» »

So prihodnost "betonske baterije"?

1
2
»

vostok_1 ::

MrStein je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:

Za akumulacijski jez ne potrebuješ veliko. Ima voda kar precej prednosti pred temi betonskimi kockami. Tudi izvedba je dokaj straightforward.

Črpalka za polnit, spodaj pa francisova/peltonova/kaplanova turbina.

Kontroliraš lahko pretok, moč delovanja... itd itd. brez kompliciranih mehanizmov.

Kdo pa bo goro zraven postavil?


Jp. Ta naprava je primarno namenjena ravnicam, kjer ni veliko vode. Slovenija pač ima to "srečo" da imamo hribe in vodo.
There will be chutes!

Fun times ahead.

Unknown_001 ::

MrStein je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:

Za akumulacijski jez ne potrebuješ veliko. Ima voda kar precej prednosti pred temi betonskimi kockami. Tudi izvedba je dokaj straightforward.

Črpalka za polnit, spodaj pa francisova/peltonova/kaplanova turbina.

Kontroliraš lahko pretok, moč delovanja... itd itd. brez kompliciranih mehanizmov.

Kdo pa bo goro zraven postavil?


Hej... pa če jim ni problem narest stolpov s kockami jim tut ne bo problem narest vodnih stolpov.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

vostok_1 ::

m314 je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:

m314 je izjavil:

vostok_1 je izjavil:


In kot rečeno...če niste med 0 in +-30 stopinj geografske višine, me sploh ne zanima o panelih, in se vam bom smejal v fejs.
Ta viken je bil še posebno zanimiv za solarno ja.
Srce bi paralo vidt metanje denarja v smeti, v teh dveh dneh. Kaj šele večino nemške zime.

https://www.electricitymap.org/?page=ma...


Sončna elektrarna v Ljubljani, 10.8 kW moči, včeraj 5 kWh, danes skoraj 9 kWh kar je že blizu dnevne porabe. Z baterijo kapacitete 10kWh bi preživeli brez težav tudi ta dež. Od konca marca do danes še ni bilo obdobja, ko 10 kWh baterija ne bi zadostovala. Seveda prekratko obdobje za statistiko, ampak izgleda, da bi bili z baterijo 15-20 kWh neodvisni od omrežja več kot pol leta. Torej bi s soncem lahko dosegli, da bi TEŠ6 pribl. 8 mesecev letno ne prideloval izgube in CO2ja.


V Ljubljani je več al manj skos za en klinc vreme. No offense sam bateriaj za en dan tam ni dost.


Tale 'skos' vsaj za letos ne velja. Dnevi z manj kot 10 kWh na moji elektrarni so bili od konca marca štirje: 12.april, 11.julij, včeraj in danes. Kot omenjeno, je na včerajšnji najslabši dan še vedno rezultat 5 kWh. Pri 12 kWh dnevne porabe bi 15 kWh zadostovalo za 2 takšna zaporedna dneva. To so prve izkušnje, boljšo oceno bom imel čez nekaj let ...


10kW elektrarna spet ni tako miniaturna, in 50% padec delovanja je obupno.
A pozimi ko pokidaš dvorišče pokidaš še panele?

Robustno ekonomijo ne boš fural na panelih, vsaj ne tako visoko po geografiji.

Unknown_001 je izjavil:

MrStein je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:

Za akumulacijski jez ne potrebuješ veliko. Ima voda kar precej prednosti pred temi betonskimi kockami. Tudi izvedba je dokaj straightforward.

Črpalka za polnit, spodaj pa francisova/peltonova/kaplanova turbina.

Kontroliraš lahko pretok, moč delovanja... itd itd. brez kompliciranih mehanizmov.

Kdo pa bo goro zraven postavil?


Hej... pa če jim ni problem narest stolpov s kockami jim tut ne bo problem narest vodnih stolpov.


Vodni stolp take količine je bistveno težje naredit.
Betonski bloki so samonosilni.
There will be chutes!

