opensource = free???

Thomas: ne stekam. Zakaj naj mi ne bo koda, ki sem jo posredno placal ne bo na voljo?

Thomas : ne štekaš.

Če nekomu hišo vzameš, ali pa ti jo da, je nima več. Če ti da znanje, ga imata oba, oba ga lahko uporabljata in s tem proizvajata novo znanje.

S kodo je pa isto. RAVNO V TEM JE RAZLIKA! Pa pika.

>>> Pa saj bi vam ze morala biti jasna fraza, 'free as in speech not as in beer'. :)


ja, samo ko ves čas samo slišiš o freewareu pa nikoli o free softveru, potem malo čudno gledaš in rabiš nekaj časa, da gre za različni zadevi.

pa zakaj bi mu pravil fri softver, če mu pa lahko rečemo gpl softver?
potem je pa že manj procentov ljudi ki bo mešalo freeware in gpl software

> Potem bodo kmalu vsi gradili le še hiše. Raziskoval ne bo nihče več.
> Pa tudi znanje o graditvi hiš bo počasi izginilo.

Niti ne. Saj programiranje se tudi ni ustavilo navkljub prostim programom. Ljudje, precej njih to dela zgolj iz zabave, radovednosti.

Offtopic ampak vseeno, ce bo 99,9% industrije avtomatizirane, bo se vedno precej ljudi delalo. Iz navade, iz razvade in iz zabave.

Stvar je v tem, da pri prostem programju je najlepse ravno to, da se dopolnjuje in dograjuje, kljub temu, da je 'zastonj', da ga v vecini primerov ne rabis placat.

Reiser je tipicen primer uspesnega poslovnega modela, ki temelji na odprti kodi. Podjetje placuje razvoj datotecnega sistema, kot bi ga sicer. Za licenco jim pa ni mar, izkazalo se je, da imajo vec koristi od tega, ce se tisti datotecni sistem na veliko uporablja in tudi predeluje. Tako pridejo not bug reporti, izboljsave, predlogi in tako naprej. Vecjega testnega okolja si ne bi mogel zamislit.

In kako si potem razlagas uspeh odprte kode? Ker ocitno dobro deluje. Preberi se enkrat zadnji odstavek pred svojim postom.

@Poldi112: Kako si pa ti razlagaš zaostajanje (bivših)YU in SZ za svetovnim gospodarstvom? Raziskovanje in pomankanje inovacij jih je pokopalo. Ker jih niso nagrajevali.
LP

cman, mesas jabolka in hruske. Dej, prosim, preberi kar sem ti rekel. Ker ti tu teoreticno razlagas, da je resnicnost nemogoca.

>Kdo je rekel da ne smeš. Izvoli!
Gates

>Tečno postane če te nekdo preveč sili v nekaj.
Kdo te sili? Prostovoljno prides v temo...
Mene konkretno silijo v sluzbi v win okolje.

cman: Razloži ti to pomanjkanje inovacij ruskemu vesoljskemu programu.

Aja, pa nasplošno omejevalno okolje in bežanje inteligence na zahod verjetno ni imelo nebene zveze s tem, ne? Da ne omenjam planiranja vseh gospodarskih edjavnosti, na katere se država itak spozna pa še kaj. Ne, zaostajanje gospodarstva in posledično popoln pokop je bil zaradi nenagrajevanja inovativnosti

Torej, zakaj bi samo obračali besede in zbadali en druzga s floskulami ala komunizem, neoliberalizem, itd. Dejstvo je, da open-source model deluje in je prisoten. Tukaj in sedaj. Jaz s tem, ko razdajam svoje znanje nikomur ne škodim. Tudi npr. ne zahtevam, da Microsoft izda programsko kodo svojih produktov. Zato me čudijo tako komentarji Ballmerja kot komentarji podobno mislečih. Zakaj sovraštvo do ljudi, ki svoje znanje (in delo) ponujajo vsem ostalim ? Še bolj me to čudi, ker vem, da si marsikatero podjetje (tudi megakorporacije) precej idej in/ali programske kode "sposojajo" iz open-source projektov (kar se mi sicer ne zdi nič narobe ... gre le za izkrivljen odnos nekaterih do OSS-a, ko hkrati sovražijo in uporabljajo).

