Človeški BIOS

Že nekaj časa premišljujem, če se da uokviriti človeka in njegovo udejstvovanje v družbo s pomočjo t.i. “programerskih” vidikov. Sam tudi pišem za lastno veselje nekaj, kar bi lahko poimenovali filozofija. Se ne opiram na že sprejeta raziskovanja in zaključke, katere sledijo.
Muči me pa scope (doseg/obseg) BIOSa.

Torej naj pojasnim moje trenutne vidike na človeški BIOS.
BIOS, kot že vemo, je Basic Input Output System.

Človek ima pet čutil: vid, sluh, vonj, čut in okus. Moj vidik na BIOS do možganov za Input je sledeč. Ta čutila pač do možganov samo prenesejo gole podatke. Input je množica ločenih vodil do možganov.
INPUT = [dVid, dSluh, dVonj, dČut, dOkus]
(dkot Data)
Input system nam skrbi za čimboljši prenos podatkov do ločenih delov možganov za nadaljno obdelavo. Nadaljna obdelava nam pretvori te podatke v informacije.

Kar me pa res muči in sem globoko v dvomih je pa Output System.

Če nam Input skrbi samo in le za prenos podatkov, kakšno vlogo ima pa Output.

Bom podal preprost primer: Tečem po gozdovih (za rekreacijo) in kar naenkrat slišim neko glomazenje za seboj. Se obrnem in vidim medveda, ki teče za menoj. Posledica je sproščanje cele horde hormonov, nakar me postane strah.
1.Primer 1: In posledica hormonov je hirejši tek in zato nekako zbežim in si rešim življenje.
2.Primer 2: Ker imam s seboj puško jo po čimhitrejšem postopku repetiram in ustrelim medveda. S tem si rešim življenje.

Gledano na okolico je moj output glede na input rešitev lastnega življenja. V primeru 1 je moj output hitrejši tek, v primeru 2 pa ustrelitev medveda.

Ampak, ker sam mislim, da se človeški BIOS gleda samo in le lokalno, torej na moje telo je pa Output KAJ? Pozabimo logično razmišljanje (repetiranje puške) ali nagonske reakcije (hitrejši tek zaradi zaznavanja nevarnosti). Si zavežemo oči, kaj se dogaja po sprejetju Input podatkov (pretvorba v informacije -> zaznavanje življenske navarnosti). Kako bi sedaj zajel vlogo BIOSa, oziroma bolj natančno - Output sistema?
Ali je moj (človeški) Output, gledano lokalno - procesiranje informacij (zaznavanje nevarnosti) – v primeru 1 in 2: zaradi večje količine adrenalina (kar moramo zanemariti) hitrejše krčenje in raztezanje mišič. Bolj konkretno Primer 1: daljši, hitrejši koraki. Primer 2: pull the trigger.

Ali pa je moj Output sistem vsekakor by any means necessery izognitev iz situacije življenske nevarnosti. Torej Primer 1: tek po strmini, skoki čez skale, itd... Primer 2: Repetiranje puške po najhitrejšem možnem načinu, nameritev muhe in končno strel.

Upam da me razumete kaj mislim. Lahko da se motim že pri inputu, vendar me pa res muči scope Output sistema.

KAJ MISLITE VI?

+ PROŠNJA: Rad bi debato na nivoju, ker me podobna vprašanja tarejo že nekaj časa. Mojih vidikov glede človeka, njegovih reakcij, socialnih interakcij in psihologije človekovih motivov in potreb, imam napisanega že kar precej. In veliko tega se da uokviriti v property-je in evente. Ne vem pa prav dosti, kaj se dogaja z možgani v trenutku samega procesiranja podatkov. Pozabimo kakršnekoli zamere iz drugih tem. Vem, da imate nekateri že dobro razdelane pojme o zavesti, človeku... Zato bi rad slišal mnenja ostalih.


Zaenkrat bo to dovolj za razmišljanje.


ps: NE, ne delam kakršnekoli umetne intiligence ali podobnega.

Output je odvisen od inputa in sistema v BlackBoxu samem.