Fun times ahead.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

Unknown_001 ::

Hhhhhhh

Alternativa je stisnjen zrak.
How bout that?
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

MrStein ::

Izvoli narediti prototip in prepričati investitorje. Komaj čakajo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

DexterBoy ::

Tole z beton bloki v osnovi ni slaba ideja, se bojim, pa da se bo prej zataknila pri sami izvedbi....
Se pa glede porabe elektrike folk ne zaveda enega dejstva, ki ga tudi jaz nisem vedel, pa nam je učitelica pri predmetu EES (elektro energetski sistemi) lepo razložila. Tako gre;
včasih so bile televizije (katodne, barvne) veeeliki porabniki elektrike. Prijatelj je imel doma TV, kjer je na nalepki pisalo 285 W! No, počasi so tudi televizorji napredovali in se je poraba znižala na, recimo, 120 W. Pa smo imeli eno uro nekaj na temo stalnega povečanja porabe elektrike. No, meni ni dal "živc" mir in sem stegnil jezil. Kako imamo stalno povečevanje po elektriki, če so pa naprave vsak danj bolj varčne? Pa je lepo razložila; da, seveda so varčne, ampak še vedno imamo povečano porabo zaradi števila naprav, ki jih potrošniki kupujemo... In sem malo pomislil, pa uvidel, da je res. Včasih je bil en TV v družini. Pa je potlej prišel še eden v spalnico. Pa še eden v otroško sobo. Pa še eden v delovni kabinet.... in je tako potrošnja zrasla navkljub energetsko bolj varčnim televizorjem.
Čeprav je zgornji primer starejši od 30 let, ga lahko prenesemo v danšnje obdobje brez težav...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
http://www.avtofil.si/

karafeka ::

m314 je izjavil:


Tale 'skos' vsaj za letos ne velja. Dnevi z manj kot 10 kWh na moji elektrarni so bili od konca marca štirje: 12.april, 11.julij, včeraj in danes. Kot omenjeno, je na včerajšnji najslabši dan še vedno rezultat 5 kWh. Pri 12 kWh dnevne porabe bi 15 kWh zadostovalo za 2 takšna zaporedna dneva. To so prve izkušnje, boljšo oceno bom imel čez nekaj let ...


Od konca marca? Kaj pa pozimi?
Če se na elektriko ne ogrevaš, potem se ti morda lahko celo izide.

DexterBoy ::

Unknown_001 je izjavil:

Hhhhhhh
Alternativa je stisnjen zrak.
How bout that?

Še bolje; iz zraka črpamo samo CO2, ki ga imamo za uporabo v sistemih na stisnjen zrak.
Očistimo planet tople grede in izboljšamo oskrbo z elektriko.
Win - Win kombinacija ;)
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
http://www.avtofil.si/

m314 ::

vostok_1 je izjavil:

m314 je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:

m314 je izjavil:

vostok_1 je izjavil:


In kot rečeno...če niste med 0 in +-30 stopinj geografske višine, me sploh ne zanima o panelih, in se vam bom smejal v fejs.
Ta viken je bil še posebno zanimiv za solarno ja.
Srce bi paralo vidt metanje denarja v smeti, v teh dveh dneh. Kaj šele večino nemške zime.

https://www.electricitymap.org/?page=ma...


Sončna elektrarna v Ljubljani, 10.8 kW moči, včeraj 5 kWh, danes skoraj 9 kWh kar je že blizu dnevne porabe. Z baterijo kapacitete 10kWh bi preživeli brez težav tudi ta dež. Od konca marca do danes še ni bilo obdobja, ko 10 kWh baterija ne bi zadostovala. Seveda prekratko obdobje za statistiko, ampak izgleda, da bi bili z baterijo 15-20 kWh neodvisni od omrežja več kot pol leta. Torej bi s soncem lahko dosegli, da bi TEŠ6 pribl. 8 mesecev letno ne prideloval izgube in CO2ja.


V Ljubljani je več al manj skos za en klinc vreme. No offense sam bateriaj za en dan tam ni dost.


