Prijavi se z GoogleID

» »

V nemčiji proizvedli rekordnih 22 gigawatov, 50% nemške porabe

V nemčiji proizvedli rekordnih 22 gigawatov, 50% nemške porabe

strani: « 1 2

BALAST ::

V nemčiji proizvedli rekordnih 22 gigawatov elektrike na uro, kar je ekvivalentno dvajsetim jedrskim elektrarnam pri polni obremenitvi.
S tem so zadostili 50% nemške porabe elektrike.

Vir
"You may fool all the people some of the time;
you can even fool some of the people all the time;
but you can't fool all of the people all the time."

s1m0n ::

Lepo, ko pa bodo to zdržali obdržat na taki ravni čez celotno leto se naj javijo :)
The record-breaking amount of solar power shows one of the world's leading industrial nations was able to meet a third of its electricity needs on a work day, Friday, and nearly half on Saturday when factories and offices were closed.

Kolko pa kaj mi proizvedemo z sončnimi ? Vem edino, da nimamo enakomerno razporejeno in da jih je na štajerskem kar dosti.
|4770K/H100i|ASUS Z87 Deluxe|16GB Vengeance Pro|
|840EVO 250GB|ASUS 1070 STRIX|Seasonic X|FD Define XL R2|

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: s1m0n ()

All ::

V slo so območja kjer proizvodnja sončnih elektraren presega lokalno porabo.....
Bela krajina je en tak primer ...

Gavran ::

Danska šiba vetrno energijo na Norveško v njihove reverzibilne elektrarne. Kam pa Nemčija?
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

PaX_MaN ::

Kolko pa kaj mi proizvedemo z sončnimi ?

Okol procenta, če me spomin ne vara.

guest #44 ::

Ma če bi naredili en kup črpalnih hidroelektrarn mogoče bi melo kej več smisla.

wooted ::

Gavran je izjavil:

Danska šiba vetrno energijo na Norveško v njihove reverzibilne elektrarne. Kam pa Nemčija?


Meni je lastnik vetrnice rekel da višek pošljejo v zemljo.. (Danska)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: wooted ()

jest10 ::

BALAST je izjavil:

V nemčiji proizvedli rekordnih 22 gigawatov elektrike na uro, kar je ekvivalentno dvajsetim jedrskim elektrarnam pri polni obremenitvi.
S tem so zadostili 50% nemške porabe elektrike.

Vir


Le da ima Nemčija konico porabe okoli 80GW, povprečno pa nekaj manj(okoli 50-70GW). 22GW nekako ni 50%

s1m0n ::

jest10 potrebno je članek prebrat :)
The record-breaking amount of solar power shows one of the world's leading industrial nations was able to meet a third of its electricity needs on a work day, Friday, and nearly half on Saturday when factories and offices were closed.
|4770K/H100i|ASUS Z87 Deluxe|16GB Vengeance Pro|
|840EVO 250GB|ASUS 1070 STRIX|Seasonic X|FD Define XL R2|

T0RN4D0 ::

Ja tle so številke malo romantično predstavljene. In bi tisith 50% bilo teoretičnih za vikend porabo. (Sonce je bilo pa med tednom. :D)

Nekako tako kot v prodajnih katalogih, kjer imaš navedeno maksimalno moč (po možnosti kratkotrajno obremenitev), pa porabo (pri minimalni moči, v drobnem tisku) in vse skupaj zgleda zelo lepo na prvi pogled.

Resnica je pa takšna, če citiram iz članka: "Germany has nearly as much installed solar power generation capacity as the rest of the world combined and gets about four percent of its overall annual electricity needs from the sun alone. "
(\__/) This is Bunny. Copy and paste bunny
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.

Gavran ::

Približno tako uporabno kot 150W kitajske moči pri petcentimetrskih računalniških zvočnikih.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

BigWhale ::

Koliko pa proizvedejo ponoci?

guest #44 je izjavil:

Ma če bi naredili en kup črpalnih hidroelektrarn mogoče bi melo kej več smisla.


Crpalne elekrarne so neumnost. Trenutno se se splacajo, kmalu pa se ne bodo vec. Crpalne se splacajo samo zaradi tega, ker je ponoci elektrika cenejsa kot podnevi. Ko se bo ta razlika zmanjsala se ne bodo vec tako splacale.

Brane22 ::

Pismu, zdaj se debilne novice širijo še sem. Ajde, zaenkrat je stvar še v loži. Upam da ne postane uradna novica in da imate vsaj nek filter.

