» »

Filmi, slike in glasba: Ko se srečata umetna inteligenca in umetnost

Filmi, slike in glasba: Ko se srečata umetna inteligenca in umetnost

vir: Salon
futurism - Umetnost je najnovejše področje, na katerega želijo prodreti podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Že danes najdemo umetniška dela, katerih avtor je umetna inteligenca. Zato smo pogledali, kaj se dogaja na posameznih področjih umetnosti iz vidika razvoja umetne inteligence. Odpira pa pohod AI v svet umetnosti tudi zanimiva vprašanja, kot recimo, kdo je sploh lastnik teh del?

Slikarstvo

Najbolj v ospredju javnosti na področju slikarstva je Google Deep Dream, ki se uči razpoznati objekte s skeniranjem pikslov milijonih fotografij. Najprej se je program naučil, kako prepoznati razliko med barvami in sencami, nato skeniranja mejnih območij med objekti. Naslednja učna lekcija za Globoke sanje je bilo ločevanje objektov in grajenje kataloga vseh objektov na vseh fotografijah, ki jih je skeniral. Ugotovil je, kako razporediti in kategorizirati objekte s podobnimi lastnostmi in se naučil, kako poustvariti naključne skupke the objektov. Naučen je tudi prikazati naključne objekte iz skeniranih fotografij in jih vstaviti v določeno sceno.

Pri Googlu sicer razvijajo različna orodja za pospešitev strojnega učenja. Eno izmed njih so poimenovali AI Experiments. Gre za spletno stran, kjer se lahko uporabniki igrajo z različnimi programi, ki uporabljajo vsak svojo tehniko strojnega učenja. Zavedati se moramo, da s tem, ko se na spletni strani igramo, pomagamo programom, da postajajo pametnejši (da ne boste s prsti kazali samo na zlobne korporacije in vlade, ko bo prišla era skyneta).

Flimska industrija

Lansko leto smo videli, kako izgleda film, če ga napiše umetna inteligenca. Ideja za filmom Sunspring je seveda izvirna in zanimiva, a nam je dala tudi jasno vedeti, da bodo režiserske stolčke in mesta piscev scenarijev še kar nekaj časa zasedali ljudje.

Veliko več pa je filmov, ki jih na temo uporabe umetne inteligence v prihodnosti spišejo ljudje. Če bi verjeli Hollywoodskim znanstveno fantastičnim filmom, je le še vprašanje časa, kdaj bo človeštvo postalo podrejeno umetni inteligenci. Umetno inteligenco ljudje v filmih po navadi uporabijo v upanju, da bi rešila človeštvo in jim pomagala ustvariti boljši svet, na koncu pa se izkaže, da prav umetna inteligenca predstavlja pravega sovražnika vsem ljudem in jih vse premaga.

Najnovejši film na to tematiko je Ghost in the Shell, ki umetno inteligenco umešča v ključen del zgodbe. Zgodba je postavljena v prihodnost, ko lahko človeške možgane programiramo in celotno zavest ter spomin kopiramo in prenesemo v novo telo. Glavni liki se v filmu začnejo spraševati, ali so njihovi spomini pristni, ali jim je v možgane misli in spomine vstavil kdo drug.

Vizija Hollywooda o prihodnosti umetne inteligence je pogosto zabavna, večinoma pesimistična in redko kdaj realna. S tem v mislih, so pri Scientific American vprašali nekatere znanstvenike, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence, da povedo, kateri film se je najbolj približal možni prihodnosti umetne inteligence.

Selmer Bringsjord, direktor laboratorija Rensselaer AI na inštitutu Rensselaer Polytechnic pravi, da je “zgodba po navadi takšna, da ustvarimo čutečega robota, ki se razvije in nas ubije. Sam iščem filme, ki se odmikajo od tega popularnega scenarija. Pred kratkim sem našel film Robot and Frank, kjer moški dobi robota za zdravstveno oskrbo in z njim začne ropati po mestu. Drugi takšen primer je Her, ki ne govori o robotu, ampak umetni inteligenci, ki se ne upre in nikogar ne ubije, ampak se z glavnim človeškim likom razide in odide po svoje. Govori o osebi, ki se pozdravi s pomočjo umetne inteligence. Zadnji film, ki se mi zdi omembe vreden je Interstellar, kjer imajo roboti svojo osebnost zaradi sprogramiranega humorja in iskrenosti, kljub temu, da sami vedo, da so roboti. V tem primeru imajo človeški liki v filmu prave “človeške” odnose z roboti, kljub temu, da vedo, da niso soljudje. Odlično je prikazano, da imamo lahko funkcionalne odnose z umetno inteligenco in se ob enem zavedamo, da gre za umetno inteligenco. Tovrstni filmi se mi zdijo pomembni, saj nam podajajo odlične primere vpogleda v možno prihodnost.”