>ps: NE, ne delam kakršnekoli umetne intiligence ali podobnega.

Se že vnaprej opravičujem, ker se bom komentirala najprej tvojo zadnjo izjavo, in bo izgledalo, da to ni debata na nivoju, čeprav je.

Praviš, da ne delaš nobene umetne inteligence. Kaj pa delaš? Namreč, s tem, ko si zastavljaš zgoraj omenjena vprašanja, si že na poti k umetni inteligenci.

Res ne vidim razloga, da se umetni inteligenci daje negativen predznak, kar pa jaz v tvojem ps vidim. Mogoče se motim. Popravi me.

Možgani sprejemajo informacije preko čutil. Ko jih in če jih uspejo shranit, začasno ali stalno, postanejo predmet simulacije v obliki what-if. Teh simulacij se lahko zavedamo, večinokrat, vsaj kadar gre za hitrejše reakcije (nisem prepričana) pa jih obdela kar naša "podzavest". Seveda je za natančnejše definicije potrebno vedet, na kakšen način se data shranjuje, kako jo možgani dosegajo in v kakšni obliki potuje na periferijo. Za to pa ni dovolj samo "what-if" simulacija, ampak potrebuješ tudi meritve, da prideš do podatkov, ki jih potem lahko procesiraš. Za te meritve je možna tudi tehnika outsourcing-a, se pravi z večih virov pridobiš podatke in jih podvržeš what-if simulaciji.

Kako točno se pa posameznik odziva, je pa odvisno od tega, kakšno ima dato in kako je ta data poindeksirana. Kakšne so njegove asociacije na temo v določenem trenutku, pod določenimi pogoji. Žal, je zelo težko ukalupit reakcije v nek univerzalen kalup, ki ne bi bil preveč kompleksen, but...

o+ nevone

Mene (zaenkrat) ne zanima, kaj se dogaja z možgani, ko dobijo neke podatke iz čutil. Koliko simulacij zračunajo ali drugače povedano, kako odreagirajo.

Reso je podal dober point, da bi BIOS lahko definiral kot sistem, ki te ohranja pri življenju. Po njegovem, bi bil Output pri takšni situaciji povišana raven hormonov. Nakar bi bilo potrebno reakcije na okolico definirati drugače. S tem si zakompliciramo poenostavljanje/uokvirjanje reakcije človeka pri določenem inputu. Zanimivo...

nevone: Sam nimam proti umetni intiligenci prav nobenega odpora. Začel sem z tem razmišljanjem, ko sem bral članke psihološkega profiliranja človeka. In kar so gospodje zakomplicirali do nezavesti, bi jaz rad (sam pri sebi) poenostavil. Sam ne verjamem v tako imenovane kvantne možgane oziroma jaz verjamem, da se človeške možgane DA simulirati.

Problem ki mi predstavlja BIOS je pa v hiearhiji motivov in potreb. Primarne potrebe človeka so fiziološke potrebe in potreba po ohranjanju vrste. Vem, da je v interesu človeka minimalizirat pain. Zato je za pričakovati, da iz predhodnjih izkušenj in znanja, dobiš reakcijo človeka, ki ti zagotavlja (najbolj udobno) preživetje.

Bom vprašal drugače.

Recimo, da je input mnnožica podatkov iz čutil, ki pridejo do črne skrinjice. Črna skrinjica so naše simulacije možganov zunanjih situacij.

Kaj je Basic Output?

Ali krčenje in raztezanje mišic?

Zakaj?

>Problem ki mi predstavlja BIOS je pa v hiearhiji motivov in potreb. Primarne potrebe človeka so fiziološke potrebe in potreba po ohranjanju vrste. Vem, da je v interesu človeka minimalizirat pain. Zato je za pričakovati, da iz predhodnjih izkušenj in znanja, dobiš reakcijo človeka, ki ti zagotavlja (najbolj udobno) preživetje.