Tale 'skos' vsaj za letos ne velja. Dnevi z manj kot 10 kWh na moji elektrarni so bili od konca marca štirje: 12.april, 11.julij, včeraj in danes. Kot omenjeno, je na včerajšnji najslabši dan še vedno rezultat 5 kWh. Pri 12 kWh dnevne porabe bi 15 kWh zadostovalo za 2 takšna zaporedna dneva. To so prve izkušnje, boljšo oceno bom imel čez nekaj let ...


10kW elektrarna spet ni tako miniaturna, in 50% padec delovanja je obupno.
A pozimi ko pokidaš dvorišče pokidaš še panele?

Robustno ekonomijo ne boš fural na panelih, vsaj ne tako visoko po geografiji.



Glede na to, da je ob jasnem dnevu pridelanih 65-70 kWh, je zmanjšanje veliko
večje kot 50%.

Pred investicijo sem zadevo preračunal glede na trenutne
pogoje za samooskrbo (netmetering) in skupaj s toplotno črpalko dobil dobo vračila 13 let. Pri tem, da v Ljubljani ni subvencij za toplotne črpalke.

Unknown_001 ::

MrStein je izjavil:

Izvoli narediti prototip in prepričati investitorje. Komaj čakajo.


Da ne boš mislil. To že obstaja.

CAES
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Matko ::

šernk je izjavil:

pa saj črpalne HE niso nič drugega kot shranjevanje potencialne energije. ali shranjuješ vodo ali betonske bloke je bolj ali manj vseeno. Le da za shranjevanje vode rabiš ustrezno območje, to pa lahko zgradiš kjerkoli.

30 let nazaj, če bi kdo omenil da bomo ponoči črpali vodo gor, podnevi pa jo spuščali v dolino bi se verjetno 99% ljudem zmešalo. Kubik betona pa ima še več energije od kubika vode. Pa sedaj ne trdim da je ta rešitev zmagovalna ampak vem kak problem je bil zgraditi ČHE in je po mojem mnenju to tam tam po zahtevnosti gradnje, če je izkoristek dober ne vidim problemov.

beton je le (1,9 - 2,3)x težji od vode, kar pomeni, da v idealnih pogoji potrebuješ še vedno polovični volumen (če zanemarimo vse ostale minuse)

recimo podatki za ČHE Avče
padec 520 m
akumulacija: 2.170.000 m3 (kocka 130m)
pretok 40 m3/s
moč črpanja 180 MW
izkoristek 77%

Smo še vedno pri teoriji in betonskih blokih?

prve črpalne elektrarne obratujejo že 80 let, že pred štiridesetimi leti so obstajali načrti za izgradnjo prve slovenske na Kozjaku (severno od Drave)

Unilseptij ::

Res je pa tudi, da v primeru betonskih blokov lahko postaviš praktično neomejeno število enot manjših kapacitet. V opisanem primeru bi recimo s 500 enotami razpršenih po državi dobil 20 MWh * 500 enot = 10 GWh energije, shranjene in dostopne kadarkoli. Tak sistem ni nevaren za okolje, ne zahteva dragega vzdrževanja, ima življenjsko dobo nekajkrat daljšo od baterij in ga lahko postaviš brez zahtevnih dovoljenj in okoljskih zadržkov glede lokacije, ipd. 10 GWh je en dan porabe vseh gospodinjstev v Sloveniji. Skupaj z dobrim konceptom solarnih in vetrnih elektrarn bi se morda že dalo nekaj narediti, vsaj za "zeleno" oskrbo gospodinjstev.

BT52 ::

Ja točno sistem se lahko kaj hitro naredi hitro serijski in predvsem LOKALNO in z dokaj nizkim celotnim ogljičnim odtisom. Ker lahko odštejemo "izpuste" transporta. Sam sem malce razmišljal. Kaj če bi naredili baterije iz Natrija, ter morske vode. Pač zajeziš del obale pa dodaš mrežni sistem katod in anod pa zraven elektrode :D zraven pa se še znebiš meduz

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: BT52 ()

Ghost7 ::

(za nekaj postov nazaj) Tukaj ni vpašanje, kako proizvesti energijo, ampak, kako jo shraniti za čas, ko je "špica" porabe. Namreč vetrno in sončno energijo lahko nadometimo za nakej 10 - 15% konvencionalnih virov. Kaj pa ko je dež (oziroma noč) in ni vetra?

