» »

"Označite hrano z DNK!"

Okapi ::

matijadmin je izjavil:

Za vsako sorto naj posebej dokažejo, da je varna v smislu nezmožnosti kontaminacije divjih vrst/samorodnih kultur. Šele nato skok na polje in pot v izbiro na trgu ...
Saj s tem si seveda mislil tudi na vse klasično narejene sorte, ne? Recimo vrtnica Prešern, ki jo je pred nekaj leti s križanjem vzgojil ljubiteljski vrtnar dr. Matjaž Kmecl. Koliko let poskusov bi bilo po tvojem potrebno, da bi dokazali, da je "varna v smislu nezmožnosti kontaminacije divjih vrst/samorodnih kultur". In koliko bi to stalo, in kdo bi plačal?

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

SimplyMiha ::

Okapi je izjavil:

A ti regrat na britofu nabiraš?:))

Jaz sicer ne, pa videvam stare mamke in zafrustrirane gospodinje, ki regrat nabirajo na pokopališkem travniku. Ker je itak vse drugo zabetonirano, slava napredku!

GnuceLee ::

Jaz se ne te rači ne spoznam, zato sem ob neki priložnosti znanemu bilogu zastavil vprašanje, kje je problem GSO-ja, saj s križanjem dosežemo natančno isto, le postopek je nekoliko hitrejši. Razložil mi je takole:
S križanjem lahko med seboj mešamo le iste ali zelo sorodne vrste osebkov in s tem ostajamo v nekem znanem oz. vsaj predvidljivem naboru lastnosti. V naravi je torej križanje med različnimi vrstami težko izvedljivo (nemogoče?) ali pa vsaj zelo omejeno (npr. potomci osla in konja niso plodni). Z genskim inženiringom pa lahko v solato vgradimo podganje gene (ali obratno). Taka solata (ali podgana) sta sicer lahko zelo preizkušeni in povsem varni, ne moremo pa predvideti, kaj se bo dogajalo z njunimi potomci, ko bosta enkrat spuščena v naravo.

Nummy ::

Največji problemi GSO:

-narejeni so umetno in na hitro. Torej vse mutacije so narejene na "hitro" v laboratoriju. V naravi take mutacije trajajo leta - tisočletja. Zdej se bo spet kdo spotaknu: sej človek tudi križa živali in rastline med sabo. Ja, ampak je tu še vprašanje "kompatibilnosti". Vse kar smo do sedaj namešali na "naraven" način je kot kaže več kot kompatibilno med sabo. Torej lahko parimo skupaj osla in konja in lahko cepimo rastline med sabo (nektarine?). Dobimo novo vrsto in potem je na naravi da "presodi" ali bo ta vrsta uspevala ali ne. V laboratoriju pa lahko umetno spacajo skupaj take vrste, ki nikoli nebi v naravi uspele.

-naslednji problem je vpliv takega spremenjenega organizma na okolje. Vsaka stvar, ki na "hitro mutira" ima večji vpliv na okolje kot ena stvar ki "mutira počasi". Oglašujejo koruzo, ki je odporna na škodljivce, bolezni,... Torej je odporna na žuželke oz. za njih predstavlja strup, torej tudi za čebele? Če je strup za insekte, kaj je to potem za človeka? Malo strupa vsak dan in se lepo zastrupljaš počasi in počasi. In ne tu se ne zastrupljaš z umetnim DNK-jem, ampak posledico ki jo ustvari ta DNK - proizvodnjo strupa zato ker si je ena firma to zamislila, da se to rabi da bo koruza bolje uspevala, ker pač na oni strani luže ne znajo drugače kmetovat...

-v ameriki so navajeni drugačnega kmetovanja kot pri nas v evropi. Tam imajo velike farme, ranče in velike površine kjer gojijo sojo, koruzo, pšenico,... Pri nas nimamo tako velikih "zaplat zemnlje" v enem kosu. Že dolgo je znano, da sajenje določenih rastlin skupaj blagodejno vpliva in odganja škodljivce in hkrati ne škodi "dobrim" organizmom. Prav tako je tudi dolgo znano, da prav ta "mešanica" rastlin dobro raste skupaj, saj recimo ena rastlina iz zemlje pobira stvari, ki drugi rastlini ne pašejo preveč. In prav tako imamo v evropi zakoreninjen sistem kolobarjenja, torej se vsakih n-let zamenja kaj se posadi na določen del zemlje. Še več! V evropi imamo največ različnih avtohtonih vrst rastlin! Z sajenjem GSO bomo to raznolikost dokončno uničili in potem bo samo monsanto pšenica in koruza in nič drugega. Ne hvala, se ne odrečem našim vrstam pšenice in ni ga čez slovensko ajdo in domači pristni med!

-vpliv GSO na organizme, ki se prehranjujejo s tem. Lahko kdo z 100% gotovostjo trdi, da dolgoletno uživanje GSO hrane ne bo škodljivo vplivalo na naš organizem, potomcev,...? Vsak "pametnjakovič", ki zagovarja GSO naj mi osebno potrdi, da je naredu SAM osebno analizo in študijo teh genov in da lahko potrdi da je vse OK! To je podobno kot pri odprti kodi, ki jo vsi zagovarjajo in pravijo koliko je varna in kakšen je delež tistih, ki so kodo potem dejansko prebrali in preštudirali in lahko 100% potrdijo, da je koda res "safe"? Manj kot 1%.

-dokler je za GSO velika korporacija, kateri se gre samo za dobiček in je že v preteklosti pokazala, da so pripravljeni za kupčke denarja iti tudi čez trupla jaz od njih ne pojem niti drobtinice! Če bi se že šli GSO, potem bi morali to biti javno dobro ali po domače "odprto-kodno". Kdor želi naj se s tem igra in ekperimentira. Po 100 ali 200 letih, če se izkaže, da je GSO res tako super duper kot se reklamira za kupček zelencev pa bi se zadevo začelo uporabljati bolj široko.

