» »

The search for life: The Drake Equation

The search for life: The Drake Equation

nevone ::

S tem, da takole od daleč gledano naše Sonce ni videti nič zelo posebnega, v primerjavi z milijardami podobnih sonc že samo v Rimski cesti.


Hec je, da se ne zavedate, kako krhko in občutljivo je biološko življenje.

Če pa vi računate na neke povsem druge oblike življenja je pa še manj verjetno, ker bi se še toliko prej morale pojaviti, če so pogoji v vesolju res tako gostoljubni zanje.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Thomas ::

naše Sonce ni videti nič zelo posebnega, v primerjavi z milijardami podobnih sonc že samo v Rimski cesti.


Absolutno, da je taka velikost, do promile natančno in taka vsebnost metalov, do promile natančno, kar huda posebnost. Ne verjamem, da je še veliko takih v Galaksiji. Najbrž manj kot 10!

samo je več teh kombinacij ki ustrezajo.


Ne, pa jih ni. Manjše sonce mora imeti planet zelo blizu, ker je inicialna temperatura pri manjšem soncu mnogo manjša in mora biti planet blizu. Kar je potem verjeten tidal lock in je amen. Nujen, ne verjeten. Pa tudi izvleči ga je težje tako počasi, kakor manjše sonce zahteva.

Kup problemov.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

nevone ::

Kako pa veš da ne mrgoli ?

Vidimo ne prav daleč, tako da so možnosti velike...



Ker če bi mrgolelo, tudi mi (do kamor pač vidimo) ne bi bili tako sami.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Okapi ::

Vse, kar lahko rečemo, je to, da tehnološko naprednih civilizacij, ki bi jih zanimala vesoljska komunikacija, očitno res ni ravno na vsaki drugi zvezdi.

Po drugi strani to lahko pomeni tudi to, da so fizikalne omejitve tehnologije tako velike, da so tudi tehnološko napredne civilizacije bolj ali manj obsojene na ždenje v svojem domačem osončju.

O.

Double_J ::

Ne, pa jih ni.


Jih je... najdi ali pa napiši program, ter mu daj zahtevane parametre. Bo prišel ven z več opcijami.
Dve šivanki...

Thomas ::

Ne bom. Manjše sonce naredi tidal lock planetu. Tudi če orjaki tak planet lepo vlečejo ven, je še zmeraj ne vrti in ima na eni strani vroče, na drugi mraz.

Večje Sonce pa tako hitro narašča, da ga nobeni orjaki ne izvlečejo. Vsaj ne, ne da bi se srečali.

Večja metaličnost (sonca) povzroči stalne asteroidske padavine, manjša ne omogoči planeta.

Narrow, nimaš kej, very narrow.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Mipe ::

Zato pa kot po tekočem traku odkrivamo planete.

Very narrow in the Universe is still plentiful.

Thomas ::

Very narrow in the Universe is still plentiful.


Če bi bilo Vesolje neskončno, potem že. A vsaj okoliško Vesolje je končno in narrow v njem lahko pomeni, da praktično ni positives na hipotezo.

Ne verjemem, da kje obstaja planet, precej podoben Zemlji, a z ekvatorialno celino, okoli in okoli, široko od 10 do do 100 km.

Vi verjamete?

Če ne, zakaj verjamete v nujnost planetov polnih življenja? Zakaj mislite, da je življenje verjetnejše od bizarne ekvatorialne celine in dveh oceanov?

Vam povem zakaj. Ker ko vas vprašam po fizični geografiji, vam pamet dobro dela. Ko preklopimo na lajf, vam pa čustva prevladajo nad razsojo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

innerspace ::

Nekaj za razmislek:

http://www.sciencedaily.com/releases/20...

Hypothetical types of biochemistry @ Wikipedia

http://www.sciencedaily.com/releases/20...

http://www.newscientist.com/article/dn1...

