qz.com - Švicarsko podjetje Energy Vault je predstavilo zamisel shranjevanja električne energije v betonskih blokih, kar bi lahko bil eden od odgovorov na skokovito rastoče povpraševanje po električnih shrambah v elektroomrežju.
Skladiščenje elektrike v porastu Da našega planeta ne bi gnali proti opustošenju, bomo morali vse več elektrike pridobiti iz obnovljivih virov. Toda nekateri poglavitni tovrstni načini, predvsem sončne celice in vetrnice, so nezanesljivi, saj jih ni moč izrabljati ves čas. Da bi ohranili stabilnost elektroomrežij in dobave, bomo morali takrat, ko bodo na voljo, energijo shranjevati za čas, ko ne bodo. To je na primer podlaga večini odmevnih baterijskih projektovzadnjih let, s katerimi je Musk dvigal ceno Tesli.
Toda klasične litij-ionske baterije postanejo presneto drage, ko jih uporabimo za regulacijo velikih električnih omrežij, kjer je treba shraniti goro elektrike. Zato je pravzaprav več kot 95% danes hranimo v črpalnih hidroelektrarnah, ki v času obilja pošiljajo vodo navzgor v akumulacijska jezera, da jo lahko v času pomanjkanja spustijo na turbine. Po svetu je v teku vse več širokopoteznih projektov v tej smeri, denimo na Tasmaniji. A za takšne podvige mora dežela imeti primerne geografske značilnosti, zaradi česar so črpalne hidroelektrarne omejene na razmeroma majhno število držav, med katerimi so po količini tako skladiščene energije daleč na prvih treh mestih Kitajska, Japonska in ZDA.
Namesto vode beton V Energy Vaultu pa so se domislili, da bi potencialno energijo izrabili malo drugače in v višave poganjali betonske bloke. Ko bi bilo elektrike preveč, bi jo pošiljali v žerjav, ki bi beton dvigal in ga zlagal v visoke skladovnice kot lego kocke. Ko bi elektrike manjkalo, bi ga spuščal nazaj na tla. Izgube pri tem procesu naj bi bile okoli petnajst odstotne, kar je le kanec slabše od litij-ionskih baterij. Obenem bi bilo takšno skladišče za gradnjo in vzdrževanje cenejše od njih. Planirani model bi sestavljal 120-metrski žerjav s 35-tonskimi enotami betona. Povsem "napolnjen" bi hranil dvajset megavatnih ur elektrike, kar bi lahko en dan zagotavljalo elektriko nekaj čez dva tisoč gospodinjstvom - povprečna letna poraba slovenskega gospodinjstva se giblje okrog 3,5 MWh.
Švicarji so doslej sestavili pomanjšano inačico, s katero so dokazali delovanje ideje, in pridobili prvo naročilo za zgoraj opisano polno verzijo, ki naj bi jo postavili v začetku prihodnjega leta. Ker so osnove že znana tehnologija, so največ časa potrošili za razvoj avtomatizacije, saj bi celotno delovanje žerjava nadzoroval računalnik. Poseben izziv je bilo natančno zlaganje blokov v močnejšem vetru.
Prodor alternativnih zamisli To sicer ni čisto prva zamisel okoli prevažanja betona - v Združenih državah želi podjetje ARES podobno tovoriti maso z vlaki gor in dol po klancu. Kar je pri obeh projektih zanimivo, je raba stare in razmeroma preproste tehnologije za soočanje z izzivi prihodnosti. V nasprotju z recimo precej zaguljeno baterijo na utekočinjen zrak, ki smo jo lahko videli pred meseci.
Saj ej zanimiv koncept, ampak preveč unwieldy. Vseeno se pomojem bolj splača naredit komprimiran zrak.
Warpi bo se sicer smejal, češ...da litijske vse to prešišajo...da, ampak litij je prekleto redek in posledično drag, pa je dosti boljše served, kje drugje kot pa za nek bulk storage.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
Ni slaba ideja, a se mi še zdi neučinkovita. Tole je potrebno redno vzdrževati, pa tudi potresna varnost je pod velikim vprašajem. Sigurno se da narediti kaj bolj robustnega?
Kot prvo, je beton v jeklenih posodah, kar znatno zmanjša vzdrževanje. Bloke le lahko formira, da imajo zanesljiv nased, ki je obenem tudi potresno varen. Komot se tudi naredi exclusion zone, kjer ljudje nimajo kaj početi znotraj. Zadeva je itak fully automated. Sama žerjav, pa je lahko tudi skoraj večna. Pač mora biti primerno dimenzionirana.
Največja težava tu je seveda veter in posledično nihanje. Zadeva se bi uporabljala v ravninskih deželah, kjer je ponavadi tudi dosti vetra.