-in potem še zadnji del: zagovorniki in prodajalci GSO pravijo, da GSO odpravlja pomanjkljivosti rastlin, kot so odpornost na škodljivce, odportnost na težje razmere, ne rabi se toliko zalivati, yadda yadda... Danes poznamo en kup novih tehnik kmetovanja, ki te pomanjkljivosti odpravljajo brez nepotrebnih sprememb genov in licenciranja semen! Ena izmed rešitev lakote na svetu: taaaadaaaaaaa. Lepo se zgradi en velik "rastlinjak". Tako se dobi kontrolirano atmosfero in odpravi škodljivce. Rastline rastejo v vodi in porabijo le toliko vode, kolikor jo potrebujejo. Nič več, nič manj. S to metodo se porabi samo 10% vode trenutnega klasičnega farmanja. Pa se bo spt kak "pameten" oglasu pa bo reku: ja pa sej so v vodi. Ja ta voda je praktično skoraj vedno ena in ista in samo kroži, novo se samo dodaja, ko se jo rabi. V samo vodo se da za specifično rastlino potrebne hranilne snovi in kisik. Tako imajo korenine najboljše pogoje za rast. Zgornji del rastline je v zraku, kjer se lahko umetno dodaja CO2 za še hitrejšo in bujnejšo rast. Če je svetlobe premalo se lahko uproabi LED svetila. Praktično je hidroponična farma najbolj efektivna metoda, ki je enostavna, porabi manj vode in odpravi problem škodljivcev. Ostane edino problem bolezni, ampak zelo verjetno se tudi to zamnjša, saj če imaš zaprt "ekosistem" malo težje dobiš kake infekcije od zunaj. Tako pridelana zelenjava raste tudi do 300% hitreje in rastline obrodijo bujno. Nekje sem enkrat bral, da je nekomu uspelo gojiti doma jagode skozi celo leto in so mu dajale sadove 8 mesecev na leto (efektivno), tudi čez zimo in to na okenski polici doma! Poleg vsega pa se da tako farmanje spraviti v nadstropja, kar pomeni, da se zudi zmanjša potrebna površina in posledično nam nebi bilo treba toliko krčiti gozdov, da bi imeli dovolj kmetovalnih površin.
In potem se oglasi še en pametnjakovič in reče: ja kaj pa čebele? Ja tudi to so že pogruntali in v nekaterih večjih rastlinjakih imajo tudi čebelje panje notri in čebele prav nič ne moti, da se rastline "namakajo" v vodi.
Brez nepotrebnih strupov in spreminjanja genov ter licenciranja semen. Rešitev je preprosta, samo reči moramo NE monsantu in podobnim, ki jim je dobiček veliko bolj pomemben kot pa zdravje ljudi in živali ter dobrobit okolja!

matijadmin ::

Okapi je izjavil:

matijadmin je izjavil:

Za vsako sorto naj posebej dokažejo, da je varna v smislu nezmožnosti kontaminacije divjih vrst/samorodnih kultur. Šele nato skok na polje in pot v izbiro na trgu ...
Saj s tem si seveda mislil tudi na vse klasično narejene sorte, ne? Recimo vrtnica Prešern, ki jo je pred nekaj leti s križanjem vzgojil ljubiteljski vrtnar dr. Matjaž Kmecl. Koliko let poskusov bi bilo po tvojem potrebno, da bi dokazali, da je "varna v smislu nezmožnosti kontaminacije divjih vrst/samorodnih kultur". In koliko bi to stalo, in kdo bi plačal?

O.


Te primerjave nikakor ne mislim skivirati, zavedam se tudi tega problema, a je bistveno manjši (vertikala vs. horizontalna selekcija lastnosti - ni pasje glave na človeku v prispodobi). Sploh pa vidim problem v bodisi superiornosti neke kulture (v smislu odpornosti) ali kilave plodnosti (namerne nezmožnosti spolnega razmnoževanja).

Nenazadnje, pravzaprav v prvi vrsti govorimo o varnosti GSO živil. Tu pa je avtor Matej zapisal debelo laž (v en rog s kapitalom, čeprav verjamem, da nima od tega koristi, temveč je zgolj goreč zagovornik te tehnologije podobno kot ti - flame warrior):
Kako pa GSO vplivajo na ekosisteme, je seveda drugo in bistveno težje vprašanje. A vseeno je resnica daleč od histeričnega mnenja, da so GSO a priori slabi in da škodujejo ljudem. V sendviču niso prav nič škodljivi.
Sem dal povezavo (v enem prejšnjih prispevkov), ki dokazuje, da tega ne moremo trditi z gotovostjo (vplivi na zdravje organizmov na trgu gotovo so). Nisem pa histerično trdil, kako zelo narobe in škodljivo je, pravim pa, da tega še ne vemo.

Sem zagovornik preudarne in okoljsko ter družbeno odgovorne rabe vseh vrst tehnologij. Tudi biotehnologije in genskega inženiringa.

Zgodovina sprememb…

matijadmin ::

AndrejO, imaš dober point (zgolj navajanje, da gre za GSO ni dovolj, ker ne vemo, kako drugačen je dejansko).