Tu se gre za osnovne pogoje razvoja neke organizacije. Da se bo ta privedla do civilizacije, je skoraj neskoncno manj moznosti, a nula lih ni.
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Mipe ::

Mi smo tu, ne? Če obstajamo, potem lahko obstaja tudi nekaj nam podobnega. Tako kot je za vsak element več izotopov, od katerih ima vsak svoje pogoje za obstoj. Da bi zanikali obstoj drugih civilizacij... kako lahko to naredimo z gotovostjo? To je tako kot pri dokazovanju obstoja Boga. Ne moreš dokazati, da je Bog, prav tako pa ne moreš dokazati, da ga ni.

Z to razliko, da morda nekega dne le srečamo inteligentna bitja. Za Boga pa ne vem.

Thomas ::

Če obstajamo, potem lahko obstaja tudi nekaj nam podobnega.


Ni nujno. Če obstaja A, še ni nujno da tudi A'.

A verjameš v planet z ekvatorialno celino široko do 100 km, da obstaja? Kljub temu, da "ne moreš dokazati, da ga ni"?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Mipe ::

Lahko bi obstajal. Upanje umre zadnje.

Thomas ::

Lahko bi bilo tudi življenje marsikje v Vesolju. Lahko bi bil tudi ta "krof planet".

Vendar pamet pravi, da je tega malo, če sploh kaj. Kaj pravi srce, je irelevantno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

guest #44 ::

Thomas brez zamere, ma zdej si že začel bluzit.

Kakšen problem bi bil problem najt planet z ekvatorialno celino in tekočo vodo?

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:...

Mars dokler mu ni sonce odpihnilo atmosfero je zlo vrjetno bil dosti bolj podoben zemlji, sicer je imel manjšo življensko dobo, po trenutnih ocenah kako miljaro al dve. To sploh ni malo, dovolj da se razvijejo kolonije organizmov če pač je vrjetnost dala tisto potrebno iskrico za nastanek.

Kake pogoje to daješ? Nimaš skoraj nobenega empiričnega dokaza in že trdiš, da če ni ekvatorialne celine potem ni življenja.

Pa nisem na dolgo in široko, govoril o občutljivosti biologije? Ja je občutljiva, ampak ne tolko kot nekateri glumite.

In kolko krat morem ponovit, mater. Na našem bližnjem planetu je temperatura ponekod tudi do 27C

The temperatures on the two Viking landers, measured at 1.5 meters above the surface, range from + 1° F, ( -17.2° C) to -178° F (-107° C). However, the temperature of the surface at the winter polar caps drop to -225° F, (-143° C) while the warmest soil occasionally reaches +81° F (27° C) as estimated from Viking Orbiter Infrared Thermal Mapper.


In 2004, the Spirit rover recorded the warmest temperature around +5 C and the coldest is -15 Celsius in the Guisev Crater.


Evo...ekvatorialni pas, maksimalna in minimalna letna temperatura +5C in -15C. Kaj je to...južna skandinavija?
Če bi še parcialni tlak bil dovolj velik, da nebi izparelo vse po vrsti...ampak za to pa je krivo sonce.

# Catastrophic collision by a body large enough to blow away a significant percentage of the atmosphere;[7]
# Gradual erosion of the atmosphere by solar wind;[8] and
# On-going removal of atmosphere due to electromagnetic field and solar wind interaction


Mars Ocean Hypothesis @ Wikipedia


Seriously, že v naši bližini mamo lepega kandidata, ampak ne...treba iskat 100km široko ekvatorialno celino!?! Come one, now you're just being dumb.

Pustimo visoko razvite civilizacije zdaj pr mir, za to mora bit neka daljša stabilnost. Pa še to ni nujno, ker če se je na drugih planetih zgodila evolucija hitreje, pol mogoče niti ne rabi tolk. Zemlja je periodično doživela kataklizme, pa smo vsen tu. Mogoče je kak planet bil dost bolj srečen. Kdo pa je reku, da imamo mi optimalne pogoje? Mogoče je kje drugje lepo ogrevan planet po celi površini na prijetnih 30C.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: guest #44 ()

Thomas ::

Nimaš skoraj nobenega empiričnega dokaza in že trdiš, da če ni ekvatorialne celine potem ni življenja.