Kjer imaš klančine, pa vrjetno se res bolj splača naredit rail storage oz. ČHE če imaš vodo.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Sončna in veterna energija sta z trenutno tehnologijo primerni samo za lokacije brez omrežja. Njihova izdelava in vzdrževanje plus potreba po skladiščenju... Glede na output, ki ga proizvedejo tekom življenske dobe ti viri zahtevajo toliko inputov, ki niso zeleni, da to dejansko težko smatramo za zeleno energijo. Enako velja za valove in plimo in druge pogruntavščine.
Hidro in pa biomasa (in geotermalna, samo te je dokaj malo) so za zdaj edini zares zeleni viri energije.
2000 gospodinjstev je ena malo večja slovenska vas.
Drugače povedano...obupno.
Predstavljajte si deželo, kjer bi vsako malo večje naselje imelo en ali več takih blokov ob sebi.
Da...naša civilizacija je izredno energijsko lačna. Ljudje sploh nimajo predstave. Poglejte TE v mostah. Kupi premoga, veliki skoraj kot ta blok.
Kakšna butasta primerjava pa je to? To je akumulacijska elektrarna!
Drugače pa super ideja in izboljšava izkoristka v primerjavi z vodno akumulacijsko elektrarno.
Da, da. Primerjava ni ravno prava, ampak za ljudi, ki nimajo pojma od kod prihaja tista stvar iz vtičnice, ki napaja njihov TV, je solidna. Govorimo o enormnih količinah. Že za napolnit svoj telefon bi rabil kar živahno kolesarit za tistih 20 minut.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Sončna in veterna energija sta z trenutno tehnologijo primerni samo za lokacije brez omrežja. Njihova izdelava in vzdrževanje plus potreba po skladiščenju... Glede na output, ki ga proizvedejo tekom življenske dobe ti viri zahtevajo toliko inputov, ki niso zeleni, da to dejansko težko smatramo za zeleno energijo. Enako velja za valove in plimo in druge pogruntavščine.
Hidro in pa biomasa (in geotermalna, samo te je dokaj malo) so za zdaj edini zares zeleni viri energije.
Zato pa trdim, kar trdim.
Uran/torij je godsend, kar se tiče energije in tudi zelenosti. Nepredstavljivo koncentriran vir, ki ga z malo previdnosti komot furamo varno in čisto. Nobenih černobilov, fukušim itd.
Pa tudi ni neke hightech tehnologije, ki zahteva neke redke surovine. To je 1930/40 tehnologija, ki bi z pomočjo tehnologije 21. stoletja bila čista zmaga.
In kot rečeno...če niste med 0 in +-30 stopinj geografske višine, me sploh ne zanima o panelih, in se vam bom smejal v fejs. Ta viken je bil še posebno zanimiv za solarno ja. Srce bi paralo vidt metanje denarja v smeti, v teh dveh dneh. Kaj šele večino nemške zime.
Me zanima animacija teh žerjavov. Se mi zdi čudno da so se odločili za tak sistem ko lahko nihajo zajle zaradi vetra. Verjetno je nek dober razlog da niso naredili dvigala na sredini ki nato na vrhu zlaga kocke.
LOL ne se hecat http://www.wolframalpha.com/input/?i=(1... 1 tona dvignjena 10 metrov nad zemljo je podobna energija kot 6 AA baterij. Ta bullshit z dviganjem betona je bullshit.
250 let nazaj ko smo začeli črpat nafto, je bilo dovolj zaloge za miljon let. In potem se je približno vsake 10 let količina načrpane nafte podvojila. Tako ni važno koliko energije ti lahko pridelaš s torijem ali kaj ti jaz vem s čim; če pustimo kapitalizmu prosto pot ga bo zmanjkalo v bližnji prihodnosti (če jo merimo v stoletjih). Osebno mislim, da nas bodo zanamci zaradi jedrskih odpadkov, ki smo jih že pridelali še pošteno kleli. Potrebno bodo neke radikalne spremembe.
Jaz sicer nisem znanstvenik ampak po občutku bi rekel, da je edina dolgoročna rešitev, da se inpute zmanjša na dolgoročno vzdržni nivo in sistem prilagodi, da bo sposoben preživeti z nično ali minimalno rastjo in pa da bo gonilo napredka v povečevanju izkoristka omejene količine virov ne pa v povečevanju obsega teh virov.
250 let nazaj ko smo začeli črpat nafto, je bilo dovolj zaloge za miljon let. In potem se je približno vsake 10 let količina načrpane nafte podvojila. Tako ni važno koliko energije ti lahko pridelaš s torijem ali kaj ti jaz vem s čim; če pustimo kapitalizmu prosto pot ga bo zmanjkalo v bližnji prihodnosti (če jo merimo v stoletjih). Osebno mislim, da nas bodo zanamci zaradi jedrskih odpadkov, ki smo jih že pridelali še pošteno kleli. Potrebno bodo neke radikalne spremembe.