Okapi ::

GnuceLee je izjavil:

Jaz se ne te rači ne spoznam, zato sem ob neki priložnosti znanemu bilogu zastavil vprašanje, kje je problem GSO-ja, saj s križanjem dosežemo natančno isto, le postopek je nekoliko hitrejši. Razložil mi je takole:
S križanjem lahko med seboj mešamo le iste ali zelo sorodne vrste osebkov in s tem ostajamo v nekem znanem oz. vsaj predvidljivem naboru lastnosti. V naravi je torej križanje med različnimi vrstami težko izvedljivo (nemogoče?) ali pa vsaj zelo omejeno (npr. potomci osla in konja niso plodni). Z genskim inženiringom pa lahko v solato vgradimo podganje gene (ali obratno). Taka solata (ali podgana) sta sicer lahko zelo preizkušeni in povsem varni, ne moremo pa predvideti, kaj se bo dogajalo z njunimi potomci, ko bosta enkrat spuščena v naravo.
Si upaš povedati ime tega "znanega biologa"? Ker očitno je - če je resničen - še en od tistih, ki v resnici nimajo pojma (ali pa namenoma zavajajo). Ljudje in podgane imamo 97% skupnih genov (po funkciji), od tega jih je nekaj tisoč povsem enakih. Veliko enakih genov imamo (tako ljudje kot podgane) tudi s solato.

V resnici je že prav tragikomično, kako ljudje, ki pojma nimajo, kaj so to geni in koliko jih je in kako se z evolucijo dedujejo med organizmi, opletajo s temi izrazi.

O.

Okapi ::

matijadmin je izjavil:

Te primerjave nikakor ne mislim skivirati, zavedam se tudi tega problema, a je bistveno manjši (vertikala vs. horizontalna selekcija lastnosti - ni pasje glave na človeku v prispodobi). Sploh pa vidim problem v bodisi superiornosti neke kulture (v smislu odpornosti) ali kilave plodnosti (namerne nezmožnosti spolnega razmnoževanja).
Če zanemarimo malenkost, da samo ugibam, kaj pomeni beseda skivirati, ker je v slovenskem besednjaku ni, je dejstvo, da problem ni čisto nič manjši, ampak v resnici celo večji. Precej bolj (ne samo precej bolj, neprimerno bolj) nepredvidljivo je obsevati semena pšenice, da povzročiš večjo frekvenco mutacij, kot je po naravni poti, in na ta način iskati boljše sorte, kot namensko vključiti ali izključiti en ali dva dobro znana gena.

Drugo dejstvo je, da ni niti ene kulturne rastline, ki bi v naravi lahko sama od sebe preživela in uspešno konkurirala divjim vrstam. Nobena kulturna rastlina ni postala plevel, ki bi ga moral zatirati, ker se nekontrolirano širi. Vse lahko preživijo zgolj s človeško pomočjo (gnojenjem, zalivanjem, zatiranjem plevelov in škodljivcev ...). V najboljšem primeru krompir (ali koruza ali karkoli drugega) na opuščeni njivi še nekaj časa životari, dokler ga ne izpodrinejo divje vrste. Bolj kot je neka vrsta kulturne rastline (ali živali) gensko spremenjena, manj možnosti je, da bi v naravi sama preživela.

O.

Looooooka ::

Okapi je izjavil:

matijadmin je izjavil:

Za vsako sorto naj posebej dokažejo, da je varna v smislu nezmožnosti kontaminacije divjih vrst/samorodnih kultur. Šele nato skok na polje in pot v izbiro na trgu ...
Saj s tem si seveda mislil tudi na vse klasično narejene sorte, ne? Recimo vrtnica Prešern, ki jo je pred nekaj leti s križanjem vzgojil ljubiteljski vrtnar dr. Matjaž Kmecl. Koliko let poskusov bi bilo po tvojem potrebno, da bi dokazali, da je "varna v smislu nezmožnosti kontaminacije divjih vrst/samorodnih kultur". In koliko bi to stalo, in kdo bi plačal?

O.

Tisti, ki jo je ustvaril oziroma tisti, ki jo želi saditi. Monsantova koruza v Ameriki je dovolj dober razlog, da bi mogoče morali začeti početi kaj v tej smeri.

Okapi ::

Edini primer, ko je organizem res ušel v naravo in začel povzročati škode, so klasično križane "morilske" čebele (ko so križali domačo in afriško divjo čebelo). In vendar še vedno ni nobenega nadzora nad križanjem, vsak čebelar se lahko s tem igra.

O.

Looooooka ::

Bi blo pa fino met anketo kok ljudi se boji teh zadev zato, ker mislijo, da jim bo v želodcu uspelo zagnati ne vem kakšno gensko mutacijo in koliko zgolj zaradi tega, ker se zavedajo, da nekih "škodljivcev", ki jih je treba v celoti uničiti na tem planetu pač ni in da zna bit škoda zgolj zaradi tega.

Okapi je izjavil:

Edini primer, ko je organizem res ušel v naravo in začel povzročati škode, so klasično križane "morilske" čebele (ko so križali domačo in afriško divjo čebelo). In vendar še vedno ni nobenega nadzora nad križanjem, vsak čebelar se lahko s tem igra.

O.

Sorrry ampak folk je zgubil celo premoženje, ko jih je monsanto tožil zaradi njihove koruze, ki jo je posadil sosed in se je nato lepo razširila na njihovo polje. Žuželke in veter pač ne delajo razlik.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Looooooka ()

Okapi ::

Looooooka je izjavil:

Sorrry ampak folk je zgubil celo premoženje, ko jih je monsanto tožil zaradi njihove koruze, ki jo je posadil sosed in se je nato lepo razširila na njihovo polje. Žuželke in veter pač ne delajo razlik.
Sorry, ampak to je umazana laž, ker ni bilo niti enega takega primera.

O.

Looooooka ::

Okapi je izjavil:

Edini primer, ko je organizem res ušel v naravo in začel povzročati škode, so klasično križane "morilske" čebele (ko so križali domačo in afriško divjo čebelo). In vendar še vedno ni nobenega nadzora nad križanjem, vsak čebelar se lahko s tem igra.

O.

