☰

» »

"Označite hrano z DNK!"

««
7 / 7
»
»»

BigWhale ::

matijadmin je izjavil:

Preprosto pač niso zaupanja vedni in na dobrem glasu (navzkrižje interesov pri preverjanju varnosti pa tudi obstaja). In tu si ne bom premislil, nezaupljiv sem upravičeno, skepsa je tudi na mestu.


Koliko je pa zaupanja vreden povprecni kmet, ki goji organic oz bio in eko zelenjavo?

A mu lahko zaupas, da je gnojil s hlevskim gnojem, ki ni prisel od zivali, ki so bile izdatno nafilane z antibiotiki in so potem ti antibiotiki koncali v gnoju, preko gnoja pa so se nakopicili v pridelku?

To se dogaja.

Ce ne zaupas eni firmi, potem tudi kmetu ne mores, potem lahko zaupas samo se sebi. Pa se to samo pogojno, ce na vrtu gnojis izkljucno z lastnim drekom, ker samo zanj si lahko preprican, da ves od kje prihaja.

matijadmin ::

Kmeti so ravno tako lahko neposteni ali pa zgolj in samo nepouceni (kot navajas). Da. Vendar nekomu, ki je bil obsojen, povzrocil nekaj okoljskih katastrof, je pac tezje zaupati. Zaupanje javnosti je, upraviceno ali neupraviceno, omajano. In prav je tako. Novi posli in nov razvoj, kakršni so GSO pa bodo čez čas pokazali, ali so kaj popravili svoj vtis.

Okapi ::

Moraš biti res popolnoma zaslepljen, oziroma ne imeti najmanjšega pojma o tematiki, da enačiš GSO z Monsantom.

AndrejO ::

Okapi je izjavil:

Moraš biti res popolnoma zaslepljen, oziroma ne imeti najmanjšega pojma o tematiki, da enačiš GSO z Monsantom.

Hočeš, nočeš, to je splošno javno mnenje. Na koncu pa bo ravno ta javnost odločala o temu, kaj želi in česa ne želi konzumirati.

matijadmin ::

Okapi je izjavil:

Moraš biti res popolnoma zaslepljen, oziroma ne imeti najmanjšega pojma o tematiki, da enačiš GSO z Monsantom.

Sej jih ne.

Glugy ::

Oprosti ker naravi še vedno bolj zaupam kot pa človeški izprijenosti, lakomnosti in zlobi. Povsod kjer ima človek moč jo tudi zlorablja. Zakaj bi nekomu pustil moč da mešetari z rastlinam pa jih programira kot se mu zahoče če pa ni nobene potrebe po tem? Edino dobički firm bi se povečal..a vi res mislte da če bomo pa gensko na polno spreminjal rastline da bojo pa korporacije tako dobre da bojo lačne v afriki nahranle?? Nevem no..mal naivno.
Kot drugo pa gensko spreminjanje na ravni laboratorija vodi do super otrok za bogate. Včasih so bili priviligirani belci, zdej bojo pa bogataši. Ker si bojo sami lahko odločil kak DNK naj ima njihov otrok in mešetarijo z lastnostmi. S tem bojo nižji sloji družbe na še bolj neenakopravnem položaju.
Sej nč ne rečem ..lahko da ne pride do tega ampak korak od genskega igračkanja z rastlinami do genskega igračkanja z ljudmi pa ni tako oddaljen.

imagodei ::

Glugy> "Oprosti ker naravi še vedno bolj zaupam kot pa človeški izprijenosti, lakomnosti in zlobi. Povsod kjer ima človek moč jo tudi zlorablja. Zakaj bi nekomu pustil moč da mešetari z rastlinam pa jih programira kot se mu zahoče če pa ni nobene potrebe po tem?"