Pithlit ::

PaX_MaN je izjavil:

Okol procenta, če me spomin ne vara.

Malenkost manj. 0.8%... "zanemarljivo malo" po besedah Elektra Primorske.

To s soncem je sicer fajn v teoriji. V praksi pa ne tolko. Je cenej in bolj učinkovito (pa precej bolj okolju prijazno) še kakšno jedrsko si omislit.
Life is as complicated as we make it...

black ice ::

Pithlit je izjavil:



To s soncem je sicer fajn v teoriji. V praksi pa ne tolko. Je cenej in bolj učinkovito (pa precej bolj okolju prijazno) še kakšno jedrsko si omislit.

Dopovej to "zelenim".

s1m0n ::

No pri nas sončna proizvaja kar lepo a v takšnem vremenu kot je sedaj manj saj se moduli in razsmerniki kar lepo segrejejo!

Heh ta "zelenim" se ne da nič dopovedat :)
|4770K/H100i|ASUS Z87 Deluxe|16GB Vengeance Pro|
|840EVO 250GB|ASUS 1070 STRIX|Seasonic X|FD Define XL R2|

Pithlit ::

black ice je izjavil:

Dopovej to "zelenim".

Jaz sem zelena. Precej. Ampak so mi nekatere stvari jasne.

Treehugger-ji so pa res razred zase. Gozd je treba sekat, tko kot je treba nekatere živali lovit pa "redčit". Smo pa precej offtopic.

Ko jim bo ratalo 22GW držat konstantno bo lepo. Do takrat je pa nekak tko kot une super-duper baterije. Pa terabitni brezžični prenosi. Precej nepraktično.
Life is as complicated as we make it...

PrimozR ::

A wild cloud suddenly appears.

Pithlit jah jaz sem pa prej anti-zelen kot zelen, pa bi še vedno zaprl vse termoelektrarne in jih andomestil z jedrskimi. Čeprav po pravici povedano bi z jedrskimi zamenjal tudi sončne in vetrne na povprečnih lokacijah...

Z zelenimi se je itak mislilo treehugerje, kaj pa :P

T0RN4D0 ::

Hm, če nalepim še enkrat tale citat in ga interpretiram malo drugače... "Germany has nearly as much installed solar power generation capacity as the rest of the world combined and gets about four percent of its overall annual electricity needs from the sun alone. "


Znači, _vse_ inštalirane sončne celice _na svetu_ proizvedejo manj kot 10% energijskih potreb ene boge Nemčije :]


Related to that je zanimiv tudi drug problem. Vrhunci moči že sedaj (pri 4% proizvedene energije) dosegajo 50% energetskih potreb. Ko bodo sončne celice proizvedle samo 12% štroma, bodo peak moči že na 150% kar ni tako fino kot se sliši :)
(\__/) This is Bunny. Copy and paste bunny
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.

Isotropic ::

ja bravo
je pa pri jedrskih problem, da ne morejo slediti trenutni porabi, tako da v vsakem primeru rabis termo (ali plinske...) elektrarne

PrimozR ::

Isotropic ne jih ne. Črpalne, oz. še bolje, flywheel baterije, nameščene v sklopu (ob) elektrarni. Problem rešen.

Isotropic ::

aha razumem ja. alpa crpalne hidroelektrarne imo. avstrijci ze vedo.

s1m0n ::

Ah pusti avstrijce, majo celotno naravo uničeno zaradi hidroelektrarn pa vse rečne toke samo kot zgleda je to manjša katastrofa kot postavitev ene JE.

EDIT: no ja saj imajo postavljeno a je nikoli niso zagnali :)
|4770K/H100i|ASUS Z87 Deluxe|16GB Vengeance Pro|
|840EVO 250GB|ASUS 1070 STRIX|Seasonic X|FD Define XL R2|

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: s1m0n ()

Gavran ::

black ice je izjavil:

Pithlit je izjavil:



To s soncem je sicer fajn v teoriji. V praksi pa ne tolko. Je cenej in bolj učinkovito (pa precej bolj okolju prijazno) še kakšno jedrsko si omislit.

Dopovej to "zelenim".