Daniela Rus, direktorica laboratorija za umetno inteligenco na inštitutu Masssachusetts je podala drugačne primere: “Eternal Sunshine of the Spotless Mind je vizionarska zgodba o reprogramiranju človeških možganov in koliko bi tovrsten razvoj lahko vplival na to, kako razumemo samega sebe in kako komuniciramo. Film se igra z vprašanjem, kaj bi pomenilo za svet, če bi lahko svoje možgane spreminjali, kot danes preminjamo nastavitve na svojih računalnikih. Kot pri vsaki novi tehnologijij pa bi bilo treba dodobra premisliti, kdo bi imel pravico odločati, kaj je še odgovorno ravnanje in kdo bi pazil, da ne bi prišlo do zlorab. Zaradi filma sem začela na drugačen način razmišljati o spominu in kako bi lahko lažje razumeli svoja obnašanja in motivacije, če bi lahko razvozlali vse nejasnosti glede našega spomina.”

Yann LeCun, direktor Facebook AI Research oddelka, tako kot Bringsjord izpostavi film Her. “Menim, da je še najbolj verjetno, da se bo v prihodnosti zares zgodilo, kar je izpostavljeno v filmu Her. Sam nisem našel večjih lukenj v filmu. Seveda smo še vedno daleč od dneva, ko bomo imeli tehnologijo, kakršna je prikazana v filmu. A sama ideja, da bi lahko imeli osebnega virtualnega asistenta, s katerim bi komunicirali in s komer bi imeli razmerje kot z digitalnim prijateljem, se mi zdi dokaj možna. Obstaja celoten spisek filmov, ki prikazujejo nore ideje o umetni inteligenci, ki pa se (žal) ne bodo nikoli uresničile, kot sta na primer filmi Terminator in Matrica. Ex Machina se mi zdi super lep film, a kar se tiče uporabe umetne inteligence popolnoma zgrešen.”

Kakšen pa ima posluh umetna inteligenca?


Aiva je program, ki s pomočjo umetne inteligence sklada glasbo za filme in oglase. Pojavlja se vprašanje, ali bo kdaj glasba, ki jo producira umetna inteligenca neločljiva od glasbe, pod katero so podpisani ljudje.

Umetna inteligenca bo verjetno postala najbolj odmevna in pomembna tehnologija v človeški zgodovini. Umetniki so verjetno še najmanj zaskrbljeni v zvezi z roboti, ki bi v prihodnosti lahko prevzeli njihova delovna mesta. A umetna inteligenca jim že danes predstavlja močno konkurenco. Pojavlja se novi val programov, ki želijo infiltrirati kreativne industrije. Področje, ki ga trenutno napada je tudi ustvarjanje glasbe. Aiva Technologies so med vodilnimi startupi na področju umetne inteligence, namenjene skladanju glasbe. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno lansko leto v Luxemburgu in Londonu je ustvarilo program Aiva (Artificial Intelligence Virtual Artisti). Aiva zna skladati klasično glasbo – emocionalno umetnost, za katero je veljalo, da jo obladujejo le ljudje. Glasbo, ki jo je ustvarila njihova umetna inteligenca, uporabljajo v filmih, oglasih in video igrah. Izdali so že prvi album Genesis in veliko posamičnih skladb. Trenutno se osredotočajo na klasično glasbo, saj je le ta prevladujoč stil glasbev filmih, igrah in oglasih. Želijo si, da bi v prihodnosti lahko Aiva skladala glasbo vseh zvrsti.

Največji problem, ki ga trenutno vidijo je ustvarjanje moderne glasbe, saj ima vsak glasbenih svoj unikaten zvok, ki ga razlikuje od konkurence. In prav ustvarjanje teh unikatnih zvokov bo velik izziv za umetno inteligenco, če bodo želeli, da glasbe ne bo moč razlikovati od tiste, katero ustvarjajo ljudje. S klasično glasbo so opravili kar nekaj testiranj in ugotovili, da profesionalni skladatelji niso bili zmožni razločiti, katere skladbe je napisal človek, katere pa Aiva. Kljub temua pa Aiva še ni popolnoma samostojen program za kompoziranje glasbe, saj še vedno potrebuje človeški faktor pri orkestraciji in glasbeni produkciji. Razvijalci Aive si predstavljajo prihodnost, kjer bodo ljudje in umetna inteligenca sodelovali in se dopolnjevali in ne izključevali.

