Eksponentna rast, izčrpavanje goriv in apokaliptična kriza

Snohman je 19. feb 2010 ob 20:59 izjavil:

Zdej, z delom v lokalih se kakšne hude dodane vrednosti ne ustvarja, vsaj takšne ne, ki bi jo lahko izvozili.

Ehm. Z delom v lokalu v dveh minutah iz skodelice kave, ki stane recimo 20 centov (ali manj), pokasiraš 2 evra (ali več). Dodatne vrednosti je tule 90%. Če jo kupi turist si to vrednost izvozil.

Res je sicer, da nam grozi precejšnja demografska kriza, ampak tega ni tak problem rešiti z uvoženo delovno silo, samo če bodo imeli kaj delati. S tega stališča bi bilo res dobro obdržati in razširiti industrijo, ki jo imamo.

Snohman je 20. feb 2010 ob 13:55 izjavil:

Ja, od prodanih kav v lokalih se pa res zmanjšuje zunanje trgovinski primanjkljaj(=odtekanje denarja iz države).

Ti si podal primer lokala, ne jaz.

Mene predvsem zanima ali se dolgoročno državi splača investicija v jedrske elektrartne.

Zakaj ne nardimo 10 jedrskih elektrarn in potem elektriko izvažamo? Ni računice?
Ali se pa morda splača uvažat elektriko?
Izgube električne energije niso problemtične, če so razdalje od elektrarne manjše od nekaj tisoč kilometrov.

link: http://www.geni.org/globalenergy/librar...

[tole je za zbrisat]

TESKAn je 21. feb 2010 ob 15:29 izjavil:

Meni so vedno bolj všeč vrtavke. Dve kontra rotirajoči par deset m pod zemljo, kjer ne naredijo škode, če se razsujejo pri 100.000 RPM. Kolikor imamo opuščenih rudniških jaškov, bi lahko v vsakega zbasali deset takih hranilnikov, pa je vpliv na okolje 0 (ne težijo zeleni) in imaš rešeno balansiranje obremenitve omrežja.

Problem - če nista res povsem enaki se ti tudi bosta razsuli. Si računal kakšen centrifugalni pospešek je to?

Mene predvsem zanima ali se dolgoročno državi splača investicija v jedrske elektrartne.
Zakaj ne nardimo 10 jedrskih elektrarn in potem elektriko izvažamo? Ni računice?

Investicija se dolgoročno splača. Vendar pa je noro velika (~3 mrd € za novo enoto). Poleg tega je lahko tvegana: sranje ti delajo nimbyjevci, zeleni aktivisti in še politiki. Lep primer tega je izgradnja elektrarne v Olkiluotu, kjer so finančne izgube zaradi predolge izgradnje NORE. Ampak tam jih prek penalov plačuje izvajalec. Ni šans, da se bo uspelo našim izpogajati karkoli podobnega.

Ali se pa morda splača uvažat elektriko?
Izgube električne energije niso problemtične, če so razdalje od elektrarne manjše od nekaj tisoč kilometrov.

Izgube so manj problematične od omrežnin.

Problem je tudi, da omrežje ni zmožno toliko transporta, kot bi mi želeli. Zasnova evropskih omrežij v 50tih je temeljila na lastni proizvodnji neke države. Povezave s sosednjimi državami so pomenile samo medsosedsko pomoč v primeru izpadov proizvodnih enot. Zdaj so pričakovanja precej drugačna in mnogokrat presegajo zmožnosti omrežij. Upravljalci omrežij se stvari lotevajo po svoje; nekateri gradijo dodatne daljnovode, drugi pa v obstoječe vgrajujejo prečne transformatorje, s katerimi omejujejo pretok, lahko tudi oboje.

Posledica omejitev omrežja so cone, znotraj katerih se več trguje in so cene v njih približno enake. Leta 2008 se je Slovenija nahajala v coni z najvišjimi cenami elektrike v evropi in predvidevam, da je kljub manjši proizvodnji v evropskih državah še vedno tako.

A cena energije je kritična. Določa, kdo bo lahko proizvajal (in izvažal), ker določa po kakšni ceni bo proizvajal. Iz tega razloga je dovolj velika lokalna proizvodnja nujna.