Sploh ne trdim tega. Samo primer dajem, kako hitro najdemo neke okoliščine (ozka ekvatorialna celina), pa že verjetno takih planetov nikakor ne mrgoli.

Še kvečjemu večje, ali pa vsaj podobno velike, so zahteve za tekočo vodo milijarde let, kar je pogoj za kompleksno življenje.

Mogoče je kje drugje lepo ogrevan planet po celi površini na prijetnih 30C.


Mogoče ga pa ni. Tako kot unega z ekvatorialno celino najbrž ni. Ali pa sta oba zelo redki pojavi.

Ne vem od kod tvoja vera, da sta pogosta? Če sta, pa zmanjka za ostale kombinacije. Recimo za planest s poldnevniško celino. Itd. Kombinacije hitro eksplodirajo čez število zvezd.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Bellatrix ::

Thomas je izjavil:

Nimaš skoraj nobenega empiričnega dokaza in že trdiš, da če ni ekvatorialne celine potem ni življenja.


Sploh ne trdim tega. Samo primer dajem, kako hitro najdemo neke okoliščine (ozka ekvatorialna celina), pa že verjetno takih planetov nikakor ne mrgoli.

Še kvečjemu večje, ali pa vsaj podobno velike, so zahteve za tekočo vodo milijarde let, kar je pogoj za kompleksno življenje.

Mogoče je kje drugje lepo ogrevan planet po celi površini na prijetnih 30C.


Mogoče ga pa ni. Tako kot unega z ekvatorialno celino najbrž ni. Ali pa sta oba zelo redki pojavi.

Ne vem od kod tvoja vera, da sta pogosta? Če sta, pa zmanjka za ostale kombinacije. Recimo za planest s poldnevniško celino. Itd. Kombinacije hitro eksplodirajo čez število zvezd.


Zakaj pa misliš, da je človek za razvoj potreboval nekaj milijard let ?

Thomas ::

Toliko časa je rabila kemično-biološka evolucija, da nas je dala za output. Poleg mnogih drugih outputov, se razume.

Me ne bi nič presenetilo, če bi v povprečju trajalo še dlje, tako da zavesa skoraj vedno pade predčasno.

Nič čudnega bi se mi ne zdelo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

guest #44 ::

Thomas je izjavil:

Nimaš skoraj nobenega empiričnega dokaza in že trdiš, da če ni ekvatorialne celine potem ni življenja.


Sploh ne trdim tega. Samo primer dajem, kako hitro najdemo neke okoliščine (ozka ekvatorialna celina), pa že verjetno takih planetov nikakor ne mrgoli.

Še kvečjemu večje, ali pa vsaj podobno velike, so zahteve za tekočo vodo milijarde let, kar je pogoj za kompleksno življenje.

Mogoče je kje drugje lepo ogrevan planet po celi površini na prijetnih 30C.


Mogoče ga pa ni. Tako kot unega z ekvatorialno celino najbrž ni. Ali pa sta oba zelo redki pojavi.

Ne vem od kod tvoja vera, da sta pogosta? Če sta, pa zmanjka za ostale kombinacije. Recimo za planest s poldnevniško celino. Itd. Kombinacije hitro eksplodirajo čez število zvezd.


Ne trdim pogosta, ampak le da ne tok redka da je vrjetnost praktično 0. Najprej moremo najt dovoljšno število planetov, kjer osončenje in atmosferski pogoji omogočajo tekočo vodo. Trenutno poznamo dva, eden je potrjen drugi pa je zelo dober kandidat oz dokazi so dokaj optimistični. Moramo pogledat druga osonjča in najt druge kamnite planete in preverit kolk pogosto se gor pojavlja atmosfera in kolikšna je osončenost.

Šele nato lahko delamo zanesljivo statistiko.