Kdo je pravzaprav lastnik

Je pa vzpon AI v svetu umetnosti prinesel pomembno vprašanje: kdo si lasti avtorske pravice tovrstnih umetnin. Danes velja pravilo, da imamo pravico do lastništva nad stvarmi, ki jih sami ustvarimo, oblikujemo in naredimo. Kaj pa se zgodi, ko sami ustvarimo nekaj oz. nekoga, ki potem ustvarja nove stvari? Verjetno se vprašanje večini danes še ne zdi relavantno, a kaj se bo zgodilo, ko bo umetna inteligenca kreirala programsko opremo in sama objavljala novice? Če bodo posamezniki, ki so napisali kodo za kreiranje umetne inteligence tudi lastniki vsega, kar bo “njihova” umetna inteligenca sama ustvarila, bodo sčasoma imela tovrstna tehnološka podjetja v lastni največje umetnine našega časa. Glede na to, da naj bi v prihodnosti umetna inteligenca presegla zmožnosti človeških možganov, bodo imela tovrstna podjetja v lasti večino stvari, ne le umetniških del.

9 komentarjev

vostok_1 ::

Bolj me zanima, kaj bo AI prinesel nadzorstvenemu oddelku.
There will be chutes!

Rok Woot ::

Mislim te slike so kr neki, še otrok sestavi to skupaj, prva na primer je kopija Vincent van Gogh The starry night. Bistvo kar pa manjka, je pa domišljija, bo pa verjetno kmalu :)

Gregor P ::

Kdo je pravzaprav lastnik
... morda lahko v odgovor podam kar analogijo z "kdo pa je lastnik, če stvar ustvarijo živali?" ali še predvprašanje "ali je žival lahko avtor?";)
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

nejcek74 ::

Pohvala za clanek, zacnes zanimivo:
Že danes najdemo umetniška dela, katerih avtor je umetna inteligenca.
Zal tega ni vec v nadaljevanju clanka.

Google Deep Dream: ne ustvarja umetnosti, niti je ne analizira, analizira samo vsebino slik. Ali kdo sploh trdi da ima zadeva kakrsnokoli povezavo z umetnostjo?

Film: govoris o zgodbi, AI je uporabljen v zgodbi, ne za ustvarjanje zgodbe (btw, prvi SF film je iz leta 1902 /Potovanje v sredisce zemlje), prvi ki obravnava AI pa 1927 (Metropolis) ali pa 1968 (A Space Odyssey)

ok, mogoce se kaj skriva v Aiva, bi bilo fajn vec prebrat.

O lastništvu pa je ze odgovoril Gregor P, oziroma a US federal judge ruled that the monkey cannot own the copyright to the images

gus5 ::

Aiva zna skladati klasično glasbo - emocionalno umetnost, za katero je veljalo, da jo obvladujejo le ljudje.

Človeštvo res potrebuje imitatorsko, neizvirno umetniško AI? Od AI terjamo presežke, inovacije, ne imitacije, kopiranje, človeškost, emocije. 8-O

Zadnji film, ki se mi zdi omembe vreden je Interstellar, kjer imajo roboti svojo osebnost zaradi sprogramiranega humorja in iskrenosti, kljub temu, da sami vedo, da so roboti.

Roboti imajo sprogramiran humor in iskrenost, ne pa tudi svoje 'vednosti'? Če nimajo sprogramirane vednosti, zakaj bi imeli humor in iskrenost? :|

SimplyMiha ::

Umetnost je imitacija.

nejcek74 ::

SimplyMiha je izjavil:

Umetnost je imitacija.

ravno obratno

trenerkar ::

Kako obratno? A imitacija je umetnost?

Fabio Jelani ::



Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Filmi, slike in glasba: Ko se srečata umetna inteligenca in umetnost

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
92094 (1472) Fabio Jelani
»

IBM Watson izdelal napovednik za film

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
466442 (3333) Spajky
»

Tema o umetni inteligenci (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1058282 (5223) vostok_1
»

Umetna inteligenca kdaj?

Oddelek: Znanost in tehnologija
302128 (1371) Thomas
»

Umetna inteligenca

Oddelek: Loža
361246 (905) Thomas

Več podobnih tem