Kitajska pokazala prenos s kvantno prepletenostjo na razdalji 1200 kilometrov

reeves je 22. jun 2017 ob 23:05 izjavil:

Prepletenost je pa odnos oz. povezava med tema dvema delcema.

Te lahko vprašam - glede na to da si odvisnik in zasvojenec s tole kvantno fiziko, kako pa ti gledaš na zadevo teleportacije!?

Upam, da sem pravilno napisal. Saj je teleportacija omenjena kot zadnja v tisti študiji, katere povezavo sem dodal!?

BigWhale je 22. jun 2017 ob 19:05 izjavil:

Ne, ne mores spremeniti spina delcu katerega se nisi pogledal. Torej, lahko to naredis ampak zraven se porusis prepletenost.

Prvi stavek je popolnoma nepotreben.

Delcu lahko spreminjas spin, ga ne rabis prej pogledat. Zadnji stavek pa vseeno velja. :)

Razlaga, da je vse določeno že v trenutku nastanka je zelo dobra in ustreza 99,9% realnosti (opazovanjem, eksperimentom in drugim teorijam), ampak se baje tam pri 0,1% zalomi.

Bi pa to bila zelo "elegantna" razlaga ali rešitev.

(in za forumske debate je čisto OK)

Gre za "hidden variable theory" varianto, če bo kdo guglal.

MrStein je 23. jun 2017 ob 16:50 izjavil:

Razlaga, da je vse določeno že v trenutku nastanka je zelo dobra in ustreza 99,9% realnosti (opazovanjem, eksperimentom in drugim teorijam), ampak se baje tam pri 0,1% zalomi.

Bi pa to bila zelo "elegantna" razlaga ali rešitev.

(in za forumske debate je čisto OK)

Gre za "hidden variable theory" varianto, če bo kdo guglal.

Elegantno da, ampak potem ne bi bilo toliko zanimivo, hehe
Sem že par dni nazaj bral o tem, pa se mi zopet postavlja par vprašanj.
1. varianta:
Če sta dva prepletena delca sta že ob nastanku v točno določenem stanju, potem to pomeni, da nista v superpoziciji.
Superpozicija je pa dokazana.
2. varianta:
Če sta dva prepletena delca ob nastanku v superpoziciji, vendar vsebujeta info v kakšno stanje morata iti, kako vesta kdaj?

Okapi je 23. jun 2017 ob 16:24 izjavil:

A se sigurno poruši prepletenost? Ker to bi bil v bistvu dokaz, da delca nista povezana med seboj na daljavo (ampak imata spin določen že ob nastanku). Kar nekako ni v skladu s teorijo o strašljivem delovanju na daljavo.

Kaj pa pričakuješ!? Da bosta kvantno prepleteno povezana še naprej!?

Interpretacija kvantne fizike

Okapi je 23. jun 2017 ob 16:24 izjavil:

A se sigurno poruši prepletenost? Ker to bi bil v bistvu dokaz, da delca nista povezana med seboj na daljavo (ampak imata spin določen že ob nastanku). Kar nekako ni v skladu s teorijo o strašljivem delovanju na daljavo.

Nisem siguren, ce se prepletenost v resnici porusi. Zasledil sem ze obe razlagi. Da se porusi in da se ne porusi. Ce se ne porusi in imamo moznost delec obracat po zelji, potem imamo prenos informacij na daljavo. Se pravi delca komunicirata preko necesa.

Ce se ne porusi imamo pa spet dve moznosti. Ali sta delca prej povezana in dolocena ali pa spet ob dolocanju en delec pove drugemu kako naj se obrne.

Ja, informacije zate, to drzi. Delca pa vseeno vesta kako se obracat.

reeves je 24. jun 2017 ob 01:27 izjavil:

FrRoSt :: danes, 00:28:38

Tale razlag se je tudi meni porodila in je zanimiva. :) Tudi jaz bi postavil tako hipotezo. In še kvantno prepletenost vsebuje. :))

Ena dobra primerjava za lažjo predstavo. Ta sicer ovrže hidden variables teorijo. Je pa veliko omenjana v De Broglie-Bohm teoremih:

