Nemčija bo do leta 2022 zaprla vse jedrske elektrarne

trizob je 14. nov 2013 ob 16:59 izjavil:

Kdo bo plačal razgradnjo v Franciji mi dol visi. Če je ne upoštevajo pri ekonomiki, sami sebe slepijo.

Sploh ne vem, zakaj niso kot novejše reaktorje FBR gradili, ampak to je itak slepa ulica (vsi so popustili veliko manj upravičenim ameriškim bojaznim kot pa okoljskim).

Seveda, lahko jih odložimo v gore ali zelo globoko. Problem je, da niti to ni dolgoročno varno, saj niti podnebnih sprememb ne znamo napovedati, kaj šele seizmične dejavnosti zemlje. Sploh pa, predstavljaj si, da se pri nas začnemo pogovarjati o možnosti, da nekje v Alpah naredimo takšen depo - ljudje bodo ponoreli, pa ali je tebi in meni všeč ali ne. In nenazadnje, prav imajo iz prejšnjih razlogov.

Tako kot so primerjave o čistosti energije med sončno/vetrno in jedrsko neprimerne, je tudi ta med jedrsko in fosilno. Hudič je, ker imamo pri prvo odpadke, vsaka resna nezgoda pa ima lahko epsko pogubne razsežnosti.

PIPI, pa nikoli nisem zapisal, da se želim napajati samo iz sonca in vetra. To je (preprosto) utopično. Želim pa si, da bi se vse tehnologije z obnovljivimi viri bolje spodbujale in razvijale, ker se da že zdaj nezanemarljiv del el. energije pridobiti z njimi. Pa imamo nergače, ki samo pametujejo in stokajo, kako to nikoli ne bo mogoče in, kako je to drago.

Lej, pri ceni elektrike tudi če niso vračunali razgradnje, še vedno zmagajo.

Ja, super, dejmo v mlado-nagubano gorstvo, kot so Alpe, ki še vedno rastejo (tako, kot Himalaja recimo), zakopati jedrske odpadke.
Z razlogom se to namerava storiti npr. na Švedskem, kjer jih zakoplješ v skandinavsko starogorstvo, ki je ena velika masa granita, ki se ne premika že milijone let. Podnebja res ne znamo napovedati, ker je nestabilno. Potresov res ne znamo napovedati, ker je tektonika nestabilna. Stara granitna gorstva pa SO stabilna. Bi bilo fino malce preveriti, kaj, kje in kako se namerava zakopati odpadke, preden se basha to rešitev. Američani recimo to nameravajo narediti sredi puščave v rudniku soli (v Nevadi), pa se jim upira tistih 5 prebivalcev v bližini (čeprav bi tisto mestece duhov dobilo hudo kompenzacijo za nič efekta).

Vsaka resna nezgoda? Cmon. Primerjava smrtnih žrtev pri fosilnih in jedrski je POPOLNOMA enaka primerjavi smrtnih žrtev avtomobilov in letal - pri prvih je smrtnih žrtev vsakič malo, a se dogajajo ves čas. Pri drugih se pa nesreča zgodi malokrat, a takrat fejst poči. Statistično je druga opcija bistveno varnejša, dokazano, ampak se nekaj ljudi vseeno boji.

Razlike so, da se letenja boji bistveno manj ljudi, kot jedrske energije. Druga razlika je, da je jedrska energija BISTVENO bolj varna od letenja.

Ja če hočeš obnovljive vire energije, nočeš pa jedrske, iz česa se boš napajal? Veter in sonce te ne bosta napajala, no way in hell, potrebe po energiji človeštva so prevelike. Hidro je pa tudi katastrofa za okolje, ko poplaviš cele doline (ampak bi bilo vseeno fino malce bolje izkoristiti naš hidro potencial).

Pa ne gre se za problem maksimalne količine, gre se za problem nestanovitnosti. A boš ugasnil fabrko avtomobilov in rekel 'jebiga, veter ne piha, ne moremo delat' ali pa 'oblačno je, gremo na pir'? Okej, gostota sončnega sevanja je v SLoveniji največ 1,2 kW/m^2, jasno je, da bi morali prekriti Prekmurje, da bi se lahko (s 100 % osvetljenostjo in morda celo 100% izkoristkom, tegale ne vem točno) napajali iz sonca. Zeleno? Morda. Praktično? Hell no.

Aja, priporočam branje odgovorov Ryana Carlylea na te teme:

http://www.quora.com/Nuclear-Energy/Wha...
http://www.quora.com/Alternative-Energy...
http://www.quora.com/Nuclear-Energy/How...