Bi se dalo, če bi jim v domovanja dovajali samo solarno energijo. Takrat ko je ne rabijo, naj dobivajo preveč da se vse električne naprave skuri, ko bi jo rabili pa nič. Naj bodo v temi.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

AngelOfDeath ::

Ne vem kaj jim pomaga ta "zelena energija" če imajo omrežje tako slabo da razmišljajo o gradnji termoelektrarn in podaljšanjem delovanju jedrskih elektrarn zaradi preslabega omrežja...
edit: Slovnica

s1m0n ::

Velik problem je tudi izgradnja novih tras za daljnovode! Ker jim skoraj vsi nasprotujejo.
|4770K/H100i|ASUS Z87 Deluxe|16GB Vengeance Pro|
|840EVO 250GB|ASUS 1070 STRIX|Seasonic X|FD Define XL R2|

sherman ::

BALAST je izjavil:

kar je ekvivalentno dvajsetim jedrskim elektrarnam pri polni obremenitvi.

Od kdaj je pa "jedrska elektrarna" standardna merska enota?

BigWhale ::

PrimozR je izjavil:

Isotropic ne jih ne. Črpalne, oz. še bolje, flywheel baterije, nameščene v sklopu (ob) elektrarni. Problem rešen.


To je trenutno sci-fi resitev.

PrimozR ::

Sci-fi ne. vztrajniške baterije se v bistvu že izdelujejo in postavljajo v modularni obliki. Ne pa direktno ob elektrarni.

http://news.nationalgeographic.com/news...

celada ::

Pol pa ležaj krepne pa maš res fly wheel : >
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

BigWhale ::

PrimozR je izjavil:

Sci-fi ne. vztrajniške baterije se v bistvu že izdelujejo in postavljajo v modularni obliki. Ne pa direktno ob elektrarni.

http://news.nationalgeographic.com/news...


Ja, ne gre jim prav dobr. Beacon Power @ Wikipedia

Tam poglej, tist Chapter 11, pa to. Problem flywheelov je v tem, da so trenutno se kr high tech in draga zadeva in da jih lahko uporabis zgolj za kratkotrajno izravnavo kaksnih spic.

PrimozR ::

celada je izjavil:

Pol pa ležaj krepne pa maš res fly wheel : >

Niti ne. Flybirdu (F1 KERS projekt, ki ni prišel v praktično uporabo) je v testiranju odletel ležaj, vztrajnik je bil fuč, ohišje je bilo pa mogoče uporabljati še naprej. Seveda je ohišje zadržalo vse leteče koščke :P

Sicer imaš pa tudi ležaje, ki nikoli ne crknejo. Recimo drsne (niso to puše, pri drsnem ležaju gred plava v tekočini), elektromagnetne, če imaš modularno zasnovo ti itak ni problem odklopiti enega modula in ga poservisirati, itd.

celada ::

PrimozR je izjavil:

celada je izjavil:

Pol pa ležaj krepne pa maš res fly wheel : >

Niti ne. Flybirdu (F1 KERS projekt, ki ni prišel v praktično uporabo) je v testiranju odletel ležaj, vztrajnik je bil fuč, ohišje je bilo pa mogoče uporabljati še naprej. Seveda je ohišje zadržalo vse leteče koščke :P

Sicer imaš pa tudi ležaje, ki nikoli ne crknejo. Recimo drsne (niso to puše, pri drsnem ležaju gred plava v tekočini), elektromagnetne, če imaš modularno zasnovo ti itak ni problem odklopiti enega modula in ga poservisirati, itd.


Sej tu nebi šel reševat tega s klasičnimi ležaji, nevarnost napake je preprosto prevelika ( kljub temu da so ležaji preklemansko dobro dodelani in poznan strojni del ) in ko bi tu kaj odletelo ni pogoja da ohišje zdrži.
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

guest #44 ::

BigWhale je izjavil:

Koliko pa proizvedejo ponoci?

guest #44 je izjavil:

Ma če bi naredili en kup črpalnih hidroelektrarn mogoče bi melo kej več smisla.


Crpalne elekrarne so neumnost. Trenutno se se splacajo, kmalu pa se ne bodo vec. Crpalne se splacajo samo zaradi tega, ker je ponoci elektrika cenejsa kot podnevi. Ko se bo ta razlika zmanjsala se ne bodo vec tako splacale.


A ti boš za si ponoči svetit naložil polno klet akumulatorjev?



Edine realne opcije trenutno so:

-Črpalne hidroelektrarne
-Podzemno stiskanje zraka

Vztrajniki imajo majhno gostoto energije in so uporabni za bolj kratke prekinitve.


Ko pa bo samo "zelena" energija bo nočna cena res enaka dnevni.