First, you draw a green dot on a glass ball, and I'll draw a green dot on a glass ball. Let's suppose for a moment that I set these two balls spinning on the tips of fingers of different people, and they start walking away from each other. Furthermore, let's suppose that we KNOW for certain that the angular momentums of these balls add up to zero. The balls are spinning in opposite directions.
Now suppose the two people walk away from each other, and you follow one with the ball I drew on, and I follow the one with the ball you drew on. Eventually, I decide to look at the ball. Now, I have no idea where on the ball you drew the dot, and since the ball is made of glass, I can see through it, and I can't tell if the green dot is on the near side or the far side of the ball; BUT I can tell if it's going around clockwise or counterclockwise from my point of view. You have the same abilities and limitations when you look at your guy's ball.
So you write down the angle you look at the ball, and whether you observe it going clockwise or anticlockwise, and I do the same. And then, because we're really bored, we do this whole setup a few thousand more times.
What will we find when we compare notes?
Well, first things first: if we observed our balls from the exact same angle, we should always have different findings as to whether it was going clockwise or anticlockwise. Right? We know the balls are rotating in opposite directions, so if we look at them from the same angle, we should always SEE that they're rotating in opposite directions.
Similarly, if we observe from precisely opposite directions, we should both report clockwise or both report anticlockwise, right? If you observe a ball from the top, and I observe the other ball from the bottom, and the balls are spinning in opposite directions, we should both report we observed clockwise or anticlockwise rotation. Think on that for a second.
It is perhaps less obvious that if we observe from perpendicular angles, there will be no correlation in our results. What I saw doesn't tell me a thing about what you saw, if you watched from the top and I watched from the side, because all of a sudden our observations depend entirely on where we decided to draw that green dot. Think about that - two balls, with green spots in totally different places, rotating in opposite directions, observed from perpindicular angles - why should there be any correlation between the observations we make?
In fact, mathematically we should expect the correlation to be perfectly linear, with perfect anticorrelation when we observe from the same angle, perfect noncorrelation when observed from perpendicular angles, and a linear trend between. For example, our observations should be 50% anticorrelated (meaning we disagree roughly 3 times out of 4) if the difference between our viewing angles was 45 degrees.
Here, the local variable is the location of the green dot on the glass sphere. If we knew where the green dot was drawn, there would be only perfect correlation or anticorrelation because we could derive so much more from our observations. The fact that the correlation between our observations changes LINEARLY with the difference in our viewing angle is indicative of the hidden variable, which is location of green dot.
This is precisely what does NOT happen when we use entangled particles instead of glass balls. Instead, the correlation between observations made of entangled particles changes as a cosine of the "viewing angle." Hence, there is no local hidden variable in such experiments.

Vesolje bi bilo simetrično. Teoretično. Vendar se pojavi nek pojav in zakonitost, morda čisto na kvantni ravni in čisto v majhni količini, ki na dolgi rok bistveno spremeni potek simetrije. Morda je ravno kvantna prepletenost eden izmed teh pojavov, ki je vrglo vesolje iz simetrije.

Zanimivo razmišljanje. Povsem možno.

Takrat, ko enega od teh delcev udariš s kladivom ali pa doživi kakšen drugi "trk"! In takrat se drugemu delcu, ki je v superpoziciji zgodi nasprotno na nekem drugem kraju. In to podre simetrijo (vesolja).

To ja, ampak to nas vrne na prvo stran teme, ko smo debatirali ali drugi delec dobi ta info v trenutku.

Nismo še ziher.

Za začetek bo potrebno stopiti kakšen korak nazaj. :) Morda tale teorija res ni najbolj posrečena; sam je nisem niti prebral, ima pa potencial.

Škoda, da zgornje ni prevedeno v slovenščino. :) Saj mislim da razumem, ampak vseeno.
Imel bi kar nekaj replik. Drugače pa je, kolikor razumem, bolj tako-tako. Eno bolj navadno sranje. :) Ampak, če se na to zgovarjajo, bi bilo potrebno malo bolje vedeti in razumeti primer, ki ga navaja. Strinjam se samo z enim. Res je uporabno samo za protiteorijo teoriji skritih spremenljivk, za vse ostalo pa je bolj zavajajoče. Nekoliko slab ali ponesrečen primer, kot bi se temu reklo. Nad teorijo "skritih" spremenljivk bi se dalo pristopiti tudi nekoliko drugače. Preden še zaključim - da ne bom predolg, morda prevod in naslov - skritih spremenljivk ni najbolj posrečen. :) Morda bi bil ustreznejši spremenljivivih spremenljivk, tukaj pa nastane že težavica. Verjetno bi marsikoga zmotilo, zakaj so spremenljivke spremenljive, že čisto iz etimološkega stališča. :)

Zadeva je nekoliko komplicirana, vendar ne toliko, da se je ne bi dalo RAZUMETI. Ker nastopa istačasno kar nekaj različnih področij, od (prenosa) informacij, kriptologije, ključev, fizike, matematike, ... in vseh ostalih zadev, vključno s kopreno in meglo Kvantne mehanike, dobimo matriko, ki je nekoliko večja kakor 2X2. :)