Pa našlo bi se jih še ene par.

nekikr je 14. nov 2013 ob 18:46 izjavil:

Nuclear decommissioning @ Wikipedia
kako bomo varno ter ekonomično rokovali še dooolgo s proizvedenimi odpadki

Osebno me veliko bolj motijo "zelene" alternative, ki izgledajo takole (če nisi zelen in imaš pač glavo zarito v zemljo)

.

http://www.dailymail.co.uk/home/moslive...

Ta Wiki vir je sila zanimiv, veliko zgodb se konča s poanto, da so stroški sila presegli načrtovane (za razgradnjo), ta pa še ni končana. Veliko primerov je takšnih.

Jaz sem svoj vir tudi navedel in za zdaj ne vidim, zakaj ne bi zaupal Računskemu. Sploh pa, ker Sklad in Uprava nista v dogovorjenih časovnih terminih predstavila ne strateških dokumentov ne stroškovnikov.

Pač, varnega načina shranjevanja ni, še manj pa poceni, ker je to pač degradacija okolja, nihče tega noče, in to pač stane.

trizob je 15. nov 2013 ob 16:59 izjavil:

...zakaj ne bi zaupal Računskemu.

zato ker ne oni ne ti nimate predstave kako velik denar je 5 miljard in kaj se lahko za ta denar zgradi (seveda brez slovenske korupcije in preplačevanja)

Za okoli 5 miljard mislm da se dobi ze gen3+ reaktor te dni (samo izgradnja, jasno)... ~1.2GW, pasivno hladjenje. Se najbolj resni problemi ki jih lahko pricakujes s takim reaktorjem je odvoz visokoradioaktivnih odpadkov, alpa ce pade luna nanga. Mislim da se povrne investicija v 15 letih pri trenutnih cenah stroma? Pol se 15 let za razgradnjo, ostalih 20 pa furas cisti profit.

Visokoradioaktivne "odpadke" bojo pomoje zaceli francozi hmalu kupovat navelko ko jim stece se kaksen obrat, po smesno nizkih cenah, ker so to pac "odpadki", ki se jih hocejo vsi drugi cimprej znebit:

http://www.world-nuclear.org/info/Count...

About 17% of France's electricity is from recycled nuclear fuel.

Used fuel from the French reactors and from other countries is sent to Areva's La Hague plant in Normandy for reprocessing. This has the capacity to reprocess up to 1700 tonnes per year of used fuel in the UP2 and UP3 facilities, and had reprocessed 28,600 tonnes to the end of 2012. The treatment extracts 99.9% of the plutonium and uranium for recycling, leaving 3% of the used fuel material as high-level wastes which are vitrified and stored there for later disposal.

Ampak glavno da so radioaktivni odpadki tako grozen problem.

Ne bo. NEŠ ne bi mogel hladiti. Že NEK 2 ima problem, Sava je maxed out. Najbolj realna opcija je Dravsko polje, kjer bi hladil z Dravo. Kar je v bistvu še bolje, kot Sava v Krškem.

PrimozR je 16. nov 2013 ob 04:07 izjavil:

Ne bo. NEŠ ne bi mogel hladiti. Že NEK 2 ima problem, Sava je maxed out. Najbolj realna opcija je Dravsko polje, kjer bi hladil z Dravo. Kar je v bistvu še bolje, kot Sava v Krškem.

http://www.djs.si/3predavanja/JEK2.pdf

Zdej ko je nova 2400MW povezava z Lj, ter stari 1200MW z Mb in 2400MW s Hrvati, plus ene 400MW po 110kV povezavah, pa res ni problema, če NEK2 stoji tam kot bo. Sploh pa kot si sam rekel zaradi naše velikosti.

PrimozR je 16. nov 2013 ob 12:00 izjavil:

Okej, je to opcija. Sam zakaj ne bi izkoristil Drave, ki ima pretok še večji od Save? Je res, da je NEK2 super, ker imaš potem vso to infrastrukturo na enem mestu, z vidika zaposlenih/upravljalcev. Po drugi strani je pa decentralizacija kul (čeprav v tako žepni državi, kot smo mi, to ni tak problem).

si si že odgovoril, zakaj je nek 2 možen samo v krškem. ljudje s strpnostjo do jederskega objekta & znanje je vse tam. mariborčanom ne bi ravno zaupal takega objekta. poleg tega so tam 20km stran avstrijci ki bi znoreli.

geografsko pa je tam ob mariboru najboljša lokacija za JE, ker ni potresno ogroženo ama baš nič + pretok drave je vedno velik.

Zakaj bi bil problem napeljati vodo do NEK2 ?

Vsekakor je to za faktor manjši, kakor kopat premog, kar pa še vedno počnemo (praktično 'na roke')

Ja

A bo sava kaj jokala če bo malce več kubikov kot ponavadi ?

Who cares.

Vsakoletne poplave strugo premaknejo levo desno za par metrov, na enih delih še gor dol.