BigWhale ::

guest #44 je izjavil:


A ti boš za si ponoči svetit naložil polno klet akumulatorjev?
-Črpalne hidroelektrarne
-Podzemno stiskanje zraka


Crpalne elektrarne ponoci porabljajo elektriko in je ne proizvajajo. Nevem, kako si bos z njimi svetil ponoci.

Postavljajo jih pa zato, ker je ponoci elektrika cenejsa in ker je v presezku, ter jo ceneje kupijo, izkoristijo za precrpavanje in potem cez dan drazje prodajo. Visja kot je cena elektrike ponoci manj profita dela taksna elektrarna in ker se poraba elektrike ponoci povecuje, je rok trajanja uporabe taksne elektrarne omejen.

toms ::

T0RN4D0 je izjavil:

Related to that je zanimiv tudi drug problem. Vrhunci moči že sedaj (pri 4% proizvedene energije) dosegajo 50% energetskih potreb. Ko bodo sončne celice proizvedle samo 12% štroma, bodo peak moči že na 150% kar ni tako fino kot se sliši :)


Črpalne elektrarne bi lahko odkupovale viške dnevne proizvodnje električne energije, ki bi nastale zaradi sončnih elektrarn, po izredno nizkih cenah.

Shranjeno energijo pa bi vračali v omrežje ponoči, ko sončne ne delujejo.

PrimozR ::

celada je izjavil:

PrimozR je izjavil:

celada je izjavil:

Pol pa ležaj krepne pa maš res fly wheel : >

Niti ne. Flybirdu (F1 KERS projekt, ki ni prišel v praktično uporabo) je v testiranju odletel ležaj, vztrajnik je bil fuč, ohišje je bilo pa mogoče uporabljati še naprej. Seveda je ohišje zadržalo vse leteče koščke :P

Sicer imaš pa tudi ležaje, ki nikoli ne crknejo. Recimo drsne (niso to puše, pri drsnem ležaju gred plava v tekočini), elektromagnetne, če imaš modularno zasnovo ti itak ni problem odklopiti enega modula in ga poservisirati, itd.


Sej tu nebi šel reševat tega s klasičnimi ležaji, nevarnost napake je preprosto prevelika ( kljub temu da so ležaji preklemansko dobro dodelani in poznan strojni del ) in ko bi tu kaj odletelo ni pogoja da ohišje zdrži.

Ni pogoja ker se je to že zgodilo (da je ohišje zdržalo)? :D Resno misliš da ne znajo narediti dovolj dobrega ohišja, ki bi zdržal takšne energije? Ne bodi no smešen.

Kaj jemlješ pod klasične ležaje? Ker verjemi, tople vode ne bodo šli izumljat, tehnologij je dovolj že poznanih in tudi bistveno bolje preizkušenih. Ne dvomim, da bi lahko uležajenje izvedel tudi s krogličnimi ležaji, le interval menjave bi bil nekoliko bolj pogost kot pri nekaterih drugih rešitvah.

guest #44 je izjavil:

BigWhale je izjavil:

Koliko pa proizvedejo ponoci?

guest #44 je izjavil:

Ma če bi naredili en kup črpalnih hidroelektrarn mogoče bi melo kej več smisla.


Crpalne elekrarne so neumnost. Trenutno se se splacajo, kmalu pa se ne bodo vec. Crpalne se splacajo samo zaradi tega, ker je ponoci elektrika cenejsa kot podnevi. Ko se bo ta razlika zmanjsala se ne bodo vec tako splacale.


A ti boš za si ponoči svetit naložil polno klet akumulatorjev?


Edine realne opcije trenutno so:

-Črpalne hidroelektrarne
-Podzemno stiskanje zraka

Vztrajniki imajo majhno gostoto energije in so uporabni za bolj kratke prekinitve.


Ko pa bo samo "zelena" energija bo nočna cena res enaka dnevni.

Majhno gostoto? :>

Zakaj bi se šel podzemno stiskanje zraka, a ni lažje narediti tankov nad zemljo? Pa kaj narediš z izgubami pri črpalni elektrarni, ko ti poleti na tisto jezerce švasa sonce in ti lep del načrpane vode enostavno izhlapi? :>

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: PrimozR ()

celada ::

celada je danes ob 01:57:35 izjavil:
PIPI je včeraj ob 20:45:50 izjavil:
celada je včeraj ob 20:21:42 izjavil:
Pol pa ležaj krepne pa maš res fly wheel : >

Niti ne. Flybirdu (F1 KERS projekt, ki ni prišel v praktično uporabo) je v testiranju odletel ležaj, vztrajnik je bil fuč, ohišje je bilo pa mogoče uporabljati še naprej. Seveda je ohišje zadržalo vse leteče koščke :P

Sicer imaš pa tudi ležaje, ki nikoli ne crknejo. Recimo drsne (niso to puše, pri drsnem ležaju gred plava v tekočini), elektromagnetne, če imaš modularno zasnovo ti itak ni problem odklopiti enega modula in ga poservisirati, itd.


