Forum » Znanost in tehnologija » Zakaj vesolje obstaja, ko pa mu ne bi bilo treba?
Zakaj vesolje obstaja, ko pa mu ne bi bilo treba?
mikena ::
Kaj menite, ali ni neverjetno, da vesolje sploh obstaja?
Kaj bi bilo, če vesolje ne bi obstajalo, bi sploh obstajalo kaj drugega? Ali je možno, da ne bi obstajalo popolnoma nič? Če je možen popoln neobstoj česarkoli (tudi časa, prostora, energije, misli...), potem v takem stanju tudi ne obstaja nič, kar bi lahko sprožilo nastanek vesolja. Ampak zakaj je nastalo prav takšno vesolje, s točno takšnimi matematičnimi in fizikalnimi zakonitostmi, če njegov obstoj izhaja iz stanja neobstoja, kar je paradoksalno, bi potemtakem lahko iz tega stanja nastalo kakršno koli vesolje ali karkoli drugega.
Fizika preučuje zakonitosti, ki bi lahko bile kakršnekoli, tudi tisto čemer pravimo logika bi lahko bila tudi drugačna, lahko bi obstajalo vesolje v katerem bi veljalo, da je npr. 1+1=9
Zanimivo je, da ljudje preučujemo s takšno natančnostjo in vnemo zakonitosti, ki bi v končni fazi lahko bile kakršne koli, ko pa si nismo še odgovorili na ključno vprašanje: KAKO JE MOŽEN OBSTOJ NEČESA ČIGAR OBSTOJ NIČ NE MORE SPROŽIT. Kaj ga je sprožilo, ko ni obstajalo nič?
Kaj bi bilo, če vesolje ne bi obstajalo, bi sploh obstajalo kaj drugega? Ali je možno, da ne bi obstajalo popolnoma nič? Če je možen popoln neobstoj česarkoli (tudi časa, prostora, energije, misli...), potem v takem stanju tudi ne obstaja nič, kar bi lahko sprožilo nastanek vesolja. Ampak zakaj je nastalo prav takšno vesolje, s točno takšnimi matematičnimi in fizikalnimi zakonitostmi, če njegov obstoj izhaja iz stanja neobstoja, kar je paradoksalno, bi potemtakem lahko iz tega stanja nastalo kakršno koli vesolje ali karkoli drugega.
Fizika preučuje zakonitosti, ki bi lahko bile kakršnekoli, tudi tisto čemer pravimo logika bi lahko bila tudi drugačna, lahko bi obstajalo vesolje v katerem bi veljalo, da je npr. 1+1=9
Zanimivo je, da ljudje preučujemo s takšno natančnostjo in vnemo zakonitosti, ki bi v končni fazi lahko bile kakršne koli, ko pa si nismo še odgovorili na ključno vprašanje: KAKO JE MOŽEN OBSTOJ NEČESA ČIGAR OBSTOJ NIČ NE MORE SPROŽIT. Kaj ga je sprožilo, ko ni obstajalo nič?
Meizu ::
Veš kaj pa bolj mene zanima? Kaj je sploh bilo pred vesoljem? Jst si ne morem predstavljati "niča". Da je nek prazen prostor, kjer ni niti enega delca, kjer ni svetlobe, ni zraka, ni ničesar, niti tistega, kar si ti omenil, kako to zgleda?
gzibret ::
> Kaj bi bilo, če vesolje ne bi obstajalo, bi sploh obstajalo kaj drugega?
Potem nebi bilo nobenega, ki bi se spraševal takale vprašanja Pobrskaj malo pod "antropični princip".
Potem nebi bilo nobenega, ki bi se spraševal takale vprašanja Pobrskaj malo pod "antropični princip".
Vse je za neki dobr!
_Enterprise_ ::
Nikoli ni obstajalo nič.
Jest mislim, da je pred velikim pokom spet obstajalo neki drugo vesolje. POtem so se pač vse črne luknje požrle, in ko so mele v želodcu prav vse, je nastal nov veliki pok. No ja, ne vem dosti o tem, ampak mislim, da nič ni nikoli obstajalo. Potem bi bilo vse skupaj malo čudno.