Mah to kje in kakšna je celina ni ključno. Lahko je dosti ekvatoralnega morja, ki povzroča tokove in ogreva pole. Mogoče pa je ekvator pretopel in se vse zanimivo dogaja na polih. Pa kombinacije toplogrednega plina, vulkanizma,...

Faint young sun paradox @ Wikipedia

In pravzaprav, danes sploh ne zavzemamo vse povržine zemlje za življenje, mnogo jo je neizkoriščene. Pač je gostopa poselitve na morebitnem planetu večja, kar kvečjemu sam pospeši razvoj.
Zemlja je doživela kar nekaj variacij, da se je obdržala tekoča voda, tko da se zdej omejevat na neke stroge kriterije, ki nimajo kredibilne znanstvene podlage je silly.

The Archean atmosphere is thought to have lacked free oxygen. Astronomers think that the sun was about one-third dimmer than at present, yet temperatures appear to have been near modern levels even within 500 Ma of Earth's formation, which is puzzling (the faint young sun paradox). The presence of liquid water is evidenced by certain highly deformed gneisses produced by metamorphism of sedimentary protoliths. The equable temperatures may reflect the presence of larger amounts of greenhouse gases than later in the Earth's history.[2][3] Alternatively, Earth's albedo may have been lower at the time, due to less land area and cloud cover.[4]

By the end of the Archaean c. 2600 Mya, plate tectonic activity may have been similar to that of the modern Earth. There are well-preserved sedimentary basins, and evidence of volcanic arcs, intracontinental rifts, continent-continent collisions and widespread globe-spanning orogenic events suggesting the assembly and destruction of one and perhaps several supercontinents. Liquid water was prevalent, and deep oceanic basins are known to have existed by the presence of banded iron formations, chert beds, chemical sediments and pillow basalts.


Archean @ Wikipedia

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: guest #44 ()

Thomas ::

Trenutno poznamo dva, eden je potrjen drugi pa je zelo dober kandidat oz dokazi so dokaj optimistični


Eden je Zemlja, drugi je pa?

kje in kakšna je celina ni ključno.


Če ni veliko vode (milijarde let tekoče), so celine mau odveč pojem.

Dej ti meni samo povej, kakšen naj bo planet in kakšna zvezda, da bo gori ocean nekaj milijard let. Samo to mi povej, prosim!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

guest #44 ::

Thomas je izjavil:

Trenutno poznamo dva, eden je potrjen drugi pa je zelo dober kandidat oz dokazi so dokaj optimistični


Eden je Zemlja, drugi je pa?

kje in kakšna je celina ni ključno.


Če ni veliko vode (milijarde let tekoče), so celine mau odveč pojem.

Dej ti meni samo povej, kakšen naj bo planet in kakšna zvezda, da bo gori ocean nekaj milijard let. Samo to mi povej, prosim!


Mars.

In če pogledaš sliko hipotetičnega mokrega Marsa je vsaj 2 miljardi tekoče vode na njem. Koliko je slika kredibilna vprašanje, je pa od NASE tako, da pomojem lih niso vzeli voščenko in risali po zemljevidu.

Double_J ::

Ne bom.


Možen je tudi precej drugačen solarni sistem, ki bi imel podobno posledico za planet. Mau mozgej... nisi še iskreno premislil.

Vseeno pa je negostoljubnih kombinacij dosti več.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Thomas ::

Dejta vidva meni ENO gostoljubno konfiguracijo. Gostoljubno precej milijard let. Eno ali dve, zna biti premalo. Mars že indicira to.

Torej velikost Sonca in planeta. En teoretičen primer!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

guest #44 ::

Kakšen naj bo planet ali zvezda? Nisem geofizik, ampak vsaj nekaj kot je zemlja ali mars. Kamniti planet. Za zvezdo pa nevem. Ne znam dovolj, da lahko zagotovo trdim da se vse da dosežt z variranjem velikosti sonca in oddaljenosti od njega.