Jaz sicer nisem znanstvenik ampak po občutku bi rekel, da je edina dolgoročna rešitev, da se inpute zmanjša na dolgoročno vzdržni nivo in sistem prilagodi, da bo sposoben preživeti z nično ali minimalno rastjo in pa da bo gonilo napredka v povečevanju izkoristka omejene količine virov ne pa v povečevanju obsega teh virov.
Exactly.
Ni vira v vesolju, ki bi prenesel eksponentno rast. Zato pa je nujno potrebno konsolidirat, optimizirat in seveda reducirat svoje najbolj potratne navade if we plan to survive midterm. Sonce sicer ima tudi omejen output, ampak je močno predvidljiv. Tko da bo lažje planirat dysonovo sfero in matrioska brain.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Nemci in Američani že lep čas uporabljajo vztrajnike, ki zasedejo manj prostora, izkoristek je pa lahko enako visok (15% izgub pri obeh pretvorbah). Ampak morajo biti za visoke izkoristke vztrajniki v vakuumu, ležaji pa magnetni.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Nemci in Američani že lep čas uporabljajo vztrajnike, ki zasedejo manj prostora, izkoristek je pa lahko enako visok (15% izgub pri obeh pretvorbah). Ampak morajo biti za visoke izkoristke vztrajniki v vakuumu, ležaji pa magnetni.
Saj niso slabi, sam so bolj za špice pokrivat, ne pa ravno napajat nočne ure. Recimo kombinacija teh in jedrske elektrarne, bi bila uporabna kombinacija. Čisto, kompaktno in enostavno.
Zanimiva ideja, ki je res enaka kot pa akumulacija vode, je pa lahko bistveno cenejša. Problem je seveda, da 1000kg na 10m bi dajalo (ob 15% izgubi) okoli 23W. Da ne govorimo o izrabi prostora, ki je pri vodi (kljub temu, da ima beton večjo gostoto) neko bolj trivialen, je pa res, da ni povsod možen.
To je dejansko prva ideja s katero ti pridejo srednješolci v prvem letniku, ko se učijo kinetiko. Dejansko je to najbolj osnovna predstava nalaganja energije v potencial ampak sistem s kockami je retardirano prezakompliciran in nepraktičen. Če pa se moram ideji klanjat, ker so jo "švajcerji" ven pripeljali pol pa tud vrag vzem to slovenijo, da nam je enostavno usojeno bit podizvajalc za jodlarje.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
In kot rečeno...če niste med 0 in +-30 stopinj geografske višine, me sploh ne zanima o panelih, in se vam bom smejal v fejs. Ta viken je bil še posebno zanimiv za solarno ja. Srce bi paralo vidt metanje denarja v smeti, v teh dveh dneh. Kaj šele večino nemške zime.
Sončna elektrarna v Ljubljani, 10.8 kW moči, včeraj 5 kWh, danes skoraj 9 kWh kar je že blizu dnevne porabe. Z baterijo kapacitete 10kWh bi preživeli brez težav tudi ta dež. Od konca marca do danes še ni bilo obdobja, ko 10 kWh baterija ne bi zadostovala. Seveda prekratko obdobje za statistiko, ampak izgleda, da bi bili z baterijo 15-20 kWh neodvisni od omrežja več kot pol leta. Torej bi s soncem lahko dosegli, da bi TEŠ6 pribl. 8 mesecev letno ne prideloval izgube in CO2ja.
In kot rečeno...če niste med 0 in +-30 stopinj geografske višine, me sploh ne zanima o panelih, in se vam bom smejal v fejs. Ta viken je bil še posebno zanimiv za solarno ja. Srce bi paralo vidt metanje denarja v smeti, v teh dveh dneh. Kaj šele večino nemške zime.
Sončna elektrarna v Ljubljani, 10.8 kW moči, včeraj 5 kWh, danes skoraj 9 kWh kar je že blizu dnevne porabe. Z baterijo kapacitete 10kWh bi preživeli brez težav tudi ta dež. Od konca marca do danes še ni bilo obdobja, ko 10 kWh baterija ne bi zadostovala. Seveda prekratko obdobje za statistiko, ampak izgleda, da bi bili z baterijo 15-20 kWh neodvisni od omrežja več kot pol leta. Torej bi s soncem lahko dosegli, da bi TEŠ6 pribl. 8 mesecev letno ne prideloval izgube in CO2ja.
V Ljubljani je več al manj skos za en klinc vreme. No offense sam bateriaj za en dan tam ni dost.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
To je dejansko prva ideja s katero ti pridejo srednješolci v prvem letniku, ko se učijo kinetiko. Dejansko je to najbolj osnovna predstava nalaganja energije v potencial ampak sistem s kockami je retardirano prezakompliciran in nepraktičen.