Jest mislim, da je pred velikim pokom spet obstajalo neki drugo vesolje. POtem so se pač vse črne luknje požrle, in ko so mele v želodcu prav vse, je nastal nov veliki pok. No ja, ne vem dosti o tem, ampak mislim, da nič ni nikoli obstajalo. Potem bi bilo vse skupaj malo čudno.
michel ::
Svet se začne in konča pri meni.
Ko zaprem oči in zatisnem ušesa ga ni več. Tudi tebe ne .
....
Ko zaprem oči in zatisnem ušesa ga ni več. Tudi tebe ne .
....
Shegevara ::
sam a si predstavljate. Vesolje, kjer na planetih bitjem ni potrebno kisika, da živijo, kjer recimo živijo s tem da se gibljejo in jim delujejo žleze, ki pri tem izločajo snovi za delovanje imunskega sistema. Vem da je crazy...(my imagination)
strictom ::
Taki alieni ne morejo obstajati. Saj veš ... perpetuum mobile varijanta.
Sicer pa kisik ni nujno potreben za življenje. Nam bolj pomemben od kisika je dušik.
Sicer pa kisik ni nujno potreben za življenje. Nam bolj pomemben od kisika je dušik.
"Violence is the last refuge of the incompetent" - Salvor Hardin
madmitch ::
Zakaj vesolje obstaja, ko pa mu ne bi bilo treba?
Iz čistega nastopaštva, da on lahko, mi pa ne in malo iz dolgčasa.
Nobody is perfect, my name is Nob Ody
Arto ::
Jaz pa mislim, da je vse kot je zato, ker drugače ne more biti (iz nam neznanih razlogov). Začenši s tem, da neobstoj ni možen.
Thomas ::
Najmanj kar je, Heisenbergov princip zahteva neko določeno končno mero negotovosti. V primeru neobstoja Vesolja, bi bila ta 0 - produkt iz polžaja in gibalne količine bi bil točno 0 - in Heisenberg kršen.
Če je ta špekulacija kaj vredna, pa ne vem prav dobro.
Če je ta špekulacija kaj vredna, pa ne vem prav dobro.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Meizu ::
Ampak ta teorija je pa zanimiva. Da je pred velikim pokom nekaj le bilo. Ampak, nekje se mora vse skupaj začet. Tudi prvi prostor kdajkoli. In kaj je blo pred tem začetkom?
madmitch ::
Ampak, nekje se mora vse skupaj začet. Tudi prvi prostor kdajkoli. In kaj je blo pred tem začetkom?
Zakaj pa? Samo zato, ker mi čas razumemo premočrtno od prej do pol?
Nobody is perfect, my name is Nob Ody
Golnar ::
svetujem d se s tem vprasanjem ne ukvarjate kj prevec, men se je v mladosti ze mesalo od tega vprasanja...
strictom ::
Vesolje ni trmasto. Vi ste neumni, ki ga ne razumete.
Je ker pač je. Meni tudi nebi bilo treba napisati tega posta.
Kaj pa če je še kaj večjega kot vesolje? Je v nekem supervesolju prišlo do večih big bangov? Je mogoče še več supervesolij?
Je ker pač je. Meni tudi nebi bilo treba napisati tega posta.
Kaj pa če je še kaj večjega kot vesolje? Je v nekem supervesolju prišlo do večih big bangov? Je mogoče še več supervesolij?
"Violence is the last refuge of the incompetent" - Salvor Hardin
jype ::
strictom> Je ker pač je. Meni tudi nebi bilo treba napisati tega posta.
Ja, ti si ga tut iz inata. Ista sta.
Ja, ti si ga tut iz inata. Ista sta.
Tic ::
Je v nekem supervesolju prišlo do večih big bangov? Je mogoče še več supervesolij?
Kaj če bi prvo razčistili kaj se v našem dogaja?
Kaj če bi prvo razčistili kaj se v našem dogaja?
persona civitas ;>
madmitch ::
Kaj če bi prvo razčistili kaj se v našem dogaja?