Je dopustno, da kapitalistične korporacije tako agresivno reklamirajo svojo robo?
Seveda, da je. Podjetniška pobuda je svobodna.


Je dopustno, da anarhisti in podobni tiči tako šimfajo čez kapitalizem?
Seveda da je. Izražanje mnenj je svobodno.


Lahko Linuxaši na vsa usta razlagajo, da Winsi sux?
Zakaj pa ne! Svoboda prepričanja in razširjanja teh prepričanj.


Je dopustno, da država podpira nekoga, ki zastonj deli, kar drugi prodajajo.
To je prepovedano, pravzaprav. Naj deli. Toda če se mu deljenje pod črto ne izide, je to njegov problem. Ne "naš skupni".

Ok, jst sm se zgubu kle notr, tko da se oproščam če sprašujem že povedano.

Kaj je vlada placala Reiserju? Katera vlada je to bila in zakaj je to sporno?

Niti ne. Reiser tala zadevo tistim ki nimajo posebnih glasbenih želja in zaračunava tistim, ki od njega hočejo kaj posebnega.
Verjetno tudi tisti, ki so mu nekoč nekaj plačali ne hitijo z denarjem vsakič k njemu, če jim tekoče stanje ustreza.

Brez skrbi, da bi tudi njegove stranke ubrale kako ugodnejšo varianto, če bi jo imele.

Če se njim izide, zakaj bi se jaz sekiral ?

Jaz s tem, ko razdajam svoje znanje nikomur ne škodim.

V bistvu so nekateri, ki jim, in sicer podjetjem, ki bi drugače to prodajala (in znotraj podjetij potem zaposleni, lastniki podjetij (kakšen M$ ima precej več lastnikov kot le Billa Gatesa, posredno so za uspeh M$ zainteresirani vsi vlagatelji v vzajemne sklade, ki imajo deleže v njem)). Je pa veliko več takih, ki jim s tem koristiš, ker dobijo to znanje ceneje.

Odprtokodne programe bi skoraj lahko primerjal z Mercatorjem, kjer lahko zdaj kupiš cenejše špagete z napisom Mercator, zaradi tega se sicer zmanjša dobiček Mlinotestu in Barilli (ki potem tudi ne potrebujeta toliko zaposlenih)), ampak kupci pa lahko dobimo cenejše špagete, pri katerih ne plačujemo imena (Mercator pa lahko v ozadju izsiljuje proizvajalce za čim nižjo ceno s tem, da jih lahko brez težav zamenja, ne da bi kupci, ki se ne bodo posebej poglabljali v pisanje na embalaži, to sploh opazili).

Podjetja z nekega določenega področja se ponavadi poskusijo združevati v kartele, v katerih se dogovarjajo za neke minimalne cene (po načelu, da pač vsi več dobijo, če se ne grejo cenovnih vojn) in potem ne gledajo preveč prijazno, če jim kdo hodi v zelje. Za računalništvo imaš tak referenčni cenik tukaj (čeprav ne vem, koliko se recimo ta cenik kaj uporablja v praksi, meni se zdijo cene pošteno zasoljene).
Enako tudi pri zaposlovanju: če lahko dobiš programerja, ki ti bo pripravljen delati za 150.000 na mesec, zakaj bi potem zaposloval takega, ki hoče imeti 250.000, pa naredi približno isto? In če bi vsi delali za manj, bi cene programov lahko padle, kar pomeni da bi imeli vsi korist od tega. Pri plačah se država vmešava z minimalno plačo, potem imaš še panožne kolektivne pogodbe s sindikati, kjer tudi določajo minimume, ampak to podjetja elegantno obidejo z zaposlovanjem študentov, kjer takih omejitev ni. Če pa najdejo nekoga, ki je pripravljen delati zastonj, še toliko bolje, se lahko še hitreje znebijo tistega, ki je zaposlen redno in se raje usmerijo v trženje storitev, kjer pa pravzaprav programerjev niti ne potrebujejo toliko, ampak bolj nekoga, ki hodi okoli, namešča programe in se ukvarja z njihovimi nastavitvami.