Za svetilnost kot jo ima naše sonce je oddaljenost med Zemljo in Marson lepa cona. Za večje zvezde pa oddaljenost mora bit večja, to že. To kar ti zagovarjaš, da se mora planet primerno oddaljevat od sonca pa sploh ne vidim kot bistveni argument. Marsikaj se lahko kompenzira z atmosfero kot sem že dokazal, sicer pa kot kaže plinski orjaki so pogosti v drugih sistemih.


2 miljardi, da je premalo?? Ti to baziraš na čemu?

Naj te spet spomnem kolko izumrtij je doživela zemlja

Extinction event @ Wikipedia

A hočeš povedat, da asteroidi padajo na planete povsot enako slučajno?


Ampak, i'll play along:

-sistem z dvema soncema
-sistem z plinskim orjakom, turned to mini star
-švoh sonce, polna atmosfera
-močno sonce, majhna atmosfera
-povečano geotermalno delovanje zaradi plimovanja sosednjih planetov
-razne lune drugih planetov

Pa tudi, če bi bil tak planet kjer bi bil iz ene strani precej ogrevan iz druge pa precej hladen. Vmes bi bila kondenzacijska cona in tam zelo vrjetno bi bili lepi pogoji.

Sej ne rečem, da so za vsakim vogalom, a te kombiancije niso tako far out znanstveno gledano. Pa sigurno sem pozabu še kup kombinacij, ki mi jih omejeno znanje ne spomne.

Double_J ::

Dejta vidva meni ENO gostoljubno konfiguracijo.


Pogoj je to... da je milijardo let okoli 0stopinj?

Umetno se da narediti gotovo nekaj konfiguracij, ki bi to zagotavljale. Edino bi potem ti verjetno govoril, da po naravni poti tak solarni sistem ne more nastati, ali kaj podobnega...

Ne moreš pa to kar iz glave stresat. Rabiš zagotovo simulacijo, ki ti bo pokazala ustrezne konfiguracije, da v milijardi let planet ne bo zašel...

Bom pobrskal če so kje konkretne rešitve... ampak ta enačba ima zagotovo več rešitev, če lahko tako veliko število parametrov poljubno nastavljaš.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

guest #44 ::

Rabimo najt planet, ki ima dober buffer, bodisi v obliki atmosfere, osončenja ali delovanja sosedov,...

Double_J ::

Ko lahko enkrat poljubno nastavljaš kakih 1000parametrov, potem bo rešitev več, to je jasno.
Dve šivanki...

guest #44 ::

Double_J je izjavil:

Ko lahko enkrat poljubno nastavljaš kakih 1000parametrov, potem bo rešitev več, to je jasno.



Tko je. Nekaj lepih kombinacij iz tolkih parametrov se že ja najde IMO.

Thomas ::

Pol pa povejta eno konfiguracijo, če sta tko sigurna.

Če ne vesta, kako sta lahko tako sigurna?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

guest #44 ::

Thomas je izjavil:

Pol pa povejta eno konfiguracijo, če sta tko sigurna.

Če ne vesta, kako sta lahko tako sigurna?


Jah, dve že skoraj imaš. Fizikalno preračunat, delovanje neke poljubne kombinacije pa ne znam, ker je prezahtevno. Dejstvo pa je, da določene kombinacije so se preizkusile skozi zgodovino, torej nevem zakaj ne moremo malo extrapolirat.

Nevem pa zakaj, ne moremo najt kar nekaj podobnega naši. Edini bolj tak jeban parameter je ta, ki ga omenješ, torej premikanje zemlje od sonca. Ampak kot sem prej trdil v 10 miljardah smo se premaknli za 150000 kilometrov, kar je praktično zanemarljivo. Drugi parametri pa ne rabijo nekega mehanizma in so več al manj statični, osončenje in dolžina, gravitacija,...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: guest #44 ()

guest #44 ::

Btw, govori se, da je sonce nekoč imelo le 70% svetilnosti kot danes, torej lahko sklepamo torej vsaj 30% lahko negativno odstopa sonce, mogoče pa tud 30% več. To je že lep primer "neobčutljivosti".