A sam to malenkost. Bomo takoj al prec?
Nobody is perfect, my name is Nob Ody
nevone ::
> Zanimivo je, da ljudje preučujemo s takšno natančnostjo in vnemo zakonitosti, ki bi v končni fazi lahko bile kakršne koli,
Zakonitosti so, kakršne so. Kako jih mi opišemo je pa samo stvar oblike. Komot bi bilo 1+1=9. Vendar ni keč v posameznih definicijah, ki so lahko predstavljene na mnogo načinov. Keč je v povezovanju teh definicij na način, da ne pride sistem v protislovje. Posamezne definicije so pravilne le, če v sistemu štimajo. Posamezne definicije si pa lahko poljubno izmišljuješ. Vprašanje je samo, če jih boš v realnosti lahko koristno ponucal.
o+ nevone
Zakonitosti so, kakršne so. Kako jih mi opišemo je pa samo stvar oblike. Komot bi bilo 1+1=9. Vendar ni keč v posameznih definicijah, ki so lahko predstavljene na mnogo načinov. Keč je v povezovanju teh definicij na način, da ne pride sistem v protislovje. Posamezne definicije so pravilne le, če v sistemu štimajo. Posamezne definicije si pa lahko poljubno izmišljuješ. Vprašanje je samo, če jih boš v realnosti lahko koristno ponucal.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Tic ::
madmitch: Ja, verjetno si že slišal, ampak vseno.
Začnimo od začetka.
Začnimo od začetka.
persona civitas ;>
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Tic ()
jype ::
Tic> Začnimo od začetka.
In the beginning, the Earth was without form, and void.
Nadaljevanje (morda celo še bolj od začetka) prepuščam bralcu za vajo.
In the beginning, the Earth was without form, and void.
Nadaljevanje (morda celo še bolj od začetka) prepuščam bralcu za vajo.
Tic ::
Than, later on, it was known to be flat, for a while.
persona civitas ;>
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Tic ()
zcetrt ::
Preveč smo obremenjeni s stvarmi, ki imajo začetek in konec. Kaj pa, če vsaka palica nima dveh koncev?
4.
madmitch ::
Ima jih natanko toliko, kot je prav tistemu, ki se to ta trenutek sprašuje.
Nobody is perfect, my name is Nob Ody
tom80 ::
Po Heisenbergovovem odkritju nedoločnosti je prastaro vprašanje (ki ga je detajlneje formuliral Leibnitz) - čemu nekaj in ne raje nič - popoln nesmisel oz. stvar pomankljivega poznavanja fizike (tudi sam sem v tej kategoriji).
Saj je od trenutka odkritja, da obstoji nekaj takega kot je princip nedoločnosti, "zgolj nič", nemožna varianta.
Po vseh sodobnih dognanjih v fiziki ima Heisenbergovo načelo nedoločnosti univerzalno veljavo, oz. z drugimi besedami; velja v srednjerazsežnem svetu (vsakdanjem svetu ljudi), kjer je izračunljivo, ni pa merljivo; na kvantni ravni kjer je merljivo; in na "kozmološki" ravni, kjer je konstitutivno. Ne v smislu, da je načelo nedoločnosti tisto, ki je ustvarilo vesolje, saj samo govori o nečem povsem drugem, namreč, da je vesolje vselej že tu. Zgolj niča nikoli ni bilo.
Glede na zgornje, so meni vse teorije o nastanku vesolja iz niča, prav tako brezsmiselne, kot teorije, da je vesolje nastalo iz ribe. Vesolje pač ni nastalo, ampak je vselej že tu. Je skratka brez roba ima pa končno razsežnost v prostoru-času, toda brez začetne točke v času ali prostoru.
In kakšno vesolje je? In še enkrat; čemu nekaj in ne raje nič?