In nad tem, da ljudje delajo brezplačno, pravzaprav tudi država najbrž ni preveč navdušena - izgubi namreč svojih 20 % pri DDV pa še precej več potem pri prispevkih in dohodnini.

In zakaj tudi podjetja, ki so sicer proti odprti kodi, uporabljajo kdaj odprtokodne rešitve? Čisto enostavno, oni so tako proti odprti kodi samo na področjih, kjer sami prodajajo svoje rešitve. Podjetju, ki prodaja prevajalnik za C, je čisto vseeno, da nekdo dela brezplačen urejevalnik besedil (in jim je še všeč, da je več programerjev, ki kupi njihov prevajalnik, da z njim razvijajo urejevalnik)). Brezplačen prevajalnik za C jih pa začne ogrožati, ker pomeni, da bodo morali zaslužiti denar na drug način, ki jim je neznanka.

So pa ljudje, ki čisto lepo živijo od brezplačnih programov. Tak primer je tudi David Harris, avtor Pegasus Maila. Program je brezplačen za uporabo (ni pa odprtokoden) in če želiš podpreti avtorja, lahko kupiš navodila za uporabo na papirju (ki so sicer priložena v elektronski obliki), ampak v programu izrecno poudarja, da je to čisto prostovoljno. Se je sicer že zgodilo, da je na poštni seznam z obvestili poslal prošnjo, da bi jih vseeno lahko malo več kupilo navodila, ko mu je nekoč zmanjkalo denarja, ampak v splošnem mu očitno uspe shajati. Je pa pri tem poslovnem modelu verjetno pogoj to, da moraš ustvariti relativno veliko bazo uporabnikov, da ti znese živeti od občasnih prostovoljnih prispevkov uporabnikov.

> Potem morda Reiserjevo delovanje sploh ni v nasprotju s kapitalizmom.

Saj ni. V tem je hec. To najbolj boli korporacije. :)

> Ampak namenjanje extra proračunskih sredstev branjevkam, ki šenkujejo
> korenčke ... pa nedvomno je sporno. Nedvomno.

Saj drzava ne financira samo odprtokodnih projektov, dalec od tega. Sofinanciranje se dogaja povsod. Dobijo branjevke, ki ne spricajo korenja, nekaj malega od drzave. :)

Tu sploh ni caka.

"Pakiranje" plača vsak uporabnik sam. Prenos datoteke in vse kar je za to potrebno (računalnik, modem, ADSL naročnino ...) plačuje uporabnik sam. to je tako, kot da bi ti nekdo vzgojil en korenček, ga prodal državi (ali nekemu naročniku), potem pa bi se čudežno ta ta isti korenček (že prodan), vedno znova "pojavil" v gredici, kjer je bil zrase, ti pa lahko greš tja in ga vzameš. Čiščenje korenčka, prevoz do gredice in podobno, seveda plačaš sam.

Država, če naroči nek ReiserFS, na primer, ga tudi ne samo za en računalnik, se ti ne zdi ? Plačajo pač (1x) delo za razvoj, potem pa zadevo uporabijo na 300 ali 3000 računalnikih. Če bi za vsakega plačevali licenco za narejen FS bi bilo to tam nekje blizu ....

Vsekakor tega ne bi delali, če se ne bi splačalo, se ti ne zdi ?

p.s. Ti za en teden dela dobiš 200.000 SIT ?