Mi smo že dovolj škode naredili s tem, da smo eno vrsto pripeljali na drug kontinent pa je bla tam cela štala(v Ameriki majo recimo probleme z japonskimi al korejskimi ribami). Ni 2x za rečt, da bi bla riba, ki bi bila gensko spremenjena zato, da se "zredi" v slabših pogojih, kot njena "originalna" vrsta lahko enak problem če bi/ko bi se znašla v naravi.

Okapi je izjavil:

Looooooka je izjavil:

Sorrry ampak folk je zgubil celo premoženje, ko jih je monsanto tožil zaradi njihove koruze, ki jo je posadil sosed in se je nato lepo razširila na njihovo polje. Žuželke in veter pač ne delajo razlik.
Sorry, ampak to je umazana laž, ker ni bilo niti enega takega primera.

O.

Ne ne sploh ni primera. Cel dokumentarc o tem ampak ni nobenga primera.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Looooooka ()

BigWhale ::

Ribič je izjavil:

Naravne rastline so se razvijale več tisočletji in tudi ljudje smo jih uživali pravtako dolgo. Genetsko modificirana hrana pa je nova, zato še ne vemo kakšne stranske učinke (česploh katere) bo imela naljudeh. Predlagam, da v EU počakajmo še kakih 50 do 100 let in opazujemo kaj se dogaja z američani, ki to hrano uživajo.


Genetsko modificirana hrana obstaja ze iz antike. A ves, da sta koleraba in cvetaca ena in ista vrsta? Pa zelje, pa ohrovt, pa brokoli?

Vse totalno zdegenerirano in genetsko modificirano. In eni to jedo! Ziher bodo umrl krute smrti.

Looooooka ::

Seriously. Na ljudeh verjetno ne bo nobenega stranskega učinka.
Zna bit pa stranski učinek to, da se škodljivci spravijo na rastline, ki prej niso bile del njihove prehrane. Rastline, ki niso mele tega časa in nimajo naravne obrambe. Enako velja za živali.

PrihajaNodi ::

BigWhale je izjavil:

Ribič je izjavil:

Naravne rastline so se razvijale več tisočletji in tudi ljudje smo jih uživali pravtako dolgo. Genetsko modificirana hrana pa je nova, zato še ne vemo kakšne stranske učinke (česploh katere) bo imela naljudeh. Predlagam, da v EU počakajmo še kakih 50 do 100 let in opazujemo kaj se dogaja z američani, ki to hrano uživajo.


Genetsko modificirana hrana obstaja ze iz antike. A ves, da sta koleraba in cvetaca ena in ista vrsta? Pa zelje, pa ohrovt, pa brokoli?

Vse totalno zdegenerirano in genetsko modificirano. In eni to jedo! Ziher bodo umrl krute smrti.


Buldog tudi, je sicer malo podoben volku a dejansko komaj diha.

Okapi ::

Mi smo že dovolj škode naredili s tem, da smo eno vrsto pripeljali na drug kontinent pa je bla tam cela štala
Ja, divje sorte lahko naredijo štalo, če pridejo v drugo okolje. Pa vseeno nihče ne kontrolira, niti nikogar pretirano ne skrbi, kaj vse ljudem raste na vrtovih (ko gredo recimo na počitnice na Tajsko in od tam prinesejo kakšno zanimivo seme).

Ampak domače/kulturne vrste pa tega še nikjer niso naredile, ker so vse "narejene" tako, da svoje prednosti pokažejo ob pomoči človeka (ki jih krmi z močnimi krmili recimo, ali varuje pozimi pred mrazom in podobno). V naravi, prepuščene samim sebi, so vse te vrste zelo boge. Psi recimo se brez pomoči človeka še uspešno razmnoževati ne morejo, ker psice niso sposobne prehraniti legla. Nikjer ne boš videl potepuške psice, ki ji sledi nekaj mladičev. Mačke so glede tega malo bolj spretne (ker so tudi manj gensko spremenjene), ampak še vedno tudi potepuške mačke preživijo samo v urbanih okoljih, v naravi jim trda prede.


Zna bit pa stranski učinek to, da se škodljivci spravijo na rastline, ki prej niso bile del njihove prehrane. Rastline, ki niso mele tega časa in nimajo naravne obrambe. Enako velja za živali.
Ampak to velja za vse kulturne rastline ali domače živali, tudi tiste, ki so jih naredili že pred 10.000 leti. Nima to veze z genskim inženiringom.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

PrihajaNodi ::

Gre se zato da ni mozen reverse process. Ko se enkret zacne mesati vertikalno s kompletno drugimi organizmi ne bo ok, ker to tudi v naravi ni mogoce. Cloveske himre?

Zgodovina sprememb…

matijadmin ::

Okapi je izjavil:

matijadmin je izjavil:

Te primerjave nikakor ne mislim skivirati, zavedam se tudi tega problema, a je bistveno manjši (vertikala vs. horizontalna selekcija lastnosti - ni pasje glave na človeku v prispodobi). Sploh pa vidim problem v bodisi superiornosti neke kulture (v smislu odpornosti) ali kilave plodnosti (namerne nezmožnosti spolnega razmnoževanja).
Če zanemarimo malenkost, da samo ugibam, kaj pomeni beseda skivirati, ker je v slovenskem besednjaku ni, je dejstvo, da problem ni čisto nič manjši, ampak v resnici celo večji. Precej bolj (ne samo precej bolj, neprimerno bolj) nepredvidljivo je obsevati semena pšenice, da povzročiš večjo frekvenco mutacij, kot je po naravni poti, in na ta način iskati boljše sorte, kot namensko vključiti ali izključiti en ali dva dobro znana gena.