Sej tu nebi šel reševat tega s klasičnimi ležaji, nevarnost napake je preprosto prevelika ( kljub temu da so ležaji preklemansko dobro dodelani in poznan strojni del ) in ko bi tu kaj odletelo ni pogoja da ohišje zdrži.

Ni pogoja ker se je to že zgodilo (da je ohišje zdržalo)? :D Resno misliš da ne znajo narediti dovolj dobrega ohišja, ki bi zdržal takšne energije? Ne bodi no smešen.

Kaj jemlješ pod klasične ležaje? Ker verjemi, tople vode ne bodo šli izumljat, tehnologij je dovolj že poznanih in tudi bistveno bolje preizkušenih. Ne dvomim, da bi lahko uležajenje izvedel tudi s krogličnimi ležaji, le interval menjave bi bil nekoliko bolj pogost kot pri nekaterih drugih rešitvah.


Pod klasične ležaje jemljem kroglične ležaje. Sam bi pač pogledal v smeri elektromagnetnih ležajev in drsnih ležajev, seveda nebi ignoriral krogličnih samo nevem če bi se splačalo.
Kar se pa ohišja tiče seveda da se da naresti ohišje, ki bi zdržalo tole kolo notri samo dovolj betona ulij notri samo ni pa glih nedolžna tale zadeva in energije so tudi precej višje kot pri kersu.

jverne je danes ob 02:42:22 izjavil:
BigWhale je včeraj ob 15:28:45 izjavil:
Koliko pa proizvedejo ponoci?

jverne je včeraj ob 13:25:14 izjavil:
Ma če bi naredili en kup črpalnih hidroelektrarn mogoče bi melo kej več smisla.


Crpalne elekrarne so neumnost. Trenutno se se splacajo, kmalu pa se ne bodo vec. Crpalne se splacajo samo zaradi tega, ker je ponoci elektrika cenejsa kot podnevi. Ko se bo ta razlika zmanjsala se ne bodo vec tako splacale.


A ti boš za si ponoči svetit naložil polno klet akumulatorjev?


Edine realne opcije trenutno so:

-Črpalne hidroelektrarne
-Podzemno stiskanje zraka

Vztrajniki imajo majhno gostoto energije in so uporabni za bolj kratke prekinitve.


Ko pa bo samo "zelena" energija bo nočna cena res enaka dnevni.


Za primer, če vzameš vztrajnik polmera 2m, debeline 0.5m, rečeš da je iz železa ( sam zato ker poznam gostoto na pamet) in da se zavrti 60× na sekundo torej 3600× na minuto. No taka zadeva ti bo imela, če se nisem preveč zmotil pri računu, 7×10^9 J kinetične energije, kar je enako 10s celotne proizvodnje NEK-a. Ni ravno mala gostota če mene vprašaš ;)
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

BigWhale ::

Namesto vrtecih se vztrajnikov bi jaz raje uporabil nekaj gromozanskih, sinhroniziranih nihal!

Samo zaradi cool faktorja. :>

PrimozR ::

BigWhale je izjavil:

Namesto vrtecih se vztrajnikov bi jaz raje uporabil nekaj gromozanskih, sinhroniziranih nihal!

Samo zaradi cool faktorja. :>

Cool faktor je že, kaj pa uporabnost? :D

celada je izjavil:

Pod klasične ležaje jemljem kroglične ležaje. Sam bi pač pogledal v smeri elektromagnetnih ležajev in drsnih ležajev, seveda nebi ignoriral krogličnih samo nevem če bi se splačalo.
Kar se pa ohišja tiče seveda da se da naresti ohišje, ki bi zdržalo tole kolo notri samo dovolj betona ulij notri samo ni pa glih nedolžna tale zadeva in energije so tudi precej višje kot pri kersu.