Za začetek bi bilo potrebno razumeti nekatre zadeve. Potem pa se da zadevo nekako tudi razložiti oz. odgovoriti na kakšno vprašanje. Tudi s kakšnim (hipotetičnim) primerom, ki morda ni najbolj primeren in bister, a je dovolj dober, da pokaže kakšen parados ali morda analogijo. :)

PRVO, preden se lotimo karkoli in kamorkoli pogledati in odpraviti, bi morali razčistiti in razumeti, kaj je to Superpozicija!

Brez tega temelja bo težko zidati.

JE še kdo zainteresiran za razpravo!

bi morali razčistiti in razumeti, kaj je to Superpozicija!

Kvantna superpozicija je, da je Schrödingerjeva mačka v zaprti škatli istočasno živa in mrtva. Šele, ko škatlo odpremo, dejansko samo oživi ali umre.

Bistveno pri tem je vedeti, da ni stvar samo v tem, da mi ne vemo, ali je mačka živa ali mrtva, ker je pač v zaprti škatli ne vidimo. Mačka v tisti škatli dejansko ni samo živa ali samo mrtva, ampak je oboje hkrati. Lahko bi rekli, da niti sama ne ve, ali je živa ali mrtva. V makroskopskem svetu, se pravi tistem, ki ga lahko dojemamo z našimi čutili, si tega ne moremo predstavljati, kar je glavni vir napačnih predstav, kaj superpozicija dejansko pomeni.

Okapi je 27. jun 2017 ob 10:29 izjavil:

bi morali razčistiti in razumeti, kaj je to Superpozicija!

Kvantna superpozicija je, da je Schrödingerjeva mačka v zaprti škatli istočasno živa in mrtva. Šele, ko škatlo odpremo, dejansko samo oživi ali umre.

Bistveno pri tem je vedeti, da ni stvar samo v tem, da mi ne vemo, ali je mačka živa ali mrtva, ker je pač v zaprti škatli ne vidimo. Mačka v tisti škatli dejansko ni samo živa ali samo mrtva, ampak je oboje hkrati. Lahko bi rekli, da niti sama ne ve, ali je živa ali mrtva. V makroskopskem svetu, se pravi tistem, ki ga lahko dojemamo z našimi čutili, si tega ne moremo predstavljati, kar je glavni vir napačnih predstav, kaj superpozicija dejansko pomeni.

Uboga mačka. :)

Še dobro, da se na tega Schrödingerja niso spravili ljubitelji živali. :))

Šalo na stran! :)

Dobro si napisal. Še posebno mi je všeč zadnji stavek. :) Razčistiti (razumeti) moramo, kaj je to superpozicija (za določeno situacijo). Potem so nam vrata odprta. Ali pa vsaj okno. :)

Težave z interpretacijo kvantne mehanike

Jaz to (nesmiselno) zadevo s tole Schrödingerjevo mačko vidim bolj kot prikaz, kako nesmiselna je lahko zadeva za samo razumsko predstavo. Saj ta problem se v nadaljevanju članka še kar dobro prikaže in razloži, v čem je težava. Članek je malo naporen in dolg. Rabiš kar nekaj časa, da se lahko zadovoljivo prebiješ skozi.

Drugače pa: ja. Mačka je lahko že mumificirana, da ne napišem kar crkovina,.... lahko pa leži na ležalniku, po slamici pije coca-colo in gleda na TV svojo priljubljeno nadaljevanko. :)

Tako bi (morda) najlaže za ta primer (definiral) določil superpozicijo. :) Ali pa vsaj njene (robne) mejne pogoje. :) TI spadajo k zraven! K superpoziciji!

Ima morda kdo idejo ali razlago za začetno zadevo s polarizacijskimi filtri!??

Zgleda, da rahlo umira...

Daj napiši kaj o double slit eksperimentu in kolapsu valovne funkcije, če na reže postavimo detektor.

What gives? Valjda je največja verjetnost, da teoretični modeli ne upoštevajo pravilno detektorja? Zadnjič sem malo iskal, pa nisem nič pametnega našel, kar bi bil sposoben razumet. Ampak, če se mi prav zdi - detektor ni neka kamera ampak nek film oz. nekaj kar je dejansko na poti fotona?