Pišeš bedarije, ker dobro veš, kaj pomeni skivirati (se ogibati, izmikati - in tega ne počnem). Seveda sem enako zaskrbljen nad umetno selekcijo in zlasti manipulacijo z obsevanjem, ki ima za rezultat povečanje mutacij. Ne moreš mi pripisati kar na slepo, da nisem načelen in, da to pa me ne moti. Nikakor tudi to ni in ne more biti protiargument nečem drugemu potencialno nevarnemu. Oprosti, samo umsko omejen zagovarja lastno ogrožanje drugih, s tem, ko je sosed ubil Micko.

Okapi je izjavil:


Drugo dejstvo je, da ni niti ene kulturne rastline, ki bi v naravi lahko sama od sebe preživela in uspešno konkurirala divjim vrstam. Nobena kulturna rastlina ni postala plevel, ki bi ga moral zatirati, ker se nekontrolirano širi. Vse lahko preživijo zgolj s človeško pomočjo (gnojenjem, zalivanjem, zatiranjem plevelov in škodljivcev ...). V najboljšem primeru krompir (ali koruza ali karkoli drugega) na opuščeni njivi še nekaj časa životari, dokler ga ne izpodrinejo divje vrste. Bolj kot je neka vrsta kulturne rastline (ali živali) gensko spremenjena, manj možnosti je, da bi v naravi sama preživela.

O.

S tem zadnjim se strinjam, da je doslej bilo tako, ker so želene lastnosti potegnile kompromis v smislu okrnjene trdoživosti. Problem pa je, da so sedaj karte bistveno bolj odprte, možnosti za (želene) manipulacije v tej smeri nepredstavljivo večje. In tu moramo biti previdni. A je previdnost tako grda lastnost?

Looooooka ::

Nikjer ne boš videl potepuške psice, ki ji sledi nekaj mladičev

Err...ker nimajo potrebe po tem, da bi ji sledile. "Čredni" nagon sredi mesta ni potreben, ker je dovolj hrane.
Divji psi v naravi pa zlo hitro prešaltano nazaj na hierarhijo.
Zato ti pa rečejo, da se je treba bat "divjih psov" in ne "divjega psa".

Okapi ::

A je previdnost tako grda lastnost?
A mogoče niso previdni? Se tebi sploh sanja, koliko laboratorijskih poskusov naredijo, preden dobi GSO dovoljenje za poskuse v hermetično zaprtih rastlinjakih? In koliko časa potem traja, da dobi GSO dovoljenje za poskuse na ograjenih parcelah na prostem?

Kar ti zagovarjaš, čeprav se delaš, da ne, je ludistično omejevanje razvoja pod krinko nekakšne večje varnosti.

O.

Looooooka ::

Zakaj točno eni tok RABITE met ta GSO?
Kaj točno boste s tem pridobili?
Nižjih cen definitivno ne.

Mi še ribolova nismo sposobni nadzorovat pa se bomo šli nadzorovano ustvarjanje novih vrst, ki magično ne bojo prišle v naravno okolje.
Ne vem...precej optimistično prepričanje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Looooooka ()

nsignific ::

To me spominja na smrtno nevarno kemikalijo dihidrogen monoksid

PrihajaNodi ::

Okapi je izjavil:

A je previdnost tako grda lastnost?
A mogoče niso previdni? Se tebi sploh sanja, koliko laboratorijskih poskusov naredijo, preden dobi GSO dovoljenje za poskuse v hermetično zaprtih rastlinjakih? In koliko časa potem traja, da dobi GSO dovoljenje za poskuse na ograjenih parcelah na prostem?

Kar ti zagovarjaš, čeprav se delaš, da ne, je ludistično omejevanje razvoja pod krinko nekakšne večje varnosti.

O.


Ti ves kako mocno je ogroze naravni losos, ker se je le ta paril s tistim katerim so mu bili dodani hormoni in je bil ustvarjen v rejnistvu za nase potrebe?

Okapi ::

Ne vem, povej. Potem povej še, kaj ima dodajanje hormonov skupnega z GSO.

O.

PrihajaNodi ::

To da ze dodajanje hormonov spremeni lastnosti rib kaj sele genov. In losos narejen v umetnem okolju (dodani hormoni) zjebejo (oprostite izrazu) tiste v naravnem habitatu (sparjene). In kolikor sem bral ima to posledice tudi na cloveka endokrini sistem in scitnico. Zakaj? Ker zelimo vecje, mocnejse lastnosti...

Reverse process je problem v primeru napak. Ne pravim pa da je pa slabo ce bi imel krompir vec beljakovin kot oh jev.

Zgodovina sprememb…

Nummy ::

Looooooka je izjavil:

Seriously. Na ljudeh verjetno ne bo nobenega stranskega učinka.
Zna bit pa stranski učinek to, da se škodljivci spravijo na rastline, ki prej niso bile del njihove prehrane. Rastline, ki niso mele tega časa in nimajo naravne obrambe. Enako velja za živali.

Seriously, si diplomiran biolog/biokemik? Nisi? Fail.
Če si, poznaš celoten umeten DNK in kake spremembe povzroča na rastlinah? Ne? Fail.
Če poznaš, poznaš tudi kake so posledice teh sprememb na ostale organizme in tiste, ki to rastlino potem tudi pojedo? Ne? Fail.
Tudi če poznaš trenutne posledice oz. učinke, vidiš v prihodnost in si vedeževalec, da lahko 100% zatrdiš, da ne bo kasneje prišlo do hujših posledic kje v okolju, potomcih,...? Ne? Fail.

Edina možna rešitev, da se znebiš nekaterih škodljivcev, je da ustvariš "umeten zaprt ekosistem" brez škodljivcev in potem gojiš rastline notri namesto zunaj na polju. Zakaj bi gensko modificiral rastline, če to ni potrebno. Poleg tega pa se znebiš vseh licenc s strani proizvajalcev teh semen oz. po domače povedano noben te ne more tožiti, če si si doma posadil solato za svoje potrebe brez da si plačal velikim korporacijam njihov "davek".