Za primer, če vzameš vztrajnik polmera 2m, debeline 0.5m, rečeš da je iz železa ( sam zato ker poznam gostoto na pamet) in da se zavrti 60× na sekundo torej 3600× na minuto. No taka zadeva ti bo imela, če se nisem preveč zmotil pri računu, 7×10^9 J kinetične energije, kar je enako 10s celotne proizvodnje NEK-a. Ni ravno mala gostota če mene vprašaš ;)

Ah, pozabi beton, kovina ali pa kompoziti, seveda ob pomoči kevlarja. Iz tega naj se naredi casing. Primarni. Vse skupaj pa montiraš v betonske celice pod zemljo, če že res pride kaj iz ohišja samega (obenem je betonska celica servisni prostor). Containment prve klase. Saj ne rečem, tudi jaz v prvi vrsti definitivno ne bi gledal na kroglične ležaje, ampak pogledal bi jih pa vseeno. Navsezadnje imajo ta boljše turbine, ki se, ne pozabimo, vrtijo s tam okrog 100k rpm, kroglične ležaje, slabše pa drsne. Pri vztrajniku je morda zadeva rahlo bolj kompleksna, ker imaš precej večjo težo, ampak itak je to samo stvar dimenzioniranja.

Glede gostote, lepo si pokazal, kakšno je stanje. Še bistveno jo pa zvišaš z višjimi hitrostmi vrtenja, ki dandanes niso več tak bav bav. Problem pri bolj klasičnih načinih uležajenja bi bilo predvsem vzdrževanje vakuuma, ki bi bil potreben pri visokih hitrostih, zato so IMO elektromagnetni ležaji načeloma dobra opcija.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: PrimozR ()

guest #44 ::

No, vstrajniki niso lih tok napačni za kratke prekinitve. Ležaje se danes uporablja hibridne ali pa magnetne.

Črpalne ele. pa stiskanje so še vedno zanimiva in preizkušena alternativa. Zrak sicer lahko stitkaš tudi v posode, vendar je lažje v kak globok rudnik, kjer že majhna sprememba tlaka povzroči veliko spremembo v potencialni energiji (zaradi volumna).

celada ::

PrimozR je izjavil:

BigWhale je izjavil:

Namesto vrtecih se vztrajnikov bi jaz raje uporabil nekaj gromozanskih, sinhroniziranih nihal!

Samo zaradi cool faktorja. :>

Cool faktor je že, kaj pa uporabnost? :D

celada je izjavil:

Pod klasične ležaje jemljem kroglične ležaje. Sam bi pač pogledal v smeri elektromagnetnih ležajev in drsnih ležajev, seveda nebi ignoriral krogličnih samo nevem če bi se splačalo.
Kar se pa ohišja tiče seveda da se da naresti ohišje, ki bi zdržalo tole kolo notri samo dovolj betona ulij notri samo ni pa glih nedolžna tale zadeva in energije so tudi precej višje kot pri kersu.

Za primer, če vzameš vztrajnik polmera 2m, debeline 0.5m, rečeš da je iz železa ( sam zato ker poznam gostoto na pamet) in da se zavrti 60× na sekundo torej 3600× na minuto. No taka zadeva ti bo imela, če se nisem preveč zmotil pri računu, 7×10^9 J kinetične energije, kar je enako 10s celotne proizvodnje NEK-a. Ni ravno mala gostota če mene vprašaš ;)

Ah, pozabi beton, kovina ali pa kompoziti, seveda ob pomoči kevlarja. Iz tega naj se naredi casing. Primarni. Vse skupaj pa montiraš v betonske celice pod zemljo, če že res pride kaj iz ohišja samega (obenem je betonska celica servisni prostor). Containment prve klase. Saj ne rečem, tudi jaz v prvi vrsti definitivno ne bi gledal na kroglične ležaje, ampak pogledal bi jih pa vseeno. Navsezadnje imajo ta boljše turbine, ki se, ne pozabimo, vrtijo s tam okrog 100k rpm, kroglične ležaje, slabše pa drsne. Pri vztrajniku je morda zadeva rahlo bolj kompleksna, ker imaš precej večjo težo, ampak itak je to samo stvar dimenzioniranja.

Glede gostote, lepo si pokazal, kakšno je stanje. Še bistveno jo pa zvišaš z višjimi hitrostmi vrtenja, ki dandanes niso več tak bav bav. Problem pri bolj klasičnih načinih uležajenja bi bilo predvsem vzdrževanje vakuuma, ki bi bil potreben pri visokih hitrostih, zato so IMO elektromagnetni ležaji načeloma dobra opcija.