Eno je "srednješolec ima idejo" , nekaj povsem drugega pa "delujoč prototip."
Saj hidroelektrarne tudi v osnovi niso nič drugega kot tole:
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
To je dejansko prva ideja s katero ti pridejo srednješolci v prvem letniku, ko se učijo kinetiko. Dejansko je to najbolj osnovna predstava nalaganja energije v potencial ampak sistem s kockami je retardirano prezakompliciran in nepraktičen.
Eno je "srednješolec ima idejo" , nekaj povsem drugega pa "delujoč prototip."
Saj hidroelektrarne tudi v osnovi niso nič drugega kot tole:
Delujoč prototip ti jaz v pol ure sestavim. Sam en DC motor mi dej, sklopko, vitlo s kavlom, pa utež z Augenšraubom...
Evo. Ko pošlem štrom iz omrežja v motor dvignem utež. Ku spustim dol bo motor delal kot generator.
Kje je moja klinčeva Nobelova nagrada?
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
pa saj črpalne HE niso nič drugega kot shranjevanje potencialne energije. ali shranjuješ vodo ali betonske bloke je bolj ali manj vseeno. Le da za shranjevanje vode rabiš ustrezno območje, to pa lahko zgradiš kjerkoli.
30 let nazaj, če bi kdo omenil da bomo ponoči črpali vodo gor, podnevi pa jo spuščali v dolino bi se verjetno 99% ljudem zmešalo. Kubik betona pa ima še več energije od kubika vode. Pa sedaj ne trdim da je ta rešitev zmagovalna ampak vem kak problem je bil zgraditi ČHE in je po mojem mnenju to tam tam po zahtevnosti gradnje, če je izkoristek dober ne vidim problemov.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.
živim cca 5km od ČHE pa ti povem da ni tolk enostavna zadeva. Že gradnja je bila zajebana: izkop jezera, par plasti betona/asfalta da voda ne prepušča, gradnja cevovodov po tudi 70-80% strmini (ko sem gledal kje so z bagri sem se samo čudil - mislim da je šel vsaj 2x na streho), izkop strojnice,... zadeva je nepredstavljivo velika v času gradnje. Pa ne pravim da sem proti ČHE sam da ni tolk enostavno.
princip delovanja je pri betonskih blokih podoben in mnogim bo to cenejša baterija od ČHE če uspe. Sploh kjer primankuje vode.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.
živim cca 5km od ČHE pa ti povem da ni tolk enostavna zadeva. Že gradnja je bila zajebana: izkop jezera, par plasti betona/asfalta da voda ne prepušča, gradnja cevovodov po tudi 70-80% strmini (ko sem gledal kje so z bagri sem se samo čudil - mislim da je šel vsaj 2x na streho), izkop strojnice,... zadeva je nepredstavljivo velika v času gradnje. Pa ne pravim da sem proti ČHE sam da ni tolk enostavno.
princip delovanja je pri betonskih blokih podoben in mnogim bo to cenejša baterija od ČHE če uspe. Sploh kjer primankuje vode.
Če boš hotel narest primerljiv objekt z betonskimi bloki bo tudi cel projekt. Sploh z zlaganjem in potem kontroliranim spustom kock.
Je že boljša rešitev sipki tovor in korčni elevator za gor in potem dol (pogon generatorjev)
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
In kot rečeno...če niste med 0 in +-30 stopinj geografske višine, me sploh ne zanima o panelih, in se vam bom smejal v fejs. Ta viken je bil še posebno zanimiv za solarno ja. Srce bi paralo vidt metanje denarja v smeti, v teh dveh dneh. Kaj šele večino nemške zime.
Sončna elektrarna v Ljubljani, 10.8 kW moči, včeraj 5 kWh, danes skoraj 9 kWh kar je že blizu dnevne porabe. Z baterijo kapacitete 10kWh bi preživeli brez težav tudi ta dež. Od konca marca do danes še ni bilo obdobja, ko 10 kWh baterija ne bi zadostovala. Seveda prekratko obdobje za statistiko, ampak izgleda, da bi bili z baterijo 15-20 kWh neodvisni od omrežja več kot pol leta. Torej bi s soncem lahko dosegli, da bi TEŠ6 pribl. 8 mesecev letno ne prideloval izgube in CO2ja.
V Ljubljani je več al manj skos za en klinc vreme. No offense sam bateriaj za en dan tam ni dost.
Tale 'skos' vsaj za letos ne velja. Dnevi z manj kot 10 kWh na moji elektrarni so bili od konca marca štirje: 12.april, 11.julij, včeraj in danes. Kot omenjeno, je na včerajšnji najslabši dan še vedno rezultat 5 kWh. Pri 12 kWh dnevne porabe bi 15 kWh zadostovalo za 2 takšna zaporedna dneva. To so prve izkušnje, boljšo oceno bom imel čez nekaj let ...