Brane2 ::
Zvedavec:
Res je. V praksi to večinoma pomeni zaščito kupca.
Je treba imeti kar soliden razlog, da se nekdo odloči prehitevat po desni avtorja programa in ta razlog se ponavadi najde, če tip postane nemaren, predrag, len ( ne vzdržuje programa) itd.
Valjda da pa ti lahko na tak način prevzamejo stranke. Vendar če program vzdržuješ, boš prejkoslej dal vsem tem strankam razlog, da se obrnejo nate.
Če recimo vzdržuješ knjigovodski program, ki si ga sam napisal in je pod GPLom, so tudi porpravki pod GPLom in dostopni vsem. A nikjer ne piše, da tvoj program ne sme biti odvisen od tvojega strežnika in da sprejema samo nejgove update in da mora biti ta usluga brezplačna.
O.K. Konkurenca ti tako že lahko skopir aprogram, vendar se mora okrog logistike, vzdrževanja in updateov pobrigati sama. Poleg tega pa ne sme skrivati od kod jeprogram vzela. Se pravi, neka velika firma ne sme prelimati z nalepko tvojega imena in stvar predstavljati kot svoj razvoj. Lahko napiše da so updati njeni, tvoje delo pa mora priznati.
Res je. V praksi to večinoma pomeni zaščito kupca.
Je treba imeti kar soliden razlog, da se nekdo odloči prehitevat po desni avtorja programa in ta razlog se ponavadi najde, če tip postane nemaren, predrag, len ( ne vzdržuje programa) itd.
Valjda da pa ti lahko na tak način prevzamejo stranke. Vendar če program vzdržuješ, boš prejkoslej dal vsem tem strankam razlog, da se obrnejo nate.
Če recimo vzdržuješ knjigovodski program, ki si ga sam napisal in je pod GPLom, so tudi porpravki pod GPLom in dostopni vsem. A nikjer ne piše, da tvoj program ne sme biti odvisen od tvojega strežnika in da sprejema samo nejgove update in da mora biti ta usluga brezplačna.
O.K. Konkurenca ti tako že lahko skopir aprogram, vendar se mora okrog logistike, vzdrževanja in updateov pobrigati sama. Poleg tega pa ne sme skrivati od kod jeprogram vzela. Se pravi, neka velika firma ne sme prelimati z nalepko tvojega imena in stvar predstavljati kot svoj razvoj. Lahko napiše da so updati njeni, tvoje delo pa mora priznati.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Zvedavec ::
hruske: Če je OS program sprogramiran tako, da ga ne uspe uspešno poravljati nihče razen originalnega avtorja, se ga nobena pametna firma lotila uporabljati - prehod na nov informacijski sistem ponavadi ni ravno poceni. In kaj če avtor umre v kakšni prometni nesreči? (drugače je pa to eden od boljših argumentov, zakaj je uporaba OS programa varnejša za kupca, ki lahko v takem primeru pač najde nove vzdrževalce)
Brane2: Avtor ima prednost, da program bolje pozna in ga zato lahko hitreje vzdržuje. Ampak če spravi nanj kakšna večja firma z ekipo programejev, jih bo težko dohajal z vzdrževanjem in sčasoma bo od njegovega originalnega dela v novi veji razvoja programa ostalo vedno manj, njegova veja pa bo postala zastarela. Ostalo pa bo nekje njegovo ime. In večja firma mu bo morda ponudila službo, če ne bo predrag oziroma se jim bo to zdelo dobro za podobo v javnosti (češ: "mi pa res nismo izkoristili njegovega dela, še zaposlen je pri nas").
Zaradi takih scenarijev imam za zdaj skoraj občutek, da so OS modeli celo primernejši za velike korporacije kot za novonastala garažna podjetja z dobro idejo. Pri CS modelu so se z malo sreče vsaj lahko prodali veliki firmi (kadar se veliki firmi ni splačalo vsega skupaj enostavno skopirati), če jim ni uspelo, da bi sami postali veliki, pri OS pa še to težko dosežejo.
Druga možnost so bolj nekomercialno zastavljeni projekti, kjer večinoma programirajo ljudje brezplačno. Ampak po moje moraš s takim projektom doseči kar precej veliko kritično maso zanimanja zanj, da stvar steče.
Če sem prav razumel tvoj scenarij za širjenje popravkov, lahko stvar pač narediš tako, da če nekdo plača naročnino, lahko dobiva popravke v program avtomatsko ali z enostavnim klikom, če pa ne plača, mu pa to moraš sicer tudi omogočiti, ampak mu lahko malo zagreniš življenje s tem, da se mora pol ure prebijati skozi spletno stran s seznanom popravkov, ki jih mora potem v pravem vrstnem redu potegniti dol (na straneh so razporejeni seveda popolnoma naključno) in na koncu recimo še prevesti. Zvito
Čisto mimogrede, ali v Sloveniji že je kakšen OS knjigovodski program (verjetno tuji niso preveč primerni za našo zakonodajo?)?
Brane2: Avtor ima prednost, da program bolje pozna in ga zato lahko hitreje vzdržuje. Ampak če spravi nanj kakšna večja firma z ekipo programejev, jih bo težko dohajal z vzdrževanjem in sčasoma bo od njegovega originalnega dela v novi veji razvoja programa ostalo vedno manj, njegova veja pa bo postala zastarela. Ostalo pa bo nekje njegovo ime. In večja firma mu bo morda ponudila službo, če ne bo predrag oziroma se jim bo to zdelo dobro za podobo v javnosti (češ: "mi pa res nismo izkoristili njegovega dela, še zaposlen je pri nas").
Zaradi takih scenarijev imam za zdaj skoraj občutek, da so OS modeli celo primernejši za velike korporacije kot za novonastala garažna podjetja z dobro idejo. Pri CS modelu so se z malo sreče vsaj lahko prodali veliki firmi (kadar se veliki firmi ni splačalo vsega skupaj enostavno skopirati), če jim ni uspelo, da bi sami postali veliki, pri OS pa še to težko dosežejo.
Druga možnost so bolj nekomercialno zastavljeni projekti, kjer večinoma programirajo ljudje brezplačno. Ampak po moje moraš s takim projektom doseči kar precej veliko kritično maso zanimanja zanj, da stvar steče.
Če sem prav razumel tvoj scenarij za širjenje popravkov, lahko stvar pač narediš tako, da če nekdo plača naročnino, lahko dobiva popravke v program avtomatsko ali z enostavnim klikom, če pa ne plača, mu pa to moraš sicer tudi omogočiti, ampak mu lahko malo zagreniš življenje s tem, da se mora pol ure prebijati skozi spletno stran s seznanom popravkov, ki jih mora potem v pravem vrstnem redu potegniti dol (na straneh so razporejeni seveda popolnoma naključno) in na koncu recimo še prevesti. Zvito
Čisto mimogrede, ali v Sloveniji že je kakšen OS knjigovodski program (verjetno tuji niso preveč primerni za našo zakonodajo?)?
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Java bo placljiva (strani: 1 2 )Oddelek: Programska oprema | 14977 (6941) | opeter |
| » | Kritična ranljivost v GnuTLS neodkrita skoraj devet let (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Varnost | 27935 (23493) | jype |
| » | Francoska policija s prehodom na Linux prihranila 50 milijonov EUR (strani: 1 2 3 4 … 8 9 10 11 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 64891 (53855) | Icematxyz |
| » | Se linux trži?Oddelek: Operacijski sistemi | 1493 (1171) | christooss |
| » | Intelektualna lastnina in copyleft (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 14536 (14536) | Exilian |