Snohman je 19. feb 2010 ob 20:59 izjavil:

Rešitev je industrija, ampak to potegne za sabo resne investicije v zanesljive električne vire, ne pa neke sončne panele.

prednost soncnih celic je ravno v tem, da zagotavljajo elektriko v konicah porabe (cez dan); ponoci, ko itak nimas kaj delati z njo, pa ne.

Nekako se mi zdi solarna energija trenutno predvsem lep način premetavanja denarja z enega na drug kup preko subvencij? Koliko več energije sploh proizvedejo celice v življenjski dobi, kot je bilo vložene v njihovo proizvodnjo?

Za potrebe Slovenije bi recimo potrebovali okoli 200km2 solarnih celic, če bi le lahko energijo hranili za čez noč. Letno bi morali zamenjati okoli 10km2 starih solarnih celic? In če se bi še vedno vozili na bencin, sicer več.

In panele bomo verjetno vse uvozili, kar pomeni, da bomo napol kupili energijo.

No, saj če bo tole delovalo, v redu, če bomo pa 20 let kupčkali z denarjem, potem pa ugotovili, da rabimo nuklearko ali dve...

Sicer nimam točnih podatkov, pa še ta info je bolj star, ampak, če odklopimo par največjih porabnika v slo (acroni Jesenice, Talum ipd) ki skupaj porabjo 30% el. energije, bo še vedno treba uvažat štrom. Jutranje peake čez teden lahko zaenkrat kompenzirajo samo hidroelektrarne.

Bill Gates on energy - http://www.wimp.com/gatesenergy/
Sem slučajno naletel na ta video in se mi je zdelo zanimivo objaviti v to temo. Skratka so iznašli način kako trenutne jedrske odpadke koristno porabiti.

Tudi to ni nič. Rabš milijon takih za kaj resnega.

In? Narediš 10x večjega/močnejšega/hitreje vrtečega. Pa jih zbašeš nekam 1000 in ti nadomestijo eno črpalno elektrarno.

Zmeraj trše kompozite znamo naredit, ležaji so pa lahko hibridni iz trajnih magnetov + elektromagnet.
Bi pa seveda bil tudi hec, da bi mašini za shranjevanje elektrike - zmanjkalo elektrike.

WarpedGone je 24. feb 2010 ob 14:49 izjavil:

Fundamentalno nerazumevanje zadeve.

?

Eh, sami pesimisti .

Zakaj bi se matral z vztrajniki, če imamo lahko n črpalnih HE. Enostavna, preverjena tehnologija z izkoristkom nad 70% (črpanje + proizvodnja enote energije). Rabiš samo hrib, 2 jezeri, cev in črpalko/turbino.
Potem pa lahko namestiš lepo število sončnih celic, vetrnic in podobnih spremenljivih virov. ČHE potem požrejo vse kar je preveč in proizvedejo vse kar je premalo. Recimo moč ČHE Avče se pri črpanju lahko spreminja od 125-180 MW in s časovno konstanto desetink in stotink sekunde.

energetik je 25. feb 2010 ob 10:50 izjavil:

Zakaj bi se matral z vztrajniki, če imamo lahko n črpalnih HE. Enostavna, preverjena tehnologija z izkoristkom nad 70% (črpanje + proizvodnja enote energije). Rabiš samo hrib, 2 jezeri, cev in črpalko/turbino.
Potem pa lahko namestiš lepo število sončnih celic, vetrnic in podobnih spremenljivih virov. ČHE potem požrejo vse kar je preveč in proizvedejo vse kar je premalo. Recimo moč ČHE Avče se pri črpanju lahko spreminja od 125-180 MW in s časovno konstanto desetink in stotink sekunde.

Ja, tole se zdi kot dokaj solidna opcija. Potrebnega je sicer nekaj prostora, ki se ga zalije z vodo, ampak to je pri celi zadevi še najmanj.

Eh, je bistveno enostavneje narest "plavajočo" obalo. S čolni se komot fijakaš sm in tja po poljubno globokem jezeru, dokler v njem ni sumljivih tokov.

Em, kako naj bi to delovalo?