Ta način je zanimiv, tudi neačeloma se ne iztroši kot Muskove baterije (ki predstavljajo tudi ekološki problem) i.t.d

Sem velik zagovornik jedrske energije, vseeno pa jedrske proizvodnje ne moreš regulirat na hiter način, ampak traja prilagoditev dan ali več. Za hitre prilagoditve potrebam omrežja moraš zagotoviti akumuliranje energije.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Ghost7 ()

mikhaair ::

Za začetek bi vsaj javne zadeve morale biti zakonsko obvezane pri gradnji ali obnovi doseči neki energetsko minimalno potrošnjo, vgradnjo kogeneracije, panelov, še kaj smiselnega bi se našlo. Npr. Gradijo zimski bazen, sicer ne vem kako bo z ogrevanjem, ampak kar sumim, da ne bo kaj dosti sodobnega. Letni je za podaljšanje sezone ogrevan iz navadne kotlovnice... Dejansko bi bilo za zimski čas najbolje imeti lokalno TE.

zavajon ::

vostok_1 je izjavil:

2000 gospodinjstev je ena malo večja slovenska vas.


V Slveniji se kraju z 2000 prebivalci že reče mesto. Drugod pa ja ... ;)

pirlo ::

Najprej bi bilo potrebno vsem trgovinam, trgovskim centrom,... prepovedat celo noč kurit na stotine žarnic, ogrevat prostore... če bi hoteli govoriti o varčevanju. Vse me boli ko vidim koliko energije gre po nepotrebnem v zrak zaradi takšnih bedarij, sploh decembra.

Magic1 ::

Sam to zlaganje blokov je malo nepraktično. Kot prvo so višinske razlike relativno nizke. V primeru Kozjaka govorimo o 500m. Koliko bodo visoko zloženi betonski bloki? Mogoče 50? Potem glede zveznosti. 2 minuti dela, potem pa 2 minuti pavze, da vitel pride do naslednjega bloka?!? In spet, bolj ko je "prazen" sitem, bolj pogosto imaš prekinitve.
Magic

Baja ::

jaz na sliki vidim 6 vitlov, kar verjetno zagotavlja zveznost.

Magic1 ::

Je res, omogoča zveznost, seveda ob manjši moči.
Samo za iz 120 m visoko spuščat/dvigat 3 x 35t bloke bo potreben kar konkreten žerjav. Ali bo v vetru to delovalo?
Magic

mikhaair ::

A obstajajo dvigala v stolpnicah, ki so sposobna oddajat energijo, ko vozijo ljudi dol?

tikitoki ::

Verjetno se niste slisali za pomankanje peska za beton, a ne?

pegasus ::

mikhaair je izjavil:

A obstajajo dvigala v stolpnicah, ki so sposobna oddajat energijo, ko vozijo ljudi dol?
Dvigala imajo že kako stoletje protiuteži, tako da je poraba energije primerljiva kot če bi vozil kabino levo-desno. Imamo pa pri nas enega, ki vrne nekaj malega energije v omrežje, ko se kabina ustavlja.

darkolord ::

mikhaair je izjavil:

A obstajajo dvigala v stolpnicah, ki so sposobna oddajat energijo, ko vozijo ljudi dol?
Dvigala energetsko niso zelo požrešna, ker imajo protiuteži, tako da je teža, ki jo motor dviguje in spušča, dejansko zelo majhna glede na težo celotnega dvigala.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

mikhaair ::

Protiutezi so mi seveda jasne, ampak ce govorimo o dvigalu v nebotičnikih, kjer premagujejo stotine metrov s par deset ljudmi, potem pa se že pozna.