...:TOMI:... ::

Mene pa prevsem skrbi pravni vidik. Že sedaj patentirajo semena avtohtonih sort, tudi po našem podeželju so hodili naši ljudje, ki so jih plačevale multinacionalke in so nabirali genski material.

Drugo, skrbi me, kakšen bo vpliv name in na okolje. Nihče mi ne more garantirat, da bo vse ok. Tudi globalizacija in rastlinske ter živalske vrste, ki jih imamo sedaj so prinesle zelo veliko stroškov in povzročajo težave (ambrozija, tigrasti komar...) Ko enkrat imamo nek tujek v okolju, ga ne bomo več spravili iz okolja.

Tretje, skrbi me cena, saj bo monopol nad hrano, to se navezuje na prvi odstavek.
Tomi

PrihajaNodi ::

Priblizno tako kot bioloska zdravila ki se patentirajo, generiki pa posledicno niso mozni. Cene pa so temu primerne in si zato revni ali srednji sloj izdelkov ne more privosciti. Ni farmacija karitas enako ne prehrambena kjer nekateri sanjajo da bomo z gso odpravili lakoto.

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Že sedaj patentirajo semena avtohtonih sort, tudi po našem podeželju so hodili naši ljudje, ki so jih plačevale multinacionalke in so nabirali genski material.
To je še en mit, laž ali zavajanje, kakorkoli hočeš temu reči. Nihče nikoli ne bo in niti ne more patentirati avtohtonih sort.


Priblizno tako kot bioloska zdravila ki se patentirajo, generiki pa posledicno niso mozni.
Ti v resnici pojma nimaš, kaj pomeni izraz generik, ne? Upoabljaš ga, ker se imenitno sliši.;((

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

...:TOMI:... ::

V Ameriki lahko patentiraš tudi obliko svoje riti, če želiš. In seveda, da se dela prav to.
Tomi

gruntfürmich ::

jah, tudi mikrovalovke so bile od začetka strupene, potem pa smo jih uspeli kultivirati...:))
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

MrStein ::

Okapi je izjavil:


Mimogrede, kontrolni poskus neverjetnih razsežnosti medtem poteka v ZDA, in še marsikje. Milijone in milijone laboratorijskih mišk, podgan in morskih prašičkov namreč že vsaj kakšnih 10 let krmijo z gensko spremenjeno hrano. V peletih, s katerimi jih krmijo, je pretežno koruza in soja, v ZDA pa je 90% pridelane koruze in 95% pridelane soje gensko spremenjene (in tisto, ki ni, v glavnem prodajo kot dražjo bio-eko-nonGMO in je ne uporabljajo za živalsko krmo). Doslej znanstveniki še niso opazili, da bi se zaradi tega zdravje ali življenjska doba laboratorijskih glodavcev kaj spremenila.

Pa imajo kontrolno skupino za primerjavo, ali pa je to le še ena od "slabo izvedenih raziskav, ki ne dokazujejo ničesar" ?

Anze90 je izjavil:

Saj tudi v Sloveniji ni nič drugače. V hrani za prašiče oz. tudi druge živali je že kar nekaj časa prisotna gensko spremenjena soja, pa se noben ne pritožuje, ko jé "slovensko" meso.

Ko je folk vdihoval DDT se tudi noben ni pritoževal.
To (da se noben ne pritožuje) ničesar ne dokazuje (glej prejšnje sporočilo).
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

Okapi ::

MrStein je izjavil:

Ko je folk vdihoval DDT se tudi noben ni pritoževal.
To (da se noben ne pritožuje) ničesar ne dokazuje (glej prejšnje sporočilo).
DDT je rešil na milijone življenj, in jih ponekod po svetu še vedno rešuje.

O.

matijadmin ::

Okapi je izjavil:

A je previdnost tako grda lastnost?
A mogoče niso previdni? Se tebi sploh sanja, koliko laboratorijskih poskusov naredijo, preden dobi GSO dovoljenje za poskuse v hermetično zaprtih rastlinjakih? In koliko časa potem traja, da dobi GSO dovoljenje za poskuse na ograjenih parcelah na prostem?

Kar ti zagovarjaš, čeprav se delaš, da ne, je ludistično omejevanje razvoja pod krinko nekakšne večje varnosti.

O.


Previdnost in podpora tehnološkemu napredku nista lastnosti ludizma. Tvoje srborito pisanje pa spominja na flame wars (niti se ne trudiš zavreči argumentov).

A morda svoje skepse nisem podkrepil s študijo in torej argumentom, ki je še nihče ni ovrgel? Tu imaš povezavo, če si tako len ali pa nisi sledil od začetka: https://slo-tech.com/forum/t634091/p468... Skeptik takšnih izidov ne more ignorirati.

Pa tudi AndrejO je zelo dobro opisal problem trivialnosti bioloških pridobitev pri GSO, ki so vse prej kot transparentne. Nekdo, ki je alergičen na nekaj specifičnega praktično ne more vedeti, da bo prišel v stik z alergenom (človek s pasjo glavo).

Tako kot ne verjamem okoljskim histerikom, ne verjamem na prvo žogo niti kapitalu. Poanta znanosti je v preverljivosti ugotovitev/izidov, do preverjanj pa ne prihaja ravno vedno in predvsem ne hipoma. Zato počakati, da se znanost predvsem samokritično preveri (na transparenten način), ni napačno - prej nasprotno, edino varno in preudarno. Ideološka plat in kaj porečejo lastniki, ki so špekulirali, da se bo to dobro prodajalo že jutri, me ne zanimata. Naj računajo na dolgoročnost in varnost pa bo.