Hierarhija (ali bolje izbor) motivov in potreb naj bi bil določen s protokolom, ki bi imel čim širši konsenz vpletenih. Vendar je pri tem tricky to, da se lahko tudi večja skupina ljudi moti v posameznih motivih in potrebah.

Človekov (moj) interes je v prvi vrsti minimalizacija paina. Vendar to še ne pomeni obvezno večji pleasure. Tudi za večji pleasure je potrebno nekaj miselnega procesiranja. Če je pain prevelik, mogoče ne razmišljamo toliko o pleasure-ju, ampak predvsem o minimalizaciji paina. Ko pa se pain zmanjša, dobi prioriteto pleasure. Kakšni so pa trigger-ji pa ne vem.

Včasih se zgodi, da si maksimiziraš pain čisto nehote. Vzrok je po moje v napačni dati-memetiki in logiki povezovanja le-te.

o+ nevone

Po moje imaš neprimerljiva primera. V primeru 1 uporabljaš tisto, kar ima človeško telo na voljo (v primeru bega noge), v drugem primeru pa uporabiš "zunanjo napravo" - puško, ki po defaultu NI vključena v človekov "BIOS", ki naj bi elementarno zagotavljal preživetje in nič več. Kot BIOS po moje lahko gledamo le t.i. nagonske reakcije, vse ostalo pa so "uporabni programi" in "zunanje naprave", ki so v sodobnem življenju mnogo pomembnejše od nagonskih reakcij. "Uporabni program" je lahko tudi klic na pomoč ali plezanje na drevo (ki se ga je tudi potrebno naučiti), pod "BIOS" pa praznjenje črevesa (nagonsko, "us... se je od strahu"). V končni fazi pa gredo vsi outputi kot ukazi mišicam ali drugim notranjim sistemom (sproščanje adrenalina, izklop občutka bolečine,...)

Primer 1: Bežim in primer 2: streljam, sta oba lahko nagona. Prvi je starejši, drugi novejši. Prav tako pa obema lahko rečeš rezultata simulacije-kalkulacije, ki sta se delno razvijala že pred srečanjem z medvedom. Favorizirani se bo potem sprožil.

Lahko pa nagone deliš tudi drugače, recimo, kot je rekel Gavran. Samo osnova je po moje precej podobna. Kot je rekel Thomas.

o+ nevone

Narobe ste me razumeli. Primer 1 je čimhitrejše krčenje in raztezanje mišič nog, pač po tvojih sposobnostih. V Primeru 2 je pa krčenje kazalca, nakar ti ustreliš medveda.

___

Thomas: Torej trdiš, da se motim že pri Inputu? Input je sam prenos podatkov iz čutil? Ne pa goli podatki?

S tem sem se že sam ubadal in razmišljal. In sem nekako predpostavil, da je bolj smotrno, da omejimo input na Podatke kot pa na sam Prenos.

samo spet postnae vprasanje kolk globok gres...
bi dal roko zveri v usta (svoh kolicnik), zato da jo zaposlis in ji medtem zlomis vrat (boljsi kolicnik)

> In sem nekako predpostavil, da je bolj smotrno, da omejimo input na Podatke kot pa na sam Prenos.

Hehe, sam sem zabluzil, vi ste pa moje bluzenje nadaljevali!! Hehe.


Input je, kot sem omenil, množica golih podatkov iz čutil. Input System je prenos iz čutil do možganov.

Output system so signali mišicam oziroma prenos le-teh iz možganov. Output so pa posledice prenosa.

Pa se slika sestavi.


Se strinjate?

Kaj je Jst? Ti bi se šel semantiko, kako pa pravzaprav je, te pa ne zanima?

Output pri človeku ni nič drugega kot pri drugih živih bitjih. Vse kaj je v output-u ima nalogo, da človek ohranja sebe pri življenju, ter kadar ne dela tega, da se razmnožuje. Vse ostalo je le strežba naši lenobi in je postranskega pomena.

Hm, sicer pa ce bi dobil tak output, bi v obeh primerih verjetno propadel. ;) Ampak to je ze offtopic... :)

Output je v precej primerih panika, razen ce ljudje niso strenirani. Panika, ki verjetno v 90% situacijah resi zivljenje ampak tale medved bi bil ostalih 10%. Je pa to precej odvisno od tega, kako bo podatke sprocesiral medved. Ce bo to medvedka z mladici ali pa ce bo to en samec, ki tava naokrog med zimskim spanje, bosta rezultata drugacna.

PS: BIOS je slaba primerjava, mi ga lahko precej lazje nadgrajujemo. Nihce se ne rabi rebootat ;)

Za nadgradnjo se ne rabis rebootat, to da se naucis nekega novega nacina prezivetja, recimo skok s padalom, ne nucas reboota. Spanje je bolj polnjenje akumulatorjev kot reboot... Nevem no..

>Output je v precej primerih panika, razen ce ljudje niso strenirani.

Panika je stvar koncepta. Ni nujno slaba. Lahko te panična reakcija reši, lahko ne. Odvisno od okoliščin.

Naprimer panika celo lahko deluje rešilno, če se je poslužuje posameznik, in je lahko usodna, če je to output skupine. Seveda, oba primera je treba aplicirat še na okoliščine.


>Nihce se ne rabi rebootat ;)

Včasih se mi zdi, da bi blo dobro da bi se kdo. Samo kaj sploh pomeni reboot človeka?

o+ nevone

Ce se govori o BIOS-u, potem so to le cisto osnovne operacije za delovanje. Clovek ima dve vrsti zivcevja - centralno in vegetativno. Centralno je tisto, ki deluje na zavedni ravni, vegetativno pa na nezavedni. Se pravi, da je nas BIOS vegetativno zivcevje, ker opravlja osnovne funkcije (dihanje,...). Reakcija v danem primeru bi bila na osnovi BIOS-a bezanje ali otrplost, ker bi vegetativno zivcevje sprozilo naval adrenalina v misice. Puska je del priucenega znanja in deluje s pomocjo razmisljanja, se pravi centralnega zivcevja oz. mozganov. Primer je tudi, ce se opeces - roko avtomatsko umaknes in to precej hitreje, kot ce bi potreboval cas za razmislek - BIOS te je obvaroval pred poskodbo.
Kar se tice nadgrajevanja, se pa ne strinjam popolnoma. Nadgrajujejo se predvsem nase izkusnje in znanje na zavedni ravni - ucenje. Se pravi, da moramo zraven razmisljati in to pocnemo s centralnim zivcevjem mozgani. Medtem ko je vegetativno zivcevje v malih mozganih. Po moje se BIOS nadgrajuje z evolucijo (kot npr. v1.0, v1.5, v2.0,...) - darwinizem.

> Naprimer panika celo lahko deluje rešilno, če se je poslužuje posameznik, in je lahko usodna, če je to output skupine. Seveda, oba primera je treba aplicirat še na okoliščine.

Ni primerno rečt, da se panike "poslužuje". Če to delaš, potem igraš paniko. Panika je zgolj bolj ali manj zoprna psihična bolečina, ki spremlja zaradi pomanjkanja časa ali drugih virov nič ali premalo premišljeno ravnanje v neki situaciji.

Če veš, da je pred medvedom bolje teči po klancu navzdol, ni nujno, da bo tvoja reakcija 100% nepremišljena.

Povej naprej. Kaj je bolje?

>Ni primerno rečt, da se panike "poslužuje". Če to delaš, potem igraš paniko. Panika je zgolj bolj ali manj zoprna psihična bolečina, ki spremlja zaradi pomanjkanja časa ali drugih virov nič ali premalo premišljeno ravnanje v neki situaciji.

Edina razlika med premišljenim in manj(ne)premišljenim ravnanjem je v tem, da premišljenega ravnanja se zavedaš, manj(ne)premišljenega se pa ne zavedaš, ali pa se ga zavedaš manj. Nekaj premišljevanj-simulacij je zavestnih, temu ti praviš igranje, nekaj jih je pa manj(ne)zavestnih. Kako je to pri različnih posameznikih ne vem, zagotovo pa je slightly različno.

o+ nevone