Ker ima vesolje v inflacijski fazi negativno gravitacijsko vrednost, in ker je prav vse vesolje že tukaj in zdaj (linearen čas človeškega sveta v kvantnih in kozmičnih razsežajih izgubi vsak pomen), je, kot je nakazal Edward Tryon, skupna energija vesolja enaka nič. Skratka; skupna vrednost spina, temperature, gravitacije in mase vesolje ima vrednost nič. Ni pa to zgolj nič "totalne singularnosti", ki ga prepove Heisenbergovo načelo nedoločnosti, ampak vesolje brez robne točke s skupno vrednostjo vseh entitet, ki je nič.
Zastonjsko kosilo torej!
Opomba je tu, če že kje, več kot na mestu. Glede na povedano, se vseeno ne veselite preveč. Za ljudi to "zastonjsko kosilo" ne velja. Mi ga plačujemo s svojo glavo. Zgolj naivneži mislijo (verjamejo) drugače.
Pripis!
Za stare grke je bilo nekaj takega, kot je kreacija Ex nihilo, popoln nesmisel.
To spoznanje prav tako ne bi smelo predstavljati problema kristjanom. Za njih je stvaritev vesolja resda konstitutiven del vere, toda imajo Tomaža Akvinskega, ki je zagovarjal večnost vesolja. Čemu se kristjani ne bi zopet vrnili k temu, kar je sledeč Aristotelu razvil Akvinski. Konec koncev, ideja o večnem vesolju (v tem primeru ustvarjenem), zgolj priča o veličini Boga. Vse skupaj tudi ne pomeša vere in znanosti v neprebavljivo gmoto, saj vsak (pravi) vernik, prav dobro ve, da Bog ni od tega sveta. Hkrati pa se še znebimo novodobnih mračnjaštev, cepljenih z vzhodnjaškimi idejami o tem, da sta kozmos in bog eno, o čemer naj bi po njihovi New Age-ovski kozmozofiji, pričala tudi sodobna znanost oz. fizika. Halooo.
Saj je od trenutka odkritja, da obstoji nekaj takega kot je princip nedoločnosti, "zgolj nič", nemožna varianta.
Po vseh sodobnih dognanjih v fiziki ima Heisenbergovo načelo nedoločnosti univerzalno veljavo, oz. z drugimi besedami; velja v srednjerazsežnem svetu (vsakdanjem svetu ljudi), kjer je izračunljivo, ni pa merljivo; na kvantni ravni kjer je merljivo; in na "kozmološki" ravni, kjer je konstitutivno. Ne v smislu, da je načelo nedoločnosti tisto, ki je ustvarilo vesolje, saj samo govori o nečem povsem drugem, namreč, da je vesolje vselej že tu. Zgolj niča nikoli ni bilo.
Glede na zgornje, so meni vse teorije o nastanku vesolja iz niča, prav tako brezsmiselne, kot teorije, da je vesolje nastalo iz ribe. Vesolje pač ni nastalo, ampak je vselej že tu. Je skratka brez roba ima pa končno razsežnost v prostoru-času, toda brez začetne točke v času ali prostoru.
In kakšno vesolje je? In še enkrat; čemu nekaj in ne raje nič?
Ker ima vesolje v inflacijski fazi negativno gravitacijsko vrednost, in ker je prav vse vesolje že tukaj in zdaj (linearen čas človeškega sveta v kvantnih in kozmičnih razsežajih izgubi vsak pomen), je, kot je nakazal Edward Tryon, skupna energija vesolja enaka nič. Skratka; skupna vrednost spina, temperature, gravitacije in mase vesolje ima vrednost nič. Ni pa to zgolj nič "totalne singularnosti", ki ga prepove Heisenbergovo načelo nedoločnosti, ampak vesolje brez robne točke s skupno vrednostjo vseh entitet, ki je nič.
Zastonjsko kosilo torej!
Opomba je tu, če že kje, več kot na mestu. Glede na povedano, se vseeno ne veselite preveč. Za ljudi to "zastonjsko kosilo" ne velja. Mi ga plačujemo s svojo glavo. Zgolj naivneži mislijo (verjamejo) drugače.
Pripis!
Za stare grke je bilo nekaj takega, kot je kreacija Ex nihilo, popoln nesmisel.