Nekateri (ne vsi, tudi ta debata je polna pravih nabijanj, na katera sploh ne vem, zakaj odgovarjaš, ker itak oba veva, da nima smisla) gledamo na to z zdravo mero skepse in smo kritični, ne zganjamo panike, niti ne nasedamo histerikom na suho (še celo za eno študijo z naravnost šokantnimi izidi se je izkazalo, da je dvomljiva in nekonsistentna - sam sem bil skeptičen tudi do te).

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Kot rečeno, tebi se očitno niti sanja ne, koliko časa dejansko traja, da pride nek GSO na polja in v trgovine, in koliko poskusov v tem času izvedejo. V resnici ti želiš samo pod krinko "zdrave skepse" in "varnosti" onemogočiti napredek kmetijske tehnologije.

Verjetno zato tudi nočeš povedati, kaj vse bi bilo treba narediti, in koliko časa bi naj to trajalo, da bi bila tvoja "zdrava skepsa" zadovoljivo potešena. Bi bilo dovolj kakšnih 50 let laboratorijskih poskusov, potem pa še vsaj enih 100 let v rastlinjaku?

O.

PrihajaNodi ::

Okapi je izjavil:

Že sedaj patentirajo semena avtohtonih sort, tudi po našem podeželju so hodili naši ljudje, ki so jih plačevale multinacionalke in so nabirali genski material.
To je še en mit, laž ali zavajanje, kakorkoli hočeš temu reči. Nihče nikoli ne bo in niti ne more patentirati avtohtonih sort.


Priblizno tako kot bioloska zdravila ki se patentirajo, generiki pa posledicno niso mozni.
Ti v resnici pojma nimaš, kaj pomeni izraz generik, ne? Upoabljaš ga, ker se imenitno sliši.;((


http://www.webmd.com/rheumatoid-arthrit...

Zakaj trosis neumnosti?

Okapi ::

Kot rečeno, sploh ne razumeš, kaj so to generiki.

O.

PrihajaNodi ::

Lack of generics. When a drug company applies for a patent, it has exclusive rights to make and market the drug during a certain period of time. After that time, other companies can make cheaper generics. All of the current biologics are still under patent protection

Si prebral kar sem ti napopal? Sicer se da pa tudi gen patentirat.

Okapi ::

Skratka, ti bi rad ukinili patente? In razvoj zdravil bo plačeval kdo, dobrodelna društva?

O.

PrihajaNodi ::

Am, ne ce bom imel RA bom placal 5000$/monthly ker imam pac prevec denarja ane.

Zgodovina sprememb…

Markoff ::

antonija je izjavil:

Evropa je tudi bistveno manj naklonjena GSO.
Jaz sem (in verjetno tudi vedno bom) zagovarjal GSOje povsod kjer je to mozno. Civilizacije so se lahko razvile ker jim je uspelo "izdelati" GSOje s katerimi so lahko nahranili vec ljudi z manj inputa, da so rastline prezivele tudi malo hujse naravne pojave itd. Ubistvu bi brez GSOjev bili tam nekje na ravni kamene dobe, mogoce ene od "kovinskih" dob.
Hkrati sem pa zelo vesel da imamo v EU glasne kritike GSOjev. Zelo vesel. Ker brez takih lahko grejo stvari zelo hitro narobe. Zelo hitro. Kreganje z eko-naciji po forumih je se najmanj kar lahko naredim 8-)

Podpis. Morda sem malce manj navdušen nad GSOji, kot ti, a se v osnovi strinjam.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

matijadmin ::

Okapi je izjavil:

Kot rečeno, tebi se očitno niti sanja ne, koliko časa dejansko traja, da pride nek GSO na polja in v trgovine, in koliko poskusov v tem času izvedejo. V resnici ti želiš samo pod krinko "zdrave skepse" in "varnosti" onemogočiti napredek kmetijske tehnologije.

Kako veš, kaj vem in česa ne? Kako veš, kaj sanjam ponoči? Dal sem očitek podkrepljen z argumentom (študijo), ki obvelja po vsem tem času. Seveda, torej tudi veš, da sem a priori proti in želim bremzati napredek kmetijstva, družbe ... Pa najbrž veš, da zato, ker ne prenesem, da imajo sposobni, ki ta "napredek" gonijo, več pod palcem kot jaz sam.

Bedarije. Raje se loti mojega argumenta! Pa tudi argumentov drugih, ki so jih predstavili.

Okapi je izjavil:


Verjetno zato tudi nočeš povedati, kaj vse bi bilo treba narediti, in koliko časa bi naj to trajalo, da bi bila tvoja "zdrava skepsa" zadovoljivo potešena. Bi bilo dovolj kakšnih 50 let laboratorijskih poskusov, potem pa še vsaj enih 100 let v rastlinjaku?

O.


Vrni se korak nazaj, potem bom pripravljen o tem debatirati.

BigWhale ::

PrihajaNodi je izjavil:

Buldog tudi, je sicer malo podoben volku a dejansko komaj diha.


Pri buldogu je to vsekakor problem, pri kolerabi pa v bistvu ni.

matijadmin ::

BigWhale je izjavil:

PrihajaNodi je izjavil:

Buldog tudi, je sicer malo podoben volku a dejansko komaj diha.


Pri buldogu je to vsekakor problem, pri kolerabi pa v bistvu ni.


Kaj, da vsebuje spojine, ki so alergeni in jih v kolerabi, kakršno so doslej poznali ni bilo in tega ni moč nikjer izvedeti? Ali pa, da GS koruza vpliva na imunski sistem? Kaj od tega ni lahko problem?

Saj PrihajaNodi ne ve, kaj piše. Od tebe bi pa pričakoval, da veš.