Magic1 ::

Verjetno je že vzdrževanje relativno "enostavnega" sistema toliko drago v teh primerih, da je poraba energije zanemarljiva. Dodatno kompliciranje bi samo podražalo ta fiksni delež, efekt pridobljene elektrike, bi pa bil zanemarljiv.
Magic

Spajky ::

thorium-salt-reactor-experiments-resume-after-40-years
http://revolution-green.com/thorium-sal...
"Bluzim na forumu, torej sem !" (še živ ) ...

mikhaair ::

Ne vem no, v par sto metrov velikem nebotičniku, kjer bi lahko energijo porabljal sproti v sistemu dvigal oz. električnem sistemu nebotičnika verjetno bi bil procentualni prihranek majhen, ampak letni bi pa že pomenil cvenk za lastnika.

Npr. WTC dvojčka naj bi imela vsak cca. 25.000 uslužbencev, če se prav spominjam. Plus obiskovalci. . Seveda niso vsi delali na strehi. Ampak prepeljat nekaj ton dnevno gor in kasneje to energijo skurit le v toploto zavor, je identično kot reci, da je rekuperacija v avtomobilu nepotrebna.

Majk ::

Pri energiji je zelo izrazit Jevonov paradoks tako da kakršenkoli bodoči tehnološki napredek (tudi torijevi reaktorji) sam po sebi ne bo ničesar rešil.

vostok_1 ::

Majk je izjavil:

Pri energiji je zelo izrazit Jevonov paradoks tako da kakršenkoli bodoči tehnološki napredek (tudi torijevi reaktorji) sam po sebi ne bo ničesar rešil.


Da, to sm že neštetokrat rekel.

V omejenem sistemu nimaš kaj rasti. Že 1% letno rasti je enormna količina.
Ekspanzija v vesolje oz. upload je obvezen.

There is no other solution other than expand forever or stagnate and die.

Kar moramo narediti je...optimize as much as we realistically can and hope for the best.
There will be chutes!

Fun times ahead.

bbf ::

Kakšna dvigala, pa betonske bloke prelagat, k pet letni otroc... Če že, se to dela po principu ure na uteži, v varno okolje - v zemljo. Z Večimi utežmi, če je problem velikost uteži.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: bbf ()

jazjaz52 ::

Evo rešitev za Slo.
Po dograditvi drugega tira Divača -Kp naj stari tir uporabijo za prevažanje blokov od Rižane do Prešnice, v višku energije in kontra v minusu. Strošek ureditev recimo 5 dodatnih tirov po 300m na postaji-cepišču, 5 malo boljših reverzibilnih lokomotiv in betona za vsaj pet kompozicij a 700t.(Da nebi sanjali, da bi vsak vagon lahko imel namesto zračnih zavor samo električne-in bi lahko uporabili stare lokomotive)
Vprašanje: Če je povprečje 22 promil padca bi 1000 tonska kompozicija pridobila xy KW v dolžini cca 20km?

FastWIND ::

Ko smo ravno pri porabi...

Mene pa zanima zakaj ponoči gori ulična razsvetljava skoraj v vsaki vasi za tistih par pešcev, ki se odločijo ponoči kolovratit naokoli? A ne bi bilo bolj ekonomično vaščanom razdeliti led svetilke?

Unknown_001 ::

jazjaz52 je izjavil:

Evo rešitev za Slo.
Po dograditvi drugega tira Divača -Kp naj stari tir uporabijo za prevažanje blokov od Rižane do Prešnice, v višku energije in kontra v minusu. Strošek ureditev recimo 5 dodatnih tirov po 300m na postaji-cepišču, 5 malo boljših reverzibilnih lokomotiv in betona za vsaj pet kompozicij a 700t.(Da nebi sanjali, da bi vsak vagon lahko imel namesto zračnih zavor samo električne-in bi lahko uporabili stare lokomotive)
Vprašanje: Če je povprečje 22 promil padca bi 1000 tonska kompozicija pridobila xy KW v dolžini cca 20km?


http://www.gorenjskiglas.si/article/201...