Mimogrede, nekateri viri govorijo double slit eksperimentu in atomih - a je torej res, da se atomi obnašajo isto kot fotoni - al je bla to napaka v virih, ki sem jih gledal (torej, če pošiljamo posamične atome skozi režo enega po enega, ravno tako dobimo interferenco, kot če bi to počeli s fotoni)?

Tudi z atomi so uspešno demonstrirali interferenco pri double slit eksperimentu. Načeloma jo lahko meriš tudi pri žogicah za golf, če bi imel dovolj veliko prostora in dovolj natančne eksperimente. To je ravno tisto... kvantni pojavi so načeloma čisto opazljivi tudi na makroskopski ravni, le da so časovne in prostorske skale, na katerih jih je možno zaznati, tako velike, da za nas taki eksperimenti nimajo praktične vrednosti. Če bi recimo meril dovolj časa, bi lahko načeloma izmeril pojav tuneliranja ljudi na Luno... ampak toliko časa pač nimamo.

Unilseptij je 23. jun 2017 ob 07:56 izjavil:

reeves je 22. jun 2017 ob 23:05 izjavil:

Unilseptij je 22. jun 2017 ob 22:29 izjavil:

Tvegam še en primer... Recimo, da pri "anihilaciji" dveh fotonov nastaneta nabit delec in njegov antidelec. Vsak odleti v svojo smer, vendar pa ne vemo, kam je odletel kateri. Dokler zadeve ne pomerimo, je stanje teh dveh delcev superpozicija stanja, ko v levo leti delec, v desno pa antidelec, in stanja, ko je ravno obratno. Dokler ne pomerimo ne vemo, kje bo kateri, ker to stanje enostavno ni določeno. Ko pomerimo, na levi recimo izmerimo delec in takoj vemo (in tudi izmerimo s 100% ponovljivostjo), da v imamo v takem primeru na desni antidelec. Lahko pa bi z enako verjetnostjo izmerili tudi obratno (kar dejansko izmerimo v polovici primerov). Bistvo je, da vedno, ko na eni strani nekaj izmerimo, na drugi izmerimo ravno obratno, s 100% zanesljivostjo. Drugače seveda na more biti zaradi osnovnih fizikalnih načel (ohranitve naboja, vrtilne količine, itd.). Temu rečemo prepletenost.

Anihilacija je trk delca in antidelca. Če se zaletita npr. pozitron in elektron dobimo 2 fotona. Ti najverjetneje misliš na trkanje delcev (collision). CERN npr. kjer ustvarjajo antidelce.
Kar se tiče merjenja je res, ampak je še veliko vmes. Za antidelce in delce zagotovo velja princip lokalnosti, medtem, ko za prepletene delce obstaja dvom.
Glede osnovnih fizikalnih načel imaš prav, vendar to ni prepletenost, temveč kvantna korelacija. O tem govori tudi Bellov teorem. Da imata dva delca že ob nastanku določeno stanje, ki sta si nasprotni, da je vse v ravnovesju.
Prepletenost je pa odnos oz. povezava med tema dvema delcema.

Foton je sam sebi antidelec in se prav lahko anihilira z drugim fotonom... tako lahko iz energije nastane materija. In primer, ki sem ga podal, ponazarja, kaj je prepletenost... ni nobenega drugega "odnosa" oziroma "povezave" med prepletenima delcema.

Imas kaksen vir, ki to potrjuje in razlozi?

tikitoki je 4. jul 2017 ob 00:11 izjavil:

Imas kaksen vir, ki to potrjuje in razlozi?

IMAŠ!

Veliko tega. Malo pogooglaj!

http://www.kvarkadabra.net/2005/11/fizi...

http://mlad.si/2017/05/lov-na-osnovne-d...

http://www.tromba.si/mednarodna-konfere...

Obstaja tudi spletna stran Bell/slovenska skupina// je pa sedaj ne najdem, mislim, da je iz Mariborke univerze, kjer je opisano in razloženo marsikaj, tudi v SLO./ nekaj mi stran ven meče, - prikazuje napako na spl. strani :(

Lahko poizkusiš tudi z iskanjem dr. Peter Križman, Samo Korpar, Marko Mikuš,....

-------------- Tudi posamezne članke

Ali se je odprl pogled v fiziko izven Standardnega modela?
Peter Križan
Avgust 2003

Sredi poletja je na osrednji letošnji konferenci fizikov osnovnih delcev v Batavii pri Chicagu enega izmed najbolj vročih rezultatov objavila mednarodna raziskovalna skupina Belle. Njihova najnovejša meritev je namreč pokazala na morebitno neskladje v okviru Standardnega modela osnovnih delcev. Ker gre za splošno sprejeto teorijo, ki je zadnjih trideset let uspešno odgovorila na številna vprašanja fizike osnovnih delcev, je ta rezultat seveda naletel na veliko pozornost.