Očitno nisi prebral niti ene vrstice v tej temi, niti nimaš najmanjšega pojma o tem, kaj ješ. Najbolj "naravna" koruza, ki jo ti danes ješ, je križanec, ki so jo ljudje načrtno križali in "udomačili" iz teozinta. Malo manj "naravna", a še vedno ne-GSO, je šla skozi mutagene postopke, kjer niso imeli pojma, kateri gen se bo spremenil in kaj bo nastalo. Takšnih "mutantov" niso testirali v laboratoriju in niso delali nikakršnih analiz, samo koruzni storži so bili bolj všečni, večji, bolj odporni na sušo... Ni pa taka koruza sposobna preživeti v naravi, ki ji tako zelo zaupaš.

Skratka, če želiš jesti naravno, je najbolje da iz prehrane izvzameš praktično vse, kar ješ danes in se prehranjuješ samo še z divjo piro, teozintom, prednikom banan (ja, banane, ki jih kupuješ v Mercatorju, niso čisto nič naravne) in pa z divjimi grintami (Jonagold in Zlati delišes so križanci, oh horrorz!)
- Hoc est qui sumus -

stroj66684 ::

@imagodei
Občutek imam, da ti mešaš med genskim inženiringom in križanje oz. si dal pod isti paket (da je eno in isto). Pri križanju pride do mešanje genov. Bom še enkrat napisal oz. prilepil moj komentar od prej:Naravna selekcija in vzreja je popolnoma drugačen proces od neposrednega genskega inženiringa, ki uporablja sodobne tehnike molekularne biologije. Selektivna vzreja kot prvo, ostane v genskem bazenu organizma. Ker ne moreš naravno križati večine vrst, ne pride do stranskega genskega prenosa med vrstami,...

Glede koruze se strinjam da ne bo pomote.

Zgodovina sprememb…

imagodei ::

stroj66684 je izjavil:

Občutek imam, da ti mešaš med genskim inženiringom in križanje oz. si dal pod isti paket (da je eno in isto).

Nič ne mešam, imam kar lepo popredalčkano, kaj je kaj. Pod črto so med obema pristopoma razlike, ali pa jih niti ni toliko. Odvisno od gledišča. Žal forum ni pravo mesto za pouk osnov genetike, ker se kaže tendenca, da ljudje niso pripravljeni / sposobni brat daljših prispevkov, meni pa se ne da 1000x ponavljat enega in istega, objavljat enih in istih linkov in prepričevat tistih, ki so prepričani v svoj prav.

stroj66684 je izjavil:

Pri križanju pride do mešanje genov.

Pri genetskem inženiringu tudi.


stroj66684 je izjavil:

Bom še enkrat napisal oz. prilepil moj komentar od prej:Naravna selekcija in vzreja je popolnoma drugačen proces od neposrednega genskega inženiringa, ki uporablja sodobne tehnike molekularne biologije.

Proces je drugačen, ja, rezultati pa so podobni. Pomembna razlika je v tem, da pri klasičnem križanju nikoli ne veš, kaj se ti bo skrižalo. Semena, križana po klasičnih metodah, so si med seboj zelo različna - tako kot smo si različni ljudje znotraj neke bolj ali manj zaprte družbene skupine. Pri GMO je edini problem (pa iz leta v leto manjši) uspešno vgraditi gen na pravo mesto, tako da dobiš stabilen produkt. Ko ti to uspe, si uspel narediti bistveno manj spremenjen izdelek kot pa ga dobiš s klasičnim križanjem.

stroj66684 je izjavil:

Selektivna vzreja kot prvo, ostane v genskem bazenu organizma. Ker ne moreš naravno križati večine vrst, ne pride do stranskega genskega prenosa med vrstami,...

Ne vem, kaj vas ta horizontalni prenos med vrstami tako skrbi. Res ne vem.
- Hoc est qui sumus -

Okapi ::

Pač ne razumejo povezave med genetiko in evolucijo. Ne razumejo, da smo ljudje 98% genov podedovali od prednikov šimpanzov, 85% od prednikov rib, 36% od prednikov muh ... 15% genov (se pravo okoli 3000 genov) imamo skupnih z rastlinami! Ko bodo razumeli, da imamo vsi ljudje okoli 3000 "rastlinskih" genov, bodo morda bližje razumevanju problematike.

stroj66684 ::

Pri genskem inženiringu je odvzem ali izbris določenega gena in to je bistvo. Zato ni enako kot križanje ali cepljene, kjer je selektivna vzreja. To me ne skrbi in to je bil vaš argument, da nas to skrbi. Mi smo kritični in ne verjamemo da je GSO hrana varna in da bo donosnejše kot jo prikazujejo korporacije.

AndrejO ::

imagodei je izjavil:

Proces je drugačen, ja, rezultati pa so podobni. Pomembna razlika je v tem, da pri klasičnem križanju nikoli ne veš, kaj se ti bo skrižalo. Semena, križana po klasičnih metodah, so si med seboj zelo različna - tako kot smo si različni ljudje znotraj neke bolj ali manj zaprte družbene skupine.

To si izbral zelo slabo prispodobo. Ljudje smo si dejansko zelo podobni kar se tiče genov in s "križanjem" dveh človekov pač ne boš dobil takšnega, ki ima štiri roke namesto dveh. Takšne stvari zapadejo pod naključne spremembe. Zanimivo vprašanje bi bilo, kolikšna je verjetnost, da bi družba "dopustila", da se takšna mutacija nadaljuje.

Ne glede na vso znanost in znanstveni napredek zadnjih nekaj stoletij (ali pa desetletij, če pogledamo genetiko), prvinski strah ostane in ljudem nam je praviloma lažje sprejeti "vesoljno naključje", kot pa genetsko spremembo, ki ima avtorja z imenom, naslovom, računovodstvom in pravnim oddelkom. S časom se bo to spremenilo, če je upraba te tehnologije tako koristna in varna, kot se jo v tem trenutku reklamira.

BigWhale ::

Glugy je izjavil:

Oprosti ker naravi še vedno bolj zaupam kot pa človeški izprijenosti, lakomnosti in zlobi.


A si se kdaj vprasal kolk tvojih prednikov je moral umret preden so se naucili katere gobe smejo jesti in katerih ne?

Glugy ::

jz govorim o laboratorijski manipulaciji z geni. mislu sm da je to očitno ampak ok.
glede gob pa. s tem znanjem ne dobiš moči nad drugim. pri laboratorijski genski manipulaciji jo pa lahko dobiš.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Glugy ()

imagodei ::

stroj66684 je izjavil:

Pri genskem inženiringu je odvzem ali izbris določenega gena in to je bistvo.

Ja, madona, no. Pri spolni reprodukciji tudi. Med mejozo prihaja do rekombinacije genskega materiala med homolonimi kromosomi. Ko se združita dve novi gameti, nastane nova kombinacija genov, ki je različna od tiste, ki sta jo imela ženska ali moška rastlina prednica. Med mejozo (tako kot med mitozo) lahko zaradi različnih naravnih vzrokov pride do naključne mutacije, ki povzroči nastanek novega alela ali pa celo popolnoma novega gena.

Razlika je v tem, da tukaj ta proces zamenjave genov poteka "naravno" v kemijski tovarni, ki jo imenujemo celica; pri genetskem inženiringu pa pomagamo z metodami biotehnologije.

Organizem ne loči med genom, ki je bil dodan "po naravni poti", z naključno podvojitvijo gena ali z mutacijo na delu DNK, in genom, ki smo ga prenesli v organizem po "umetni poti". Večina "naravnih" mutacij je itak slabih in obstaja tudi verjetnost, da bo nov organizem propadel že v embrionalni fazi. Podobno je tudi pri genskem inženiringu - če se gen ne vgradi pravilno, če je rezultat nestabilen, bo organizem pač propadel oz. bo degeneriran in kot tak nesposoben preživetja - in sploh, proizvajalec degeneriranega organizma noče in ga bo zavrgel.

Sem ter tja je mutacija pozitivna in organizmu pomaga preživet. Tudi v tem primeru organizem ne loči med "naravno" mutacijo in med "umetno vnesenim genom".
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

AndrejO je izjavil:

imagodei je izjavil:

Proces je drugačen, ja, rezultati pa so podobni. Pomembna razlika je v tem, da pri klasičnem križanju nikoli ne veš, kaj se ti bo skrižalo. Semena, križana po klasičnih metodah, so si med seboj zelo različna - tako kot smo si različni ljudje znotraj neke bolj ali manj zaprte družbene skupine.

To si izbral zelo slabo prispodobo. Ljudje smo si dejansko zelo podobni kar se tiče genov in s "križanjem" dveh človekov pač ne boš dobil takšnega, ki ima štiri roke namesto dveh.

Sem kar pravo primerjavo izbral. Pri križanju dveh sort koruze tudi ne pričakuješ take, ki bo imela storže v obliki konjske glave, ampak pričakuješ višjo hranilno vrednost, večja semena... Za koruzo za pokovko izbereš taki starševski sorti, da pričakuješ potomce z debelejšo in močnejšo lupino. Ne pričakuješ pa, da bo rastlina razvila noge in se sama prestavljala po polju in bežala od škodljivcev.

Pri GM se tudi ne trudijo dobit koruze, na kateri bi rasla že pripravljena polenta, še manj pa tako, na kateri bi nemara rasli tudi goveji zrezki za pripravo golaža. Gre za drobne spremembe, kot je večja odpornost na sušo, toleranca na določene herbicide, odganjanje insektov s toksini, ki niso škodljivi za človeka oz. se izražajo samo v človeku nezanimivih delih rasline, povečana hranilna vrednost (večja semena?), ipd.

AndrejO je izjavil:

Takšne stvari zapadejo pod naključne spremembe. Zanimivo vprašanje bi bilo, kolikšna je verjetnost, da bi družba "dopustila", da se takšna mutacija nadaljuje.

Ja, in kakor smo že večkrat povedali, metode klasičnega žlahtenja obsegajo tudi obsevanje semen in obdelavo z mutagenimi kemikalijami, katerih posledica so popolnoma naključne spremembe. Ko posadijo taka semena, ne vedo, ali je škoda na genomu prevelika in sploh ne bo nič zraslo. Morda bo zrasel spaček, ki ne bo imel nobene hranilne vrednosti. Morda bo zrasla koruza, ki bo podobna svojim prednikom, a bo strupena. Morda pa bo celo zrasla koruza, ki bo imela večji pridelek ali pa bo bolj odporna na žuželke. Kaj se nahaja v tako spremenjeni koruzi, ne preverja nihče. Dejstvo je, da ne vemo, kako se bo spremenil genski zapis rastline, koliko (desetin) genov smo mutirali, ali koruza sedaj morda v semenih izloča kake toksine...

Ampak glavno, da ni GMO, pri katerem točno vemo, kateri gen smo vstavili, v katerih delih rastline se izraža in v katerih ne, ter pri katerih točno poznamo sestavo rastline.
- Hoc est qui sumus -

AndrejO ::

imagodei je izjavil:

Ampak glavno, da ni GMO, pri katerem točno vemo, kateri gen smo vstavili, v katerih delih rastline se izraža in v katerih ne, ter pri katerih točno poznamo sestavo rastline.

Potem pa preberi in morebiti pokomentiraj še zadnji odstavek, ki sem ga zapisal. ;)

phuntaox ::

BigWhale je izjavil:


Koliko je pa zaupanja vreden povprecni kmet, ki goji organic oz bio in eko zelenjavo?

A mu lahko zaupas, da je gnojil s hlevskim gnojem, ki ni prisel od zivali, ki so bile izdatno nafilane z antibiotiki in so potem ti antibiotiki koncali v gnoju, preko gnoja pa so se nakopicili v pridelku?