To spoznanje prav tako ne bi smelo predstavljati problema kristjanom. Za njih je stvaritev vesolja resda konstitutiven del vere, toda imajo Tomaža Akvinskega, ki je zagovarjal večnost vesolja. Čemu se kristjani ne bi zopet vrnili k temu, kar je sledeč Aristotelu razvil Akvinski. Konec koncev, ideja o večnem vesolju (v tem primeru ustvarjenem), zgolj priča o veličini Boga. Vse skupaj tudi ne pomeša vere in znanosti v neprebavljivo gmoto, saj vsak (pravi) vernik, prav dobro ve, da Bog ni od tega sveta. Hkrati pa se še znebimo novodobnih mračnjaštev, cepljenih z vzhodnjaškimi idejami o tem, da sta kozmos in bog eno, o čemer naj bi po njihovi New Age-ovski kozmozofiji, pričala tudi sodobna znanost oz. fizika. Halooo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: tom80 ()
Trdi ::
Vesolje obstaja povsem naključno, neobstoj vesolja bi prav tako bil naključen. Bom takole rekel... Če mečeš kocko in imaš POVSEM random izid... pade trojka. Ali se vprašaš "zakaj ni padla šestica?" Če se vprašaš, kakšen je odgovor? Če se ne vprašaš, zakaj ne?
Trdota d.o.o.
TESKAn ::
Konec koncev, ideja o večnem vesolju (v tem primeru ustvarjenem), zgolj priča o veličini Boga.
Večno ustvarjen vesolje je nesmisel. Kako je lahko nekaj, kar je imelo svoj začetek (stvarjenje), večno?
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
whatever ::
Glejte The Cube.
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.
tom80 ::
Naključnost je (morda) relevantna kategorija zgolj pri vprašanju: "Čemu prav tako vesolje in ne morda drugačno? Vprašanje o tem, puščam odprto.
Pri osnovnem vprašanju, ki ga je postavil član tega foruma, in sem ga preformuliral v "čemu nekaj in ne raje nič?", pa nima nobene teže.
Sam pojem naključnosti je izpeljan prav iz zagat, ki ga predstavlja Heisenbergovo načelo nedoločnosti. Če se oba strinjava z dognanji sodobne fizike, da ima načelo nedoločnosti univerzalno veljavo (torej tako na srednjerazsežni, kot na kvantni in na kozmološki ravni), že sam obstoj tega načela, na kozmološki ravni, zadobi konstitutivno vrednost.
Bolj kratko in jasno povedano; vesolje obstoji po nuji in ne po naključju. "Zgolj nič" (to je potrebno brati skupaj, zato navednice) je nemožna varianta. Lahko špekulirava, kaj pa, če tega načela ne bi bilo, ...itd, kar je brezpredmetno.
Načelo oz. zakon nedoločnosti pač je, zato vesolje je. Ker načelo oz. zakon nedoločnosti je in hkrati s tem, ko nekaj takega, kot je načelo nedoločnosti je, je vesolje že vseskozi tu. Zgolj niča, nikdar ni bilo. Zato konstitutivna veljava načela nedoločnosti na kozmološki ravni, ki pa jo je treba natančno brati. Ne gre za to, da je načelo nedoločnosti tisto, ki je ustvarilo vesolje, saj samo govori, kot sem napisal v zgornjem postu, o nečem povsem drugem, namreč, da je vesolje neustvarjeno oz. vselej že tu.
Naključja pa se dogajajo, o tem se strinjam s tabo, toda znotraj vesolja, ki vselej že je.
Ki vselej že je, brez roba oz. začetne točke v času ali prostoru, in je hkrati končno-razsežno.
....
Citat:
Večno ustvarjeno vesolje je nesmisel. Kako je lahko nekaj, kar je imelo svoj začetek (stvarjenje), večno?
O tem ne sprašuj mene. Jaz sem ateist.
(zgolj šala, da ne bo po nepotrebnem hude krvi)
To tezo je zagovarjal Tomaž Akvinski, v Sloveniji pa se je temeljiteje s tem ukvarjal Miran Božovič. Ali Akvinčeva teza zdrži vodo, kot se reče, si lahko prebereš pri omenjenih in ostalih avtorjih te teze.
