Nelokalnost

Saj se mi je že prej zdelo, da si nekaj skadil

Malo vseeno pazi, da ne boš končal na posebnem oddelku, se res ne splača..

Saladin> Dve možnosti sem že omenil

There is experimental data enough to disprove them.

Evo en članek, ki omenja par na dano temo omenjenih izrazov.

http://www.newscientist.com/article/mg2...

Morda je tole "krivo" za uspešnost mladih v znanosti. ;)

LONDON, England (Reuters) – 7/2003 -- Geniuses and criminals may
not seem to have much in common but they both do their best work in their
30s -- and mainly to impress the opposite sex.

When Satoshi Kanazawa, of the University of Canterbury in New Zealand, studied
biographies of prominent, mostly male scientists he discovered that they made their key
discovery before their mid 30s, around the same age that criminal behavior peaks.
He believes the male competitive urge to attract females is a driving force for the
scientific and criminal achievements, according to New Scientist magazine.

"They do whatever they do" in order to win the sexual attention of women, Kanazawa
said.

He added that the competitive drive decreases with age and as men's priority shifts from
competing for women to taking care of their offspring.

"Kanazawa also found that marriage dampens the drive in both arenas," the magazine
added.
(Reprinted from CNN.com)

Ne. Čemu bi jo poznali?

Boga lahko najdeš brez nas. Ni pričakovati, da bi ti mi pri takem iskanju pomagali, ker (zavoljo znanstvene metode) smatramo, da tam, kamor absolutno ne moremo pogledati, ni absolutno ničesar.

Sploh ni težava, če nelokalne teorije označiš kot egzotične, eksperimentalne, "čudne",...

Težava je, da fiziki (najbolj kredibilna skupina) niso pripravljeni niti sestavljat niti debatirat hipoteze, ki njim (ali večini) niso všeč.

Fiziki bi morali znati iti "beyond" všeč - kvalitetna informacija ali hipoteza je kvalitetna informacija, kakorkoli obrneš. Treba jo izpostavljat/upoštevat, četudi se ti ne dopade ali da celo podkrepljuje nasprotnikovo mišljenje.

Torej, možnost da fizikalna nelokalnost odpira vrata raznim metafizikom in šarlatanom, ni nikakršen izgovor, da bi vprašanje bilo "mute".

Postavljati hipotezo, za katero vnaprej veš, da je ne moreš testirati

Kako veš, ko pa niti ne poskušaš?

Ker obstoječa teorija, ki se ujema z eksperimentalnimi merjenji, precej natančno opisuje, zakaj nima smisla poskušat.

Copenhagen NOČE poskušat, ker vidi vsako luknjo v fizikalnem znanju kot realen Nič.

Po pravici povedano se mi tudi sanja ne, kako bi osnoval eksperiment, ki bi "dokazal obstoj nelokalnosti".

Saj so tudi nelokalen entanglement uspeli dokazano izmerit - zakaj ne bi uspeli še kako drugače?

Pa saj nisem spraševal za novo teorijo - le da mi pokažete še kako drugo legitimno alternativo Bohmu.
Brez skrbi - bom jo že sam preučil na njen "potencial" ;)

Entanglement ne vsebuje elementov nelokalnosti. Saj smo že razložili, čemu.

Ne omogoča nadsvetlobnega prenosa lokalno koristnih informacij - ampak informacija/efekt se prenaša nelokalno.
To je še vedno nelokalnost - čeprav praktično neuporabna.

Ne poznam je.

Kaj je bolje - da fiziki poiščejo in podajo koherentne možnosti ali se moram sam prebiti skozi new-agewsko navlako?

Vedno je bolje, da kdo drug zabija čas.

Easy way out is the best way out?
Boš sedaj Occama uporabljal kot izgovor za lenobo?

Fizikalno gledano pa - I have no reason to buy it.

Saj zgolj fizikalno me tukaj tudi zanima:

Če si zadovoljen z svojim omejenim znanjem, u redu.
Samo ne imej vse nas ostale, ki iščemo kompletnejše rešitve od Copenhagena, za (dobronamerne) fantazirje in zablodneže.

Mogoče bi bilo fino narest kamnit most z Vogla na Komarčo, preko Bohinjskega jezera, dober kilometer visoko. Mogoče bi bilo. Razgled bi bil fantastičen z njega dol - in gor nanj.

Mogoče bi bilo dobro narest končno fizikalno teorijo, dokler že lahko seže.

Se mi pa zdi, da bosta obe zadevi še nekoliko počakali. Znanosti in kamnitih mostov je zaenkrat dovolj. Vso prednost ima razvoj tehnologije.

A niso ze pokazali, da delci ne nosijo s seboj nekih skritih spremenljivk?

Poskusi mi grafično razložit entanglement po Copenhagenu.
Seriously.

Je pa vedno razlaga v slovenskem jeziku, to pa. Grafične pa ne. Grafika je podset jezika. V jeziku izrekljivega je več, kakor je narisljivega na tablo. Ali narisljivega v 3D animacijo.

Grafične 3d + time razlage ni vedno in za vse.

Za vse se lahko najde primerna analogija.

innerspace> to je pa tudi vse.

Ja, to je _vse_. Ničesar drugega _ni_.

Saladin> Za vse se lahko najde primerna analogija.

Primerna analogija za kvantno mehaniko ti ni nič kaj preveč všeč, ker ima kremplje in je živa in mrtva hkrati.

in je živa in mrtva hkrati.