Ja se strinjam, teža zna bit problem in če se prov spomnim zna biti tudi problematična pri drsnih ležajih ( imam zelo malo izkušenj kar se ležajev nasploh tiče ) ti prebije oljni film pa si gotov samo zopet to je stvar dimenzioniranja.

Kar se pa tiče energije shranjene notri v vztrajniku je pa sploh super večat obrate, saj se energija takega telesa dviguje s kvadratom hitrosti.
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

Gavran ::

toms je izjavil:


Črpalne elektrarne bi lahko odkupovale viške dnevne proizvodnje električne energije, ki bi nastale zaradi sončnih elektrarn, po izredno nizkih cenah.


Ampak elektrika iz sončnih elektrarn sploh ni poceni. Brez subvencij ne bi tega gradil nihče, ker je dražji od vseh drugih virov.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

PrimozR ::

guest #44 je izjavil:

No, vstrajniki niso lih tok napačni za kratke prekinitve. Ležaje se danes uporablja hibridne ali pa magnetne.

Črpalne ele. pa stiskanje so še vedno zanimiva in preizkušena alternativa. Zrak sicer lahko stitkaš tudi v posode, vendar je lažje v kak globok rudnik, kjer že majhna sprememba tlaka povzroči veliko spremembo v potencialni energiji (zaradi volumna).

Kaj pa narediš v primeru puščanja skozi razpoke? :P

celada je izjavil:

Ja se strinjam, teža zna bit problem in če se prov spomnim zna biti tudi problematična pri drsnih ležajih ( imam zelo malo izkušenj kar se ležajev nasploh tiče ) ti prebije oljni film pa si gotov samo zopet to je stvar dimenzioniranja.

Kar se pa tiče energije shranjene notri v vztrajniku je pa sploh super večat obrate, saj se energija takega telesa dviguje s kvadratom hitrosti.

Točno tako, stvar dimenzioniranja. Navsezadnje se v hidroelektrarnah pri turbinah uporablja aksialne drsne ležaje :D

Razlog za to je preprost - servisov ni spljoh, zadeva je večna, seveda dokler črpaš olje oz. tekočino v tisto izvrtino na dnu gredi (za razliko radialnih moraš pri aksialni zagotavljati tlak tekočine iz drugih virov, zadeva ne splava sama od sebe, kar je v bistvu jasno).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: PrimozR ()

BigWhale ::

Nevem ce so turbine v hidro elektrarnah primerljive. Ker se ne vrtijo tako zelo hitro, mogoce nekaj sto vrtljajev v minuti, kaj dosti vec pa ne.

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Glede aksialnih drsnih ležajev na sklopu vodna turbina - generator. Statični tlak olja v aksialnem ležaju je potrebno zagotavljati samo ob zagonu, med delovanjem se le-ta vzdržuje sam. To je možno zato, ker so aksialni ležaji izvedeni s segmenti, ki so nagnjeni in tako zagotavljajo klinasti prostor med mirujočim in rotirajočim delom ležaja, kar je pogoj za ustvarjanje t.i. hidrodinamičnega mazanja. Ti ležaji so znani pod imenom "Mitchell" ležaji. Kljub samodejnemu vzdrževanju tlaka je pri takem velikem ležaju v krogotoku vedno črpalka, filter in rezervoar za olje. To pa zaradi zagotavljanja zadostne cirkulacije olja, pravilne temperature na vstopu in odplavljanja (ter zadrževanja) produktov obrabe. ASME (American Society of Mechanical Engineers) je leta 2002 poročala o takšnem ležaju, ki je skoraj v neprekinjeni uporabi od leta 1912 brez zamenjave bilokaterega dela. Ocenjujejo, da je njegova življenjska doba ~1300 let. Nosi pa cca. 220 ton obremenitve....

LP

Jože

PrimozR ::

O kul. Če imam prav v spominu klinov nismo omenjali prav pretirano (morda so bili omenjeni na predavanjih), zgolj gladke izvedbe.

BW že res da se vrtijo počasi, ampak ni bil to point tega dodatka. Point je bil, da so fluidni ležaji prekleto fleksibilna zadeva.

Pyr0Beast ::

Problem vaših vrtavk je odvzem energije (kakor tudi dodajanje) in poraba potrebna za vzdrževanje hitrosti.

Če je zadeva v vakkumu se hladi minimalno, samo radiacijsko, kar je spet ekstra problem.