Sam je ne zagovarjam, ni pa tako brez soli, da nebi zdržala med verniki. Priporočam v branje!
Pri osnovnem vprašanju, ki ga je postavil član tega foruma, in sem ga preformuliral v "čemu nekaj in ne raje nič?", pa nima nobene teže.
Sam pojem naključnosti je izpeljan prav iz zagat, ki ga predstavlja Heisenbergovo načelo nedoločnosti. Če se oba strinjava z dognanji sodobne fizike, da ima načelo nedoločnosti univerzalno veljavo (torej tako na srednjerazsežni, kot na kvantni in na kozmološki ravni), že sam obstoj tega načela, na kozmološki ravni, zadobi konstitutivno vrednost.
Bolj kratko in jasno povedano; vesolje obstoji po nuji in ne po naključju. "Zgolj nič" (to je potrebno brati skupaj, zato navednice) je nemožna varianta. Lahko špekulirava, kaj pa, če tega načela ne bi bilo, ...itd, kar je brezpredmetno.
Načelo oz. zakon nedoločnosti pač je, zato vesolje je. Ker načelo oz. zakon nedoločnosti je in hkrati s tem, ko nekaj takega, kot je načelo nedoločnosti je, je vesolje že vseskozi tu. Zgolj niča, nikdar ni bilo. Zato konstitutivna veljava načela nedoločnosti na kozmološki ravni, ki pa jo je treba natančno brati. Ne gre za to, da je načelo nedoločnosti tisto, ki je ustvarilo vesolje, saj samo govori, kot sem napisal v zgornjem postu, o nečem povsem drugem, namreč, da je vesolje neustvarjeno oz. vselej že tu.
Naključja pa se dogajajo, o tem se strinjam s tabo, toda znotraj vesolja, ki vselej že je.
Ki vselej že je, brez roba oz. začetne točke v času ali prostoru, in je hkrati končno-razsežno.
....
Citat:
Večno ustvarjeno vesolje je nesmisel. Kako je lahko nekaj, kar je imelo svoj začetek (stvarjenje), večno?
O tem ne sprašuj mene. Jaz sem ateist.
(zgolj šala, da ne bo po nepotrebnem hude krvi)
To tezo je zagovarjal Tomaž Akvinski, v Sloveniji pa se je temeljiteje s tem ukvarjal Miran Božovič. Ali Akvinčeva teza zdrži vodo, kot se reče, si lahko prebereš pri omenjenih in ostalih avtorjih te teze.
Sam je ne zagovarjam, ni pa tako brez soli, da nebi zdržala med verniki. Priporočam v branje!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: tom80 ()
tom80 ::
Zagovornike teze o naključju pri stvarjenju (kar hodi z roko v roki) bi še povprašal, kdo meče kocke?
Še toliko bolj resno, ker je ob odkritjih kvantne fizike zadnjih sto let, iz katerih izhaja odkritje znotraj kozmologije o neustvarjenem vesolju oz. o njegovi brezčasni naravi in nemožnosti zgolj niča, toliko pikantneje. :)
Še toliko bolj resno, ker je ob odkritjih kvantne fizike zadnjih sto let, iz katerih izhaja odkritje znotraj kozmologije o neustvarjenem vesolju oz. o njegovi brezčasni naravi in nemožnosti zgolj niča, toliko pikantneje. :)
Saladin ::
Zato konstitutivna veljava načela nedoločnosti
Ne razumem, kako je potrditev nedoločenosti dokaz oz. potrditev večnosti - kake veze ima eno z drugim?
Kako si lahko siguren, da je prav Heisenbergov princip večen (in da je zato tudi Obstoj večen)?
Kaj je tako posebnega pri njem?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Trdi ::
Sem mislil razložiti svoj pogled na stvar, ampak po pravici povedano se mi ne da, ker vsi baziramo svoje razmišljanje na neki predpostavki, ki je daleč od absolutne resnice. Razlika je samo v tem, da se nekateri tega zavedamo, drugi pa ne (beri: vidijo svoje razmišljanje kot nekaj strogo objektivnega, kar je ziher res)
Trdota d.o.o.
nevone ::
> Sem mislil razložiti svoj pogled na stvar, ampak po pravici povedano se mi ne da, ker vsi baziramo svoje razmišljanje na neki predpostavki, ki je daleč od absolutne resnice.