"kot da bi ti nekdo vzgojil en korenček, ga prodal državi (ali nekemu naročniku), potem pa bi se čudežno ta ta isti korenček (že prodan), vedno znova "pojavil" v gredici, kjer je bil zrase, ti pa lahko greš tja in ga vzameš. Čiščenje korenčka, prevoz do gredice in podobno, seveda plačaš sam."

Torej pri nakupu lesa plačaš le stroške spravila, žaganja in prevoza, glede na to, da tako sam od sebe na novo zraste?

"Torej pri nakupu lesa plačaš le stroške spravila, žaganja in prevoza, glede na to, da tako sam od sebe na novo zraste?"

DA. Točno tako. In prav to vas večinoma moti. Pri e-produktih je čas ponovne pojavitve enak 0, pri zadevah kot je les pa par let.
In stroški, ki jih plačaš so pri e-zadevah skoraj nični, pri lesu pa zelo veliki.

V bistvu pa je tako. Točno tako, kot si napisal. Les je "skupno dobro". Kar pojavi se ;) Tako kot deli kode. Postopke izkoriščanja pa plačaš.

(samo vprašanje časa je, kdaj bomo plačevali koncesije za izkoriščanje "skupnega dobra" - odprte kode ;) Na, evo, tako bo država služila. Kot s koncesijami za UMTS, izkoriščanje lesa, vodnih virov ... )

> Državi je v interesu vsaka rešitev ki je bolj ekoknomična od konkurenčnih, če njen ponudnik lahko živi od tega.

Če lahko živi. Če ne more ... ni v interesu države, da ga podpira.

Komunizem je ostale prisiljeval k temu, da delijo in so enaki, pri opensource gibanju pa gre za to, da se nekateri SAMI odločimo in svoje LASTNE dobrine brezplačno talamo naokrog.

A bo zdaj kapitalizem take posameznike pozaprl in pobil? To zagovarjaš?

IBM se je nasmolil proti MS. Ko je IBM imel polna usta svojega OS2, ki naj bi bil domnevno superioren Windowsom ... ga ni praktično nihče hotel kupiti. Dajali so ga čisto poceni, vendar je večina presodila, da je zanič.

Nekaj let kasneje, IBM subvencionira Linux. Nelojalna konkurenca?

Ne vem, spet ne poznam toliko korporacijskega prava (praktično nič ga ne poznam), da bi vedel.

Naj dolgo živi Linux! Naj prekosi Windowse! Ampak živi naj od kupcev, ne od davkov, ki jih plačujejo kupci Windowsow.

Je pa res tudi to, da se je Linux močno priljubil mnogim intelektualcem. Podobno kot socializem. Ko so videli Microsoft in ko so videli kapitaliste, se jim je alternativa zazdela dobra. Pa čeprav niti ni.

Neupravičeno je državno financiranje tistih podjetij, ki šenkujejo svoje proizvode. Samo to.

Na primer .... ?

Sam ne vem za nobeno podjetje, ukvarjajoče se z odprto kodo, ki bi ga država financirala, ne da bi od tega kaj - za svoj denar - pričakovala ali dobila.

Poleg tega te moti, da IBM subvencionira Linux.
1. IBM ni država.
2. Res misliš, da ga subvencionirajo zato, ker od tega nimajo nič? Saj so čisti kapitalisti - ena največjih multinacionalk.

> Sam ne vem za nobeno podjetje, ukvarjajoče se z odprto kodo, ki bi ga država financirala, ne da bi od tega kaj - za svoj denar - pričakovala ali dobila.

Torej država Linux kupuje? Ni zastonj?

Aja.

> Drzava rabi program za urejanje texta. A bo sla v eno podjetje, kjer ga dobi za 7mrd SIT ali bo sla v drugo podjetje, kjer ga dobi za 4mrd SIT?

Pirat ne bi stal niti 1mrd SIT. Samo to se ne sme. Tudi kupovanje pod mizo se ne sme. Če bi una Cilka tolk mutila, ki čez cesto prodaja tople napitke, bi morala že s silo odganjat razne inšpektorje.

> Nč ne štekam

Vidim.