So te že prehitel.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Magic1 ::

FastWIND je izjavil:

Ko smo ravno pri porabi...

Mene pa zanima zakaj ponoči gori ulična razsvetljava skoraj v vsaki vasi za tistih par pešcev, ki se odločijo ponoči kolovratit naokoli? A ne bi bilo bolj ekonomično vaščanom razdeliti led svetilke?

Javna razsvetljava ni toliko uporabi zaradi pešcev, kot zaradi varnosti.
Magic

FastWIND ::

Magic1 je izjavil:

FastWIND je izjavil:

Ko smo ravno pri porabi...

Mene pa zanima zakaj ponoči gori ulična razsvetljava skoraj v vsaki vasi za tistih par pešcev, ki se odločijo ponoči kolovratit naokoli? A ne bi bilo bolj ekonomično vaščanom razdeliti led svetilke?

Javna razsvetljava ni toliko uporabi zaradi pešcev, kot zaradi varnosti.


Kakšne varnosti?

Magic1 ::

Različno, od varnosti pred nesrečami, do varnosti pred nepredipravi.
Magic

SimplyMiha ::

Zakaj ne bi pod sončnimi kolektorji naredili zbiralnikov oz. odtokov za deževnico, ki bi stekla na mlin, kateri bi tako generiral elektriko takrat ko je dež?

Unknown_001 ::

SimplyMiha je izjavil:

Zakaj ne bi pod sončnimi kolektorji naredili zbiralnikov oz. odtokov za deževnico, ki bi stekla na mlin, kateri bi tako generiral elektriko takrat ko je dež?


Premajhen in predrag sistem glede na output.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

7982884e ::

SimplyMiha je izjavil:

Zakaj ne bi pod sončnimi kolektorji naredili zbiralnikov oz. odtokov za deževnico, ki bi stekla na mlin, kateri bi tako generiral elektriko takrat ko je dež?

super ideja, s takim mlinom bi lahko zastonj poganjal ledico ali dve za privabljanje mrcesa

Magic1 ::

Ljudje si ne predstavljajo, koliko je 100W. Seveda, ko je par kilovatov redno dostopno na vsaki vtičnici, kot keks. Za 100W kar konkretno goniš kolo. Mala vetrnica ali mlinček proizvedejo le ene par W.
Magic

MrStein ::

bbf je izjavil:

Kakšna dvigala, pa betonske bloke prelagat, k pet letni otroc... Če že, se to dela po principu ure na uteži, v varno okolje - v zemljo. Z Večimi utežmi, če je problem velikost uteži.

Verjetno je postaviti en (ali več) žerjav ceneje kot pa zgraditi globoko luknjo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Unknown_001 ::

MrStein je izjavil:

bbf je izjavil:

Kakšna dvigala, pa betonske bloke prelagat, k pet letni otroc... Če že, se to dela po principu ure na uteži, v varno okolje - v zemljo. Z Večimi utežmi, če je problem velikost uteži.

Verjetno je postaviti en (ali več) žerjav ceneje kot pa zgraditi globoko luknjo.

Kaj pa vzdrževanje?
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

matijadmin ::

šernk je izjavil:

pa saj črpalne HE niso nič drugega kot shranjevanje potencialne energije. ali shranjuješ vodo ali betonske bloke je bolj ali manj vseeno. Le da za shranjevanje vode rabiš ustrezno območje, to pa lahko zgradiš kjerkoli.

30 let nazaj, če bi kdo omenil da bomo ponoči črpali vodo gor, podnevi pa jo spuščali v dolino bi se verjetno 99% ljudem zmešalo. Kubik betona pa ima še več energije od kubika vode. Pa sedaj ne trdim da je ta rešitev zmagovalna ampak vem kak problem je bil zgraditi ČHE in je po mojem mnenju to tam tam po zahtevnosti gradnje, če je izkoristek dober ne vidim problemov.

Se popolnoma strinjam.

Drugače pa tako Nemci kot Švicarji, Nemci so menda že celo gradili, razvijajo podzemne zalogovnike (stisnjenega zraka) energije. Generator s turbino na stinjen zrak.
Vrnite nam techno!