Raziskovalna skupina izvaja meritve z detektorskim sistemom Belle ob trkalniku KEK-B v Tsukubi na Japonskem (slika 1). V skupini fizikov iz univerz in inštitutov desetih držav je tudi močna slovenska raziskovalna ekipa, v kateri so sodelavci Inštituta J. Stefan, Univerz v Ljubljani in Mariboru ter Politehnike v Novi Gorici, P. Križan, M. Starič, S. Korpar, B. Golob, D. Žontar, S. Stanič, M. Bračko, I. Bizjak, U. Bitenc in S. Fratina.

Trkalnik KEK-B je eksperimentalna naprava (S. Stanič, Znanost, junij 2003), s katero v trkih pospešenih elektronov in pozitronov ustvarimo veliko število kratkoživih subatomarnih delcev imenovanih mezoni B, kakor tudi njihovih antidelcev, mezonov anti-B. Ti delci so sestavljeni iz kvarkov d in anti-b, imajo maso, ki je nekoliko večja kot masa helijevega atoma, razpadejo pa v nekaj bilijoninkah sekunde v lažje in dolgožive razpadne produkte. Razpadne produkte nato zaznamo v detektorskem sistemu Belle, iz njihovih lastnosti pa sklepamo na potek razpadov mezonov B.


Proučevanje mezonov B je že doslej igralo pomembno vlogo pri razumevanju sil med osnovnimi delci. O enem pomembnih odkritij smo v prilogi Znanost (B. Golob, september 2001) poročali že pred dvemi leti. Takrat so raziskovalci, zbrani v raziskovalni skupini Belle, objavili rezultate meritev majhne razlike med lastnostmi snovi (v tem primeru mezonov B) in antisnovi (mezonov anti-B). To razliko pripišemo kršitvi ene osnovnih simetrij narave, imenovane simetrija CP. Kršitev te simetrije je tesno povezana z očitno prevlado snovi nad antisnovjo v današnjem vesolju, po tem ko sta bili ob nastanku vesolja enako zastopani.

youPlonker je 3. jul 2017 ob 23:52 izjavil:

Absolutno varen prenos šifrirnega ključa preko javnega nezavarovanega kanala in s hitrostjo svetlobe opisuje protokol BB84. Ta ne bazira na kvantni prepletenosti fotona, ampak na njegovi polarizaciji. Zanimivo branje na to temo, brez hokus-pokus fizike iz te teme

Če so že kdaj dejansko implementirali sistem z BB84 pa ne vem...

Glede vsebine novice pa me je zbodel stavek, da "so uspeli izvesti prenos informacije s kvantno prepletenostjo"... to ne drži. Informacija se vedno prenaša s hitrostjo c, kakorkoli obrneš. Spooky action at a distance ne prenaša informacije.

-------------------

IZ POVEZAVE:

Jurij Tratnik, Boštjan Batagelj
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko,
Tržaška 25, 1000 Ljubljana, Slovenija
E-pošta: jure.tratnik@fe.uni-lj.si, bostjan.batagel
j@fe.uni-lj.si

Povzetek.

Varnostna zagotovila v telekomunikacijah so danes odvisna predvsem od uporabljenega šifrirnega
algoritma in dolžine ključa, eden glavnih problemov varnosti pa je še vedno razdeljevanje ključa. Kvantno šifriranje ali kvantna kriptografija, prvič vpelje pojem absolutne varnosti, ki temelji na fizikalnih lastnostih svetlobe oziroma njenih najmanjših delcev – fotonov. Nedeljivost fotona, na
čelo nedoločenosti in polarizacijska stanja svetlobe lahko uporabimo v protokolih za kvantno razdeljevanje ključa. V članku je predstavljena ideja in koncepti kvantnega šifriranja, ki nas privedejo do dveh osnovnih protokolov za kvantno razdeljevanje ključa (BB84 in B92), ter do izpeljank obeh algoritmov, ki namesto polarizacije koristijo spreminjanje faze svetlobe, kar se v interferometerskih oblikah komunikacije že uporablja v komercialnih napravah.

Ključne besede: kvantno šifriranje, kvantno razdeljevanje ključa, polarizacija fotonov, BB84, B92

Še na nacionalni PR informacijski greznici me ne brišejo in blokirajo s tako lahkoto, kakor tu na slttech 8-O

Ja,to je slttech