Dobr bi delovalo, zelo dobr. Kdor sam ugane prav, povedal ne bom.

Kdor ne ugane, si komot izvoli misliti, da blefiram.

thomas kako bi pa to izvedel? podzemna akumulacijska jezera bi plasiral pod rekreacijska nadzemna - ne razumem povsem tvojega koncepta namreč

Tear_DR0P je 26. feb 2010 ob 12:43 izjavil:

thomas kako bi pa to izvedel? podzemna akumulacijska jezera bi plasiral pod rekreacijska nadzemna - ne razumem povsem tvojega koncepta namreč

Tudi jaz ne. Po mojem je ugotovil, da pri zadevi nekaj drastičnega ne štima in se poskuša izvleči s tem, da bi nam to itak moralo biti očitno in da je vsak, ki tega ne razume, neumen. Če prav razumem bi on imel jezero, iz katerega bi vodo odvajal samo od spodaj in tako gladino držal na konstantni višini. Zadeva seveda ne more delovati, zato se pa zdaj, ko je to ugotovil, vleče ven.

Thomas, če ti delam krivico, lahko kadarkoli obrazložiš kaj si hotel povedati.

Do not misunderestimate other people, Smrekar.

Sej sem dal slikco ogromnih japonskih podzemeljskih skladišč vode, ki se napolnijo ob poplavah. Nad njimi je mesto ali travnik ali Šinto tempelj.

Na Pohorju bi bilo pa jezero.

Kaj ti je še lahko nejasno, Smrekar? Kako so spodnje vode povezane z zgornjimi? Kaj bo za večerjo? Od kod otroci?

Na morskih obalah so nihanja dnevna in tudi sezonska, pa večinoma pokajo od življenja.

Ja, to je res. A plime ob sladkih vodah so majhne in ljudje so alergični nanje, če so.

Sicer se strinjam z ostalim kar si napisal.

Manjši problem je edino, kam nasipati ogromne količine izkopa

A se hecaš, to je lahko velik vir gradbenega materiala (odvisno kakšna je geološka podlaga)

Thomas je 26. feb 2010 ob 14:04 izjavil:

Do not misunderestimate other people, Smrekar.

Sej sem dal slikco ogromnih japonskih podzemeljskih skladišč vode, ki se napolnijo ob poplavah. Nad njimi je mesto ali travnik ali Šinto tempelj.

In zakaj potem rabiš zgoraj jezero? Zadeva lahko čisto lepo deluje tudi če imaš samo dva primerno velika rezervoarja. Fora jezera je samo v tem, da je lažje in ceneje narediti veliko jezero, kot velik rezervoar.

username je 26. feb 2010 ob 14:03 izjavil:

Na morskih obalah so nihanja dnevna in tudi sezonska, pa večinoma ravno obale pokajo od življenja.

Povej to življu na obalah hidroelektrarn, kjer niha vodna gladina. Kjer so ta nihanja prehuda imaš namreč same skale.

Thomas je 26. feb 2010 ob 15:37 izjavil:

In zakaj potem rabiš zgoraj jezero?

Če imaš čez rezervoar posajene smreke, Smrekar, jih lahko tudi imaš. A zakaj ne bi nekaj vse te vode ki je tako tam,, izkoristil za veliko večjo redkost - jezero?

Ko grem jaz v Bohinj, gledam tisto nekaj kilometrov dolgo vodno površino. Včasih plavam v njej ali samo gledam postrvi z mostu.

A ti se pa vedno koj zaženeš v hosto gledat smreke, Smrekar?

Tole je povsem drugo vprašanje. Ja, seveda lahko naredimo tudi kako umetno jezero, ki nima veze z našo črpalno elektrarno, če se nam zdi to smotrno. Seveda pa nisem spraševal o tem, ampak kakšno zvezo ima v tem primeru jezero nad rezervoarji.

Na moje vprašanje si odgovoril - nima ga.

Mimogrede, če na vrhu ne narediš jezera potrebuješ za celo zadevo manj vode. Veš, za dve jezeri je potrebno manj vode kot za tri enako velika jezera. Svojo oholost pa raje pošlji kam drugam.