Unknown_001 ::

matijadmin je izjavil:

šernk je izjavil:

pa saj črpalne HE niso nič drugega kot shranjevanje potencialne energije. ali shranjuješ vodo ali betonske bloke je bolj ali manj vseeno. Le da za shranjevanje vode rabiš ustrezno območje, to pa lahko zgradiš kjerkoli.

30 let nazaj, če bi kdo omenil da bomo ponoči črpali vodo gor, podnevi pa jo spuščali v dolino bi se verjetno 99% ljudem zmešalo. Kubik betona pa ima še več energije od kubika vode. Pa sedaj ne trdim da je ta rešitev zmagovalna ampak vem kak problem je bil zgraditi ČHE in je po mojem mnenju to tam tam po zahtevnosti gradnje, če je izkoristek dober ne vidim problemov.

Se popolnoma strinjam.

Drugače pa tako Nemci kot Švicarji, Nemci so menda že celo gradili, razvijajo podzemne zalogovnike (stisnjenega zraka) energije. Generator s turbino na stinjen zrak.


Hhhhhhhhh

Ni nič novega tole...
Googlaj CAES sistem (Compressed Air Energy Storage).
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

MrStein ::

Unknown_001 je izjavil:

MrStein je izjavil:

bbf je izjavil:

Kakšna dvigala, pa betonske bloke prelagat, k pet letni otroc... Če že, se to dela po principu ure na uteži, v varno okolje - v zemljo. Z Večimi utežmi, če je problem velikost uteži.

Verjetno je postaviti en (ali več) žerjav ceneje kot pa zgraditi globoko luknjo.

Kaj pa vzdrževanje?

Ne vem, ampak verjetno obstaja razlog, da je toliko zgradb nad površino, ne pa pod njo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Unknown_001 ::

MrStein je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:

MrStein je izjavil:

bbf je izjavil:

Kakšna dvigala, pa betonske bloke prelagat, k pet letni otroc... Če že, se to dela po principu ure na uteži, v varno okolje - v zemljo. Z Večimi utežmi, če je problem velikost uteži.

Verjetno je postaviti en (ali več) žerjav ceneje kot pa zgraditi globoko luknjo.

Kaj pa vzdrževanje?

Ne vem, ampak verjetno obstaja razlog, da je toliko zgradb nad površino, ne pa pod njo.


Fengshui @ Wikipedia
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

vostok_1 ::

jazjaz52 je izjavil:

Evo rešitev za Slo.
Po dograditvi drugega tira Divača -Kp naj stari tir uporabijo za prevažanje blokov od Rižane do Prešnice, v višku energije in kontra v minusu. Strošek ureditev recimo 5 dodatnih tirov po 300m na postaji-cepišču, 5 malo boljših reverzibilnih lokomotiv in betona za vsaj pet kompozicij a 700t.(Da nebi sanjali, da bi vsak vagon lahko imel namesto zračnih zavor samo električne-in bi lahko uporabili stare lokomotive)
Vprašanje: Če je povprečje 22 promil padca bi 1000 tonska kompozicija pridobila xy KW v dolžini cca 20km?


Izi:

Mislim, da je ene 200m nadmorske višine tam.

1000t, 200m ...1,962GJ
Če potuje 15 minut je to 2,2MW.

To prdne vn en mal večji industrijski agregat.
To pomen, da boš napajal dve večji slovenski vasi na višku hladilne sezone za teh 15 minut.
There will be chutes!

Fun times ahead.
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

So prihodnost "betonske baterije"? (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
9710022 (5636) vostok_1
»

Westinghouse gre v prisilno poravnavo (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Nakupi / združitve / propadi
538692 (6109) Matthai
»

Nemci pomagajo Rusom obiti Ukrajino ? (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Problemi človeštva
20225449 (20579) AC_DC
»

V nemčiji proizvedli rekordnih 22 gigawatov, 50% nemške porabe (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
8415371 (12964) Truga

Več podobnih tem