Če nanjo obesiš magnete pa fašeš izgube v materialih. Dalo bi se zadevo narediti v stilu asinhronskega generatorja - samo še vedno ti ostane problem lovljenja mrežne frekvence in podobne bedarije. Nekako nisi naredil nič.

Take hece so imele serverske sobe - iz bajnih prihrankov v vzdrževanju in menjavi baterij so šli nazaj na baterije. Beacon-power ki se je ukvarjal s tem je bancrupt.

In pri takih 'large scale operations' - kaj ti je problem postavit eno talilnico tistega svinca ter narediti modularne baterije, ki jih lahko ciklaš cele dneve.

Ali pa par generatorjev, ki delajo dokler jih futraš s gorivom/plinom.

Vakuum ni problem zagotavljat, containment tudi ne. Če ne drugega jih postaviš nekje za jezom kakšne HE, noter v vodi.

Šopat stisnjen zrak v tunel je pa še manjši problem - zadevo zaliješ s katranom oz. epoksidnimi smolami.

Ali pa narediš ogromno luknjo v tleh ter izkoristiš prosti padec vode do tam.

Zelena energija je pa že sama po sebi bedarija. Zaradi takih težav s nezanesljivostjo potem skuriš polovico energije samo za to da zagotavljaš stalno oddajo v omrežje. Pozimi od panelov tako ni nč, pravtako ob vsaki oblačnosti.
Uranovi atomi pa lahko razpadajo glede na tvoje želje. Ni treba bit več suženj narave.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

PrimozR ::

Kaj pa narediš, ko se luknja napolni z vodo? Jo prečrpaš ven?

Zakaj bi se pa morala zadeva hladiti v vakuumu? Ves point vakuuma je ravno to, da se ne segreva. Sicer so pa Flybirdovci uspešno naredili tesnila, ki omogočajo hitrosti do 100k rpm, torej lahko uporabiš CVT med generatorjem/el. motorjem, lahko pa vse skupaj namontiraš kar v plašč. Tudi to je bilo že izvedeno.

Jasno je, da imaš slabosti. Ampak narediti bi bilo treba en orenk number crunching, da se vidi kakšno je točno stanje. Če ne drugega so flywheeli bolj fleksibilni, ker jih lahko postaviš sredi puščave. Črpalne HE pač ne.

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Ne vidim problemov z segrevanjem. Če se zadeva izvede s trajnimi magneti na rotorju in navitji na statorju, potem pri dovajanju (beri višanju vrtljajev) na rotorju ni nekih posebnih izgub, stator pa je itak lahko v zraku, transformatorskem olju, destilirani vodi in ohmske izgube (segrevanje navitij) lahko uspešno rešiš. Sinhronizacijo z mrežo pa moraš itak ohranjati s pomočjo frekvenčnih pretvornikov (sicer povzročajo izgube, ampak nič ni idealno), saj vrtljaji vrtavke itak niso konstantni, temveč padajo, ko energijo "pumpaš" iz njih.

Če se zadeve morajo vrteti v vakuumu, potem so za vležajenje res najpimernejši magnetni ležaji, saj omogočajo, da je vrtavka-motor-generator z gredjo vred v celoti v ohišju (gred ohišja nikjer ne "prebada") in odpade potreba po dinamičnem tesnenju (tesnenje med gibajočimi deli). Tradicionalni drsni ležaji v visokem vakuumu ne delujejo, saj se olja vplinijo (zavrejo zaradi niskega tlaka), kotalni laežaji za suhi tek sicer obstajajo, samo imajo problem z življensko dobo...Edino ne vem, kako daleč so s pasivnimi magnetnimi ležaji, aktivni imajo namreč veliko slabost, da odpovejo v trenutku, ko jim vzamemo napetost....

So pa z giroskopi kot akumulatorji precej eksperimetirali v petdesetih letih....

Gyrobus @ Wikipedia

http://www.siol.net/avtomoto/zanimivost...

So pa zadeve gonili samo do ~3000 min^-1....

LP

Jože
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

"Jedrska energija: prihodnost ali zabloda?" - okrogla miza (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Problemi človeštva
24475448 (69595) gruntfürmich
»

Eksponentna rast, izčrpavanje goriv in apokaliptična kriza (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
9714334 (12476) Smrekar1
»

"Shranjevalne" elektrarne

Oddelek: Znanost in tehnologija
161183 (926) Azrael
»

Nova jedrska v Krškem že čez 10 let? (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Problemi človeštva
28519341 (10314) Pyr0Beast
»

Mehanska baterija (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
594893 (3194) snow

Več podobnih tem