Double_J ::

Treba iskat drugje filtre... to da je nekje dalj časa podobna temperatura ni najtežja stvar.
Dve šivanki...

guest #44 ::

Double_J je izjavil:

Treba iskat drugje filtre... to da je nekje dalj časa podobna temperatura ni najtežja stvar.


Pa ravno to je bistveno. Temperatura in atmosferski tlak, oz vzdrževanje teh dveh.

Thomas ::

Zemlja se je premaknila za mnogo več. Morda tretjino poti do Sonca navzven. In to s pravilnim tempom. Mars je izpadel že davno, čeprav se je verjetno tudi Mars premikal na ven.

Skrajno težko je zadeti pravo kombinacijo, skrajno težko.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

guest #44 ::

Thomas je izjavil:

Zemlja se je premaknila za mnogo več. Morda tretjino poti do Sonca navzven. In to s pravilnim tempom. Mars je izpadel že davno, čeprav se je verjetno tudi Mars premikal na ven.

Skrajno težko je zadeti pravo kombinacijo, skrajno težko.


There is an effect which is making us move very slowly away from the Sun. That is the tidal interaction between the Sun and the Earth. This slows down the rotation of the Sun, and pushes the Earth farther away from the Sun. You can read about tides, as they relate to the Earth-Moon system here. The principle for the Sun-Earth system should be the same. But how big of an effect is this? It turns out that the yearly increase in the distance between the Earth and the Sun from this effect is only about one micrometer (a millionth of a meter, or a ten thousandth of a centimeter). So this is a *very* tiny effect.

There is another effect which is also small, but somewhat bigger than the tidal effect. The Sun is powered by nuclear fusion, which means the Sun is continuously transforming a small part of its mass into energy. As the mass of the Sun goes down, our orbit gets proportionally bigger. However, over the entire main sequence lifetime of the Sun (about 10 billion years), the Sun will only lose about 0.1% of its mass, which means that the Earth should move out by just ~150,000 km (small compared to the total Earth-Sun distance of ~150,000,000 km). If we assume that the Sun's rate of nuclear fusion today is the same as the average rate over those 10 billion years (a bold assumption, but it should give us a rough idea of the answer), then we're moving away from the Sun at the rate of ~1.5 cm (less than an inch) a year. I probably don't even need to mention that this is so small that we don't have to worry about freezing.


v 4 miljardah smo se premaknili v grobem 60 miljonov kilometrov a življenje se lepo nadaljuje. Pa treba upoštevat še zmanjšano sevanje sonca nekoč, torej manj kot tista cifra. No tudi če smo se premaknili še vse deluje. Atmosfera zgleda da kompenzira spremembe. Pa vprašanje kolko se je tudi temperatura spreminjala tam kjer je življenje nastalo. Če je to globoko v kakem pri kakem grelcu pol pa sploh se ni kej za sekirat.

Poleg tega, mehanizem delovanja sonca, orbite in ostalih planetov ni izključno naš, glede na podatke ki jih mamo je ta možnost tudi v ostalih sončnih sistemih. Torej IMO vse kombinacije ki omogočajo 2 miljardi let stabilnih pogojev so in the game.

guest #44 ::

Oz popravek, bi se premaknila v tolkih letih. Koliko je bla blizu ko je nastala pa nimam pojma.

Thomas ::

Ja. samo takih kombinacij je zelo malo. Kot je malo kombinacij, da ti avtomat vrne tri kovance in padejo iz reže na tla, ter se postavijo na rob eden na drugega in tako obstanejo.

Naprimer.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

guest #44 ::

V kolikor ima tvoja primerjava neko empirično cifro, je jaz žal ne vidim. Če pa je kr potegnjena iz nevem kje, pol pa...well, no comment.

Sicer pa vrjetnost, da v našem osončju zadaneš planet, ki ima tekočo vodo (oz jo je nekoč sigurno imel) je 25%.

Malo bolj realna Drakeova enačba bi bila:

N=R* x fp x ne

R*= 7x0.4x2=5.6

N...število planetov v galaksiji z primernimi pogoji
R*...število novih zvezd, ki se letno rodijo (čeprav obstaja bolj realističen parameter)
fp...število zvezd, ki imajo planete
ee...število, ki imajo primerne pogoje na osončje/zvezdo

Drake equation @ Wikipedia

Using different criteria, Lineweaver has also determined that about 10% of star systems in the Galaxy are hospitable to life, by having heavy elements, being far from supernovae and being stable for a sufficient time.[15]

s51as ::

Še Čarli je rekel...

Ne preživijo najmočnejše ali
najpametnejše vrste, ampak tiste,
ki se znajo najbolje odzivati na spremembe.
Charles Darwin
It's just me myself and I

Thomas ::

Kaj vemo o Drakeovi enačbi? Bolj malo, vprašljivi faktorji so tam not, ki jih ne poznamo.

Vemo pa, da je Zlatolaskin pas tako okoli Sonca, kakor je Zlatolaskin pas okoli galaktičnega središča. Kjer je edino možno, nikakor pa ne nujno življenje.

To nam radikalno zreducira "optimistične" predikcije Sagana in njegovih.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BlueKnight ::

Okapi je izjavil:

Vse, kar lahko rečemo, je to, da tehnološko naprednih civilizacij, ki bi jih zanimala vesoljska komunikacija, očitno res ni ravno na vsaki drugi zvezdi.

Po drugi strani to lahko pomeni tudi to, da so fizikalne omejitve tehnologije tako velike, da so tudi tehnološko napredne civilizacije bolj ali manj obsojene na ždenje v svojem domačem osončju.

O.


I še to precej določena komunikacija, kaj veš morda večina civilizacij že v štartu uporablja nevtrinote :D
Assumption is the mother of all fuckups!
"Under Siege 2:Dark Territory"

Valentin ::

Edini smisel vesolja je v tem, da rodi inteligenco. Vesolje brez inteligence je zame sterilno in nič vredno.

Je pa že to neverjetno, kako natančno so se ob nastanku vesolja morale iziti razne fizikalne konstante. Če namreč ne bi bile takšne kot so, bi bilo vesolje nestabilno oziroma mrtvo. Koliko big-bangov se je torej moralo zgoditi, da je sploh nastalo dovolj gostoljubno vesolje da smo danes tu?

In če je res, kar trdi Thomas, koliko big-bangov še zraven, da je enkrat ratala pravšnja kombinacija raznih pogojev za nastanek inteligentnih bitij, kot smo mi?

Torej ali je bilo res ogromno poskusov ali pa je vesolje veliko večje, kot si lahko sploh predstavljamo. Možnost, da smo v simulaciji, ne bi omenjal, ker samo prestavi problem na višji nivo.

Thomas ::

Všeč mi je Valentinova perspektiva na tole stvar. Imamo en fine tunning v samih temeljih Vesolja, plus imamo še en fine tunning v zgradbi Osončja in Galaksije, ki ga ni nihče pričakoval. To nam pobije kozmične brate v dobršni meri, ne pa popolnoma. Poti k superinteligenci (navadna je samo tranzicijska stopnja) pa je najbrž več. Ne grejo vse po stezi biološki evolucije, najverjetneje.

Vendar ni na obzorju ne takšnih in ne drugačnih. Biološka evolucija ima za svoj nepričakovan pogoj ravno to težavnost stabilnosti tekoče vode.

To je nekaj, česar ni nihče videl in česar večina noče ali ne more niti zdaj. Ozvezdja so večinoma sterilna, ker malo manjša zvezda je že smrt, malo večja je že smrt, malo več metalov je smrt, malo manj metalov je smrt - za tekoči Ocean. Brez njega je pa vse mrtvo najbrž BISTVENO dlje.

Na videz banalen razlog, vendar zelo globok - nam je pobil večino kozmičnih bratov, še pred njihovim spočetjem. Dolgotrajen ocean morda ni nič bistveno verjetnejši, kakor bizarni ekvatorialni celinski pas. Vidno Vesolje premajhno za njihovo znatno število.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Mipe ::

Kako holističen pogled na svet. Žalostno, da še vedno verjamemo, da smo središče sveta.

Okapi ::

Poti k superinteligenci (navadna je samo tranzicijska stopnja) pa je najbrž več. Ne grejo vse po stezi biološki evolucije, najverjetneje.
Vendar ni na obzorju ne takšnih in ne drugačnih.
Kar priznaj, da je to tisto, kar te skrbi. Zakaj ni nikjer nobene superinteligence? Ker ni mogoča, ali ker ni nikjer niti nobene druge inteligence, razen nas. Če hočeš ohraniti upanje v singularnost, je druga možnost privlačnejša, in sedaj se oklepaš upanja, da je razvoj inteligence tako zelo malo verjeten, da smo mogoče edina v vsem vesolju. Čez deset let bomo pa edina superinteligenca. Ampak ti lahko kar takoj povem, da ti to megli trezno presojo. Nič tako grozno neverjetnega in posebnega nismo, da bi ne moglo biti v vesolju še kakšnih milijon inteligentih vrst. Jih pa verjetno res ni milijon v naši galaksiji, čisto vsakdanji pa vendarle nismo;)

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Thomas ::

Absolutno, da to drži. Ali ni možna superinteligenca, ali pa ni alienov. Oboje ne gre skupaj, je na smrt skregano.

To je bistvo.

Če kdo misli, kako so alieni verjetnejši od superinteligence, naj to utemelji.

Za začetek napiše, kakšna zvezda in planeti so lahko še, razen zelo podobno kakor imamo tule!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

> Edini smisel vesolja je v tem, da rodi inteligenco. Vesolje brez inteligence je zame sterilno in nič vredno.

Sej to je antropično načelo. Če vesolje ne naredi inteligence, pol ni nobenega, ki bi se spraševal takšne reči, kot je to, zakaj so parametri ravno taki, da je lahko nastala inteligenca.

Nesmisel se je torej sprašavat, zakaj je nastalo življenje ipd...
Vse je za neki dobr!

Mipe ::

Vprašanje za vas, ki ste tako navdušeni glede superinteligence. Kje je mesto, potreba oziroma smisel superinteligence v vesolju? Zakaj bi morala obstajati? Če bi obstajala, zakaj bi se ukvarjala z nečim trivialnim, kot smo mi na trenutni razvojni stopnji?

Kako obravnavamo bakterije v svojem črevesju?

Okapi ::

Kako obravnavamo bakterije v svojem črevesju?
A jih mogoče ne? Ljudje jemljejo razne actimele, da bi jim pomagali. Če se razmnožijo napačne, pa vzameš antibiotik ali kakšen drug strup za bakterije.

O.

Mipe ::

Samo zanima me, če res pričakujete neko superinteligenco, medtem ko tako zavračate obstoj nezemljanov.

WarpedGone ::

>> Skrajno težko je zadeti pravo kombinacijo, skrajno težko.
Res je, po drugi strani je pa res, da je vesolje tako zelo veliko, da se skrajno neverjetne stvari dogajajo nonstop. Le zelo narazen, praktično izolirano.
Zbogom in hvala za vse ribe


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nismo sami (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
17429038 (23849) Cruz
»

Obeta se nam največje iskanje Nezemljanov v zgodovini (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
28664937 (52993) garamond
»

V jezeru Vostok mrgoli življenja (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
17948503 (43251) FlyingBee
»

druge oblike življenja v našem vesolju (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
15832583 (26613) Okapi
»

fizikalni zakoni vesolja niso povsod enaki (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
24935689 (30810) sprasujem

Več podobnih tem