Kmet, ki se gre ekološko pridelavo, je (zaenkrat) kar daleč od povprečnega (tudi v širši splošni razgledanosti) ;) Kolkor jih poznam, so zelo na mestu, kot tudi njihovi večinoma ODL(5) izdelki, ki so dejansko odraz ljubezni do svojega (trdega) dela, pridnosti, odrekanjka, itd. Ena družina obdeluje nekaj manj kot 10ha različnih žit, ekološko - brez škropljenja, pa je žena še drugje zaposlena. Kruh iz te njihove moke nam je postal nenadomestljiv. Seveda precej cenejši per kg, kot v trgovini, ampak zahteva kake 1,5 ure na teden in malo prakse, da dobiš grip.

Ampak osebno poznanstvo, ko vidiš, da človek nekaj verjame in tako tudi živi, je nekaj drugega, kot pa štant na ljubljanski tržnici, kjer je BIO zelenjava bila iz Špara, Italije ali kmeta iz obrobja, za katerega so vedeli, da šprica vsega boga. Ampak če kupec ne ugotovi razlike, potem pač...naj še malo vežba:)

No, mislim, da bi morali VSE načine krepko kontrolirati (zavoljo VSEH naših potomcev;) - kazni za eko-kmete, ki pa bi zaradi denarja grdo kršili etiko&načela takšnega načina kmetovanja, pa kaznovati še 3×bolj, kot konvencionalne.


imagodei je izjavil:


Rekel ne bo, ampak v bistvu zagovarja "naravno" koruzo. Če mu bi na taborjenju ponudil "naravno" pečeno koruzo, a bi ga opozoril, da je škropljena z dvema različnima herbicidoma ter najmanj enim pesticidom; na drugi strani pa bi mu nekdo drug ponujal gensko spremenjeno RoundUp ready koruzo, ki je škropljena s človeku nenevarnim RoundUp herbicidom, bi se brez pomisleka odločil za prvo.


Spet nekaj predvidevaš, kaj bi brez pomisleka kdo, ki pa ni TI. Naravna koruza pač ni škropljena z 2 herb. ter min. 1 pesticidom. To je konvencionalna pridelava. Po mojem je zgrešeno to enačit z naravnim. Ta tvoj imaginarni eko-fašo-tero/frik tabornik bi po vsej verjetnosti odklonil obe!;)

RoundUp neškodljiv? Pa kaj ti si kak Monsanto shill?

BigWhale je izjavil:


A si se kdaj vprasal kolk tvojih prednikov je moral umret preden so se naucili katere gobe smejo jesti in katerih ne?


Dejansko sem se mnogokrat to vprašal, v zvezi z čimerkoli strupenim:) Ampak mislim, da se je to znanje kar hitro širilo, precej cenilo in tudi skrbno ohranjalo. Zato verjetno v povezanih skupnostih ni bilo veliko žrtev. Mislim tudi, da je zdravilnih/užitnih gob več, kot pa strupenih.

Sicer je vprašanje brca mimo, ker gobe vršijo izjemno pomembno vlogo v ekosistemih. GSO pa (zaenkrat še, morda nikoli) ne le da ne, ampak potencialno škodljivo.

Še zmeraj mi noben od vas znalcev ni komentiral, kar sem pripopal na strani 5:

Our results demonstrate that there is a high level of gene flow from industrially produced maize towards populations of progenitor landraces. As our samples originated from remote areas, it is to be expected that more accessible regions will be exposed to higher rates of introgression. Our discovery of a high frequency of transgene insertion into a diversity of genomic contexts indicates that introgression events are relatively common, and that the transgenic DNA constructs are probably maintained in the population from one generation to the next. The diversity of introgressed DNA in landraces is particularly striking given the existence in Mexico of a moratorium on the planting of transgenic maize since 1998.
http://www.artsci.wustl.edu/~anthro/bnc...

Ali pa se to uvrsti pod "junk dna"?:) Prosim za pojasnilo, iskrena hvala.

antonija ::

Kmet, ki se gre ekološko pridelavo, je (zaenkrat) kar daleč od povprečnega (tudi v širši splošni razgledanosti) ;) Kolkor jih poznam, so zelo na mestu, kot tudi njihovi večinoma ODL(5) izdelki, ki so dejansko odraz ljubezni do svojega (trdega) dela, pridnosti, odrekanjka, itd. Ena družina obdeluje nekaj manj kot 10ha različnih žit, ekološko - brez škropljenja, pa je žena še drugje zaposlena. Kruh iz te njihove moke nam je postal nenadomestljiv. Seveda precej cenejši per kg, kot v trgovini, ampak zahteva kake 1,5 ure na teden in malo prakse, da dobiš grip.
Jaz sem tudi dober prijatelj enega eko kmeta, ki (tako kot si sam povedal) verjame v to kar dela in to pocne z neverjetnim zanosom in ljubeznijo do pridelave hrane. Ampak njegovo razumevanje biologije in kemije je pa tako kot pri vseh drugih kmetih porazno, zato je vecina stvari, ki jih tako zelo verjame, navadna neumnost oz vrazeverje. Se vedno je mozakar super clovek in vse to, ampak samo zato ker nekaj verjame to se ne pomeni da je res, oz da ima vpliv na to kar pocne.

Naravna koruza
Syntax error. Naravna koruza ne obstaja in nikoli ni obstajala.

Še zmeraj mi noben od vas znalcev ni komentiral, kar sem pripopal na strani 5:...
Na prvi uc zgleda zadeva dovolj simpl da ti jo lahko p[onovi en diplomant biokemije na IJS (s tapravim mentorjem se razume). Glede na senzacionalnost vsebine tega clanka bi rekel da so takoj po objavi zaceli s testiranjem DNA vseh poljscin po celem svetu (oz. vsaj tam, kjer imajo univerze na nivoju UNI-LJ, kar ni nek hud kriterij). Si mogoce nasel ce je uspel kdo ponoviti eksperiment v teh 13 letih od objave?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

BigWhale ::

phuntaox je izjavil:

Kolkor jih poznam, so zelo na mestu, kot tudi njihovi veĨinoma ODL(5) izdelki, ki so dejansko odraz ljubezni do svojega (trdega) dela, pridnosti, odrekanjka, itd.


Vpletanje custev, v kakrsnokoli racionalno odlocanje, pokvari celoten proces odlocanja. :)

phuntaox je izjavil:


Ena druŞina obdeluje nekaj manj kot 10ha razliĨnih Şit, ekoloťko - brez ťkropljenja, pa je Şena ťe drugje zaposlena. Kruh iz te njihove moke nam je postal nenadomestljiv. Seveda precej cenejťi per kg, kot v trgovini, ampak zahteva kake 1,5 ure na teden in malo prakse, da dobiť grip.


O ceni kruha sem preprican, da bi se dalo debatirati. Morda je na prvi pogled tak kruh res cenejsi ampak skupna cena je pa verjetno visja kot od tistega najdrazjega iz trgovine. Ce je od tistega kmeta zena zaposlena, potem je to lahko znak, da mu kmetija ne prinasa dovolj denarja in da enostavno mora zraven hoditi se v sluzbo. Ti kmet prodaja moko pod ceno?

Jaz v eni uri in pol dela zasluzim okrog 40 EUR. To je potem cena za tedensko zalogo kruha. Brez cene surovin in cene ostalih stroskov. Meni je recimo pecenje kruha odvecno opravilo, ki ga ne maram. Ce bi v tem uzival, potem bi bila cena nizja, ker bi to vzel kot zabavo. :)

phuntaox je izjavil:


Ampak osebno poznanstvo, ko vidiť, da Ĩlovek nekaj verjame in tako tudi Şivi, je nekaj drugega, kot pa ťtant na ljubljanski trŞnici, kjer je BIO zelenjava bila iz Špara, Italije ali kmeta iz obrobja, za katerega so vedeli, da ťprica vsega boga. Ampak Ĩe kupec ne ugotovi razlike, potem paĨ...naj ťe malo veŞba:)


No, ce je zena v sluzbi, pol ne zivi samo od kmetovanja. Se mi pa zdi stigmatizacija bolj 'industrijske' pridelave hrane precej hinavska. Jaz sem imel svoj cas doma vrt in zelenjava, ki je tam zrastla ni bila pridelana z 'ljubeznijo'. Stihanje vrticka mi je bil pain in the ass, plel sem takrat, ko se koristnih rastlin skoraj ni vec vidlo ampak paradajz, bucke in solata so bile se vedno povsem uzitne in za pojest.

phuntaox ::

BigWhale je izjavil:


O ceni kruha sem preprican, da bi se dalo debatirati. Morda je na prvi pogled tak kruh res cenejsi ampak skupna cena je pa verjetno visja kot od tistega najdrazjega iz trgovine.

Kaj je zate "skupna cena"? Močno dvomim, da lahko naračunaš, da bi bil dražji od najdražjega v trgovini...


BigWhale je izjavil:

Ce je od tistega kmeta zena zaposlena, potem je to lahko znak, da mu kmetija ne prinasa dovolj denarja in da enostavno mora zraven hoditi se v sluzbo. Ti kmet prodaja moko pod ceno?

Ne, cena je konkurenčna in povsem poštena za oba. Res pa nekateri eko kmetje nerealno nabijajo cene kot da so v porniču. Tisti naj svojo mokico kar obdržijo.
..Žena je učiteljica in valda da dela, dokler lahko. Kmečka pokojnina je namreč mizerna..denarja pa ni nikoli dovolj, no, razen če služiš po 200EUR na dan...:>

BigWhale je izjavil:


Jaz v eni uri in pol dela zasluzim okrog 40 EUR. To je potem cena za tedensko zalogo kruha. Brez cene surovin in cene ostalih stroskov. Meni je recimo pecenje kruha odvecno opravilo, ki ga ne maram. Ce bi v tem uzival, potem bi bila cena nizja, ker bi to vzel kot zabavo. :)


Kar precej kruha...a vi toliko dejansko tudi pojeste?:) zdaj razumem, od kod tvoj nick:))
(btw, tudi mi ne uživamo ne vem kako, ko ga pečemo, ampak toliko bolj, ko ga jemo:)

BigWhale je izjavil:


No, ce je zena v sluzbi, pol ne zivi samo od kmetovanja. Se mi pa zdi stigmatizacija bolj 'industrijske' pridelave hrane precej hinavska. Jaz sem imel svoj cas doma vrt in zelenjava, ki je tam zrastla ni bila pridelana z 'ljubeznijo'. Stihanje vrticka mi je bil pain in the ass, plel sem takrat, ko se koristnih rastlin skoraj ni vec vidlo ampak paradajz, bucke in solata so bile se vedno povsem uzitne in za pojest.


Kdo pa stigmatizira? Samo naj folk ve, kaj pride zraven v paketu, kogar pač zanima.
Štihanje je neumna zastarela praksa, narediš dolgoročno več škode, kot pa je kratkotrajne koristi, PLUS tega da je huge P.I.T.A. Kolikor toliko pameten vrtnar danes več ne štiha. Plevel lahko zadušiš z zastirko, z določenimi groundcoverji, magari s platnom ali plastično folijo (ampak to za razliko od prejšnjih nekaj malega stane)...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: phuntaox ()
««
7 / 7
»
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Rusija želi gensko spremenjeni pridelek (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		5117866 (16300) nekikr
»

Primer gensko spremenjene hrane: Čim manj vemo, tem bolj smo prepričani (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		44586039 (74346) blay44
»

"Označite hrano z DNK!" (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		320119317 (109008) phuntaox
»

Svet, Kot Ga Razume Monsanto (GSO) (strani: 1 2 3 4 … 15 16 17 18 )

Oddelek: Problemi človeštva		877115401 (72150) jype
»

GSO in varnost? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva		14932772 (29907) thramos

Več podobnih tem