Poveje analogijo, KAKO je živa in mrtva hkrati. Ti si zgolj povedal end-effect.

Kako je živa in mrtva hkrati? Tako, da njena valovna funkcija vsebuje obe stanji.

Kam izgine drugo stanje ob kolapsu valovne funkcije (kam izgine valovna funkcija)?
In še prej - kako se vzpostavi valovna funkcija? Kdaj nastane superpozicija? Iz česa?

To dejansko pomeni, da dokler meritve ne izvedemo, vsa ta stanja obstajajo hkrati.

Ne bi bil raje ostal logičen in rekel:
"dokler meritve ne izvedemo, obstaja potencial realizacije vseh možnih stanj"?

Do trenutka meritve ima ta "megla" potencial biti eno ALI drugo (ALI tretje) - ni pa zato tudi realno in istočasno eno IN drugo?

NE! Ne bi, ker je _narobe_. Se _ne ujema_ z meritvami.

A meritev dokaže ISTOČASNO realno superpozicijo dve stanj ali zgolj blur dveh stanj?
A meritev res dokaže istočasno stanje A in B naspram nedoločenem stanju C, ki lahko instantno postane A ali B?

Zahtevam dokaz, ki definira prav to.

Analogija ti je jasna - ampak napačna:

Superpozicija v tvoji analogiji ni "sedenje na dveh stolčkih hkrati",
ampak "dvoje ljudi na dveh ločenih stolčkih hkrati" in ob trku (meritvi) izginotje enega človeka vključno z stolom ter s tem definiranjem končnega stanja.

Potem je jasen absurd take situacije.

Kadar JE v superpoziciji, je v vseh stanjih hkrati (sedim na dveh stolih)

Analogija z stolom je nesmiselna, ker je prekompleksna (preveč motečih elementov je zraven)

Kar ostani na valu/delcu. Zavoljo jasnosti privzemimo, da imaš ob kolapsu jasno definiran bodisi realen delec bodisi realen val - ne more pa biti oboje hkrati, ker se ob kolapsu zdefinira samo eno aktualno realno stanje (in ker tak realno superpozicioniran konstrukt nima kaj iskati v znanem vesolju)

Kaj superpozicija dobesedno pomeni (in kar Copengahen tudi jemlje kot realnost) pomeni superpozicija dveh (2) realnih stanj hkrati. Delec IN val. A IN B hkrati.
Torej do kolapsa valovne funkcije je realno oboje hkrati, ob kolapsu pa ena izmed njih izgine (v realen nič).

Sam trdim, da je bolj logično, da namesto superpozicije delca IN vala daš en tretji, nedefiniran element (sila, polje,...) C, ki se ob meritvi lahko spremeni v delec ALI val, A ALI B. Ni superpozicije, je le potencial C, ki se lahko ob meritvi lahko spremeni ali manifestira kot eno ALi drugo - ne pa oboje hkrati. Nikoli ni bil oboje hkrati - je le potencial zmožen v vsakem danem trenutku biti eno ALi drugo.

Copenhagen jasno preferira prvo varianto, ker noče vpeljevat nobenih dodatnih variabel - pozna zgolj A in B, zato to tudi jemlje kot realen A in B skupaj (realno superpozicijo).

Copenhagen pa je tudi slep na širšo sliko in ne vidi, kako ruši načela ohranjanje mase in energije pri tem procesu. Iz realnega A IN B ob kolapsu ostane zgolj realen A ALI B (en kar nekam izgine). In to poleg težav, kako sploh superpozicionirat dvoje popolnoma nekompatibilnih nasprotij.

Sam pa predlagam en realen, vendar nedefiniran element C (polje iz določene sile/energije), ki se lahko kadarkoli spremeni v delec ali val (glede na tip merjenja/okolice + "in"determiniranost). Eno nedefinirano stanje, ki se spremeni v drugo, definirano stanje. Nedefinirana energija v materijo, če hočeš.
Zgolj C ki se spremeni v A oz. C ki se spremeni v B - NIKOLI pa oboje hkrati (ne CA, ne CB in ne AB).
Ne more biti oboje hkrati v merjenem svetu in ne more biti oboje hkrati ob ohranjeni valovni funkciji.

Dovolj jasno?

Pomojem je eno rečt: hrati delec IN valovanje, ter drugo: foton je šel skozi režo A IN režo B hkrati.
Ker: obnaša se kot delec ALI kot valovanje ni tako hudo narobe. Foton je šel skozi režo A ALI režo B pa!

Ne vem, kaj si ti predstavljaš pod izrazom superpozicija, vendar superpozicija ne pomeni, da je delec v superpoziciji v vseh svojih stanjih, pač pa ravno obratno, da ravno takrat, ko je v superpoziciji (v kontaktu z okolico) nima realiziranih vseh svojih stanj.
Takrat, ko je v stiku z okoljem, je treba superponirati valovno funkcijo delca z valovno funkcijo okolja.
Rezultanta je pa neko konkretno lastno stanje delca.

Omenjana lastna stanja, oziroma lastne vrednosti niso kakšni megleni in metaforični pojmi, ampak zelo konkretne vrednosti, ki jih je mogoče izmeriti in tudi izračunati na veliko decimalk natančno. Zaradi te natančnosti je kvantna mehanika tudi tako praktično uporabna.