Ampak, če ne izmenjujemo mnenj in pogledov, potem sploh nimamo šans, da pridemo do prave resnice. Koliko je kdo daleč od absolutne resnice, je pa tudi težko takole pavšalno trditi, da smo kar vsi enako in zelo daleč. Nekateri se na podlagi informacij - ki pa so seveda pravilne in tudi napačne - potem pa le dokopljejo do prave resnice.
Tako da, največ škode narediš, če si kar tiho. Forum je zato, da lapa vsak svoje, vsi pa smo kljub temu do neke mere dovzetni tudi za stališča drugih. Če se to ne pozna takoj, se pa na dolgi rok zagotovo.
o+ nevone
Ampak, če ne izmenjujemo mnenj in pogledov, potem sploh nimamo šans, da pridemo do prave resnice. Koliko je kdo daleč od absolutne resnice, je pa tudi težko takole pavšalno trditi, da smo kar vsi enako in zelo daleč. Nekateri se na podlagi informacij - ki pa so seveda pravilne in tudi napačne - potem pa le dokopljejo do prave resnice.
Tako da, največ škode narediš, če si kar tiho. Forum je zato, da lapa vsak svoje, vsi pa smo kljub temu do neke mere dovzetni tudi za stališča drugih. Če se to ne pozna takoj, se pa na dolgi rok zagotovo.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Trdi ::
potem sploh nimamo šans, da pridemo do prave resnice.
To je meni jasno, ampak ko bomo enkrat prišli do prave resnice, ne bomo vedeli, da smo jo našli, in bomo iskali naprej. To je tisti depresivni občutek.
Trdota d.o.o.
tom80 ::
Trdi, če se ti bo dalo, kar na plano s svojim razmišljanjem.
Drugačna razmišljanja o istem vprašanju, niso pravi vzrok, da se nekdo zavije v molk.
Ta drugi del:
"ker vsi baziramo svoje razmišljanje na neki predpostavki, ki je daleč od absolutne resnice."
pa je bolj zaskrbljujoč.
Z uvajanjem absolutnih resnic v razpravo, zavržemo mišljenje in prehajamo v pravoverje. Absolutne resnice, razodeva zgolj absolutno bitje, ki je v judovski, krščanski, muslimanski tradiciji, Bog. Da jih razodeva preko od Boga izbranih zastopnikov, je del splošne vednosti. In da od te točke naprej, z mišljenjem nič več ni, prav tako.
Kozmologija, tako kot druge "logije", druga rekanja o stvareh, da se ustrezneje izrazim, niso znanosti v strogem pomenu besede. Kot so znanosti napr. fizika, matematika, itd, ki vztrajajo in se prenašajo, zgolj in izključno skozi matematični zapis. Sami poizkusi ubesedenja teh zapisov (ljudje smo prvenstveno govoreča bitja) so drugotne narave.
Če se še precizneje izrazim, vsak matematični zapis se izreka na tisoč in en način. Najbolj plastičen primer je morda lingvistika, ki ji znanstveno veljavo dajejo zgolj trije ali štirje matematični zapisi, ki sta jih prispevala Saussure in Lacan. Načinov ubesedenja teh zapisov, pa je nepregledna množica.
Toda to je že stvar tega, kako kdo stoji glede epistemologije. Zgornje, nakazano zgolj v obrisih, kljub temu pa z izpostavljeno centralno mislijo, je moje. Dalje ne bi šel, se pa navezuje na spodnji odgovor Saladinu.
"Ne razumem, kako je potrditev nedoločenosti dokaz oz. potrditev večnosti - kake veze ima eno z drugim?"
Neposredno!
Vlečem zgolj logične konsekvence iz nedoločnostnega principa ob vprašanju "zakaj nekaj in ne raje nič?"