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

matijadmin je izjavil:

Raje se loti mojega argumenta! Pa tudi argumentov drugih, ki so jih predstavili.
Nobenega novega argumenta ni bilo, ki bi ne bil že 10x ovržen, v prejšnjih debatah na to temo na slo-techu, in v literaturi, ki jo lahko izbrskaš na netu. Sizifov posel je vsako leto 2x na laž postavljati enake "argumente" in "raziskave".

Vedno znova kdo na plano pritegne uboge kmete, ki jih je Monsanto spravil na kant, ker je veter na njihovo polje zanesel Monsantovo seme. Vedno znova kdo na plano pritegne indijske kmete, ki zaradi Monsanta množično delajo samomore. Vedno znova kdo na plano potegne miši, ki poginjale zaradi Monsantove koruze. Že 10 let se pojavljajo vedno isti zlajnani "argumenti", ki so bili vsi že 100x ovrženi. Človek se pač naveliča.

O.

matijadmin ::

Okapi je izjavil:

matijadmin je izjavil:

Raje se loti mojega argumenta! Pa tudi argumentov drugih, ki so jih predstavili.
Nobenega novega argumenta ni bilo, ki bi ne bil že 10x ovržen, v prejšnjih debatah na to temo na slo-techu, in v literaturi, ki jo lahko izbrskaš na netu. Sizifov posel je vsako leto 2x na laž postavljati enake "argumente" in "raziskave".

Vedno znova kdo na plano pritegne uboge kmete, ki jih je Monsanto spravil na kant, ker je veter na njihovo polje zanesel Monsantovo seme. Vedno znova kdo na plano pritegne indijske kmete, ki zaradi Monsanta množično delajo samomore. Vedno znova kdo na plano potegne miši, ki poginjale zaradi Monsantove koruze. Že 10 let se pojavljajo vedno isti zlajnani "argumenti", ki so bili vsi že 100x ovrženi. Človek se pač naveliča.

O.


Ne mi opletati z Monsantom, ker si hujši od ekohisterikov. Ovrži moj argument, prosim, ali pa ne ne nabijaj več v tri dni.

Vidiš, nikjer nisem na plano potegnil miši, ki so poginjale, tisto študijo o tumorjih sem s svojim virom kar sam demantiral. Ta druge študije pa nisi zmožen niti pokomentirati, kaj šele ovreči?

BigWhale ::

Mene pa zanima, kako bi lahko nek dodan oz zamenjan gen v rastlini pretirano skodil cloveku?

Ce pojemo enga prasica, kravo, zajca, purana ali pa psa, pojemo polno genov, ki jih mi nimamo. Popolnoma isto se zgodi, ce pojemo solato, kolerabo, rdeco peso, ce pojemo zelje, koruzo, ... Hkrati z vso hrano pojemo se en kup bakterij in v nase telo vnesemo se gene od prokariontov. Prokarionti, ki so tako zelo drugacni od nas samih, da groza.

Torej na dnevni bazi v nase telo vnasamo na milijone genov, ki niso del cloveskega telesa. Zakaj so potem trije geni v koruzi sporni?

Ne mi rect, da zato, ker ne vemo kaj se zgodi. Vemo kaj se zgodi. Tisti gen pojemo in v nasem zelodcu razpade na posamezne gradnike, ki jih potem porabimo kot hranila al jih pa poserjemo, ce nimamo nic od njih.

matijadmin je izjavil:

Kaj, da vsebuje spojine, ki so alergeni in jih v kolerabi, kakršno so doslej poznali ni bilo in tega ni moč nikjer izvedeti? Ali pa, da GS koruza vpliva na imunski sistem? Kaj od tega ni lahko problem?

Saj PrihajaNodi ne ve, kaj piše. Od tebe bi pa pričakoval, da veš.


Pri buldogu je problem to, da ga je clovek s selekcijo, krizanjem in inbreedingom od volka pripeljal do zivali, ki je deformirana in ima omejeno zivljensko dobo.

Saj koleraba je tudi inbreeded zelje ampak kolerabi to ne skodi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: BigWhale ()

sammy73 ::

BigWhale je izjavil:

Torej na dnevni bazi v nase telo vnasamo na milijone genov, ki niso del cloveskega telesa. Zakaj so potem trije geni v koruzi sporni?


Ja čisto preprosto vendar! Tisti trije geni v koruzi so umetni, medtem ko so ostali naravni. Za umetne stvari pa je očitno, da so (za razliko od naravnih) strupeni. Vidim da ti niti osnove niso jasne!

Okapi ::

matijadmin je izjavil:

Ta druge študije pa nisi zmožen niti pokomentirati, kaj šele ovreči?
Saj sem jo že. Študija je iz 2008, doslej rezultatov še nikomur ni uspelo potrditi, niti njeni avtorji niso ničesar naredili v nadaljevanju. Skratka, vredna ni praktično nič. In celo če bi bila kaj malega vredna, je njene rezultate popolnoma napačno posplošiti na vse gensko spremenjene poljščine. To je enako neumno, kot če bi na podlagi tega, da miši poginejo, če jih krmiš z mušnicami, ugotovil, da so gobe strupene. Za povrhu se za tisto raziskavo razen nasprotnikov GSO prav nihče ne zmeni - MON810 brez škode veselo pridelujejo že več kot 10 let.

O.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Rusija želi gensko spremenjeni pridelek (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
5112027 (10461) nekikr
»

Primer gensko spremenjene hrane: Čim manj vemo, tem bolj smo prepričani (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
44556269 (44576) blay44
»

"Označite hrano z DNK!" (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
32094183 (83874) phuntaox
»

Svet, Kot Ga Razume Monsanto (GSO) (strani: 1 2 3 415 16 17 18 )

Oddelek: Problemi človeštva
877100292 (57041) jype
»

GSO in varnost? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
14927207 (24342) thramos

Več podobnih tem