O sami naravi vesolja, oz. pri vprašanju "kakšno vesolje je, in zakaj je prav takšno in ne morda drugačno?" to razmišljanje nima nobene veljave. Tudi sam se zavedam, da je Heisenbergovo načelo nedoločnosti zgolj eno izmed množice odkritij, ki nam razkrivajo kakšno vesolje je. Prav vsa ostala odkritja, imajo v mojih očeh, ob tem zadnjem vprašanju, kakšno vesolje je, enakovredno veljavo.
Sam sem razmišljal, kot morda ostali sodelujoči v tej razpravi, o naravi vesolja, in ko sem vlekel konsekvence iz mojega spoznavanja odkritij, ki so jih fiziki prinašali med nas, je to razmišljanje šlo tudi v smer, da ima celotna energija vesolja vrednost nič. Nadaljne razmišljanje (zapiskov je za en post preveč, količina je bljižje knjižnemu formatu) je šlo v smeri reševanja zagat na katere sem naletel ob tem vprašanju. Nisem jih razrešil (kar je ob mojem poznavanju fizike, več kot jasno) imel pa sem to srečo, da sem naletel na ameriškega fizika Edwarda Tryona, ki zagovarja prav to stališče.
Če se povrnemo k prvemu vprašanju; Zakaj nekaj in ne raje nič?. Gre za filozofsko in religiozno vprašanje, ki s fiziko nima neposredne zveze, saj se ta sprašuje o naravi stvari oz. o zakonitostih, ki stvari definirajo.
In če se ob tem vrnemo k tvojemu vprašanju: čemu naj bi bila potrditev nedoločenosti dokaz oz. potrditev večnosti - kake veze ima eno z drugim?
O kakšnih dokazih ne more biti niti govora, saj pri tem postu ne gre za znanost. S fiziko ima zgolj posredno zvezo, saj vleče konsekvence iz fizikalnih odkritij.
Moj odgovor (še enkrat) je: Neposredno!
Vakuumske fluktuacije so neposredna konsekvenca Heisenbergovega načela nedoločenosti. Brez tega načela jih ni, zato ima načelo konstitutivno naravo. Edward Tryon (od tu zajemam), je predlagal zgolj ta premik, da se na celo vesolje ozremo kot na vakuumsko fluktuacijo kozmičnih razsežnosti, ki kot celota nima nobene energije (o tem je že bilo govora v mojem prvem postu).
In ker Heisenbergovo načelo omejuje trajanje le končnim količinam energije, je druga konsekvenca tega istega načela, da je vesolje vedno že tu. To je tako posebno na njem, če odgovorim še na zadnje vprašanje v tvojem postu. Še enkrat pa poudarjam, da zgolj pri vprašanju "Zakaj nekaj in ne raje nič?"; da ne bomo trošili časa in prostora na tej strani po nepotrebnem. Ker je tudi moje stališče isto, da glede narave vesolja (kakšno to vesolje je in zakaj je prav takšno) nima nič večje ali manjše veljave, kot vsako drugo odkritje fizike.
Moj drug vir zagovora "večnosti" - sam raje uporabljam termin brezčasnosti - vesolja, je Stephen Hawking, ki pa se je do tega spoznanja dokopal po drugi poti. Podrobneje njegovih stališč ne bi predstavljal oz. prepisoval, saj je za razliko od Tryona prevajan tudi v slovenščino in so njegova stališča širše poznana - tudi na tej sončni strani, česarkoli že.
Ostaja mi še odgovor na vprašanje:
Kako si lahko siguren, da je prav Heisenbergov princip večen (in da je zato tudi Obstoj večen)?
Na to vprašanje bom odgovoril kdaj drugič, Ta post se že zdaj vleče, bolj kot vsaka čreva.
Drugačna razmišljanja o istem vprašanju, niso pravi vzrok, da se nekdo zavije v molk.
Ta drugi del:
"ker vsi baziramo svoje razmišljanje na neki predpostavki, ki je daleč od absolutne resnice."
pa je bolj zaskrbljujoč.
Z uvajanjem absolutnih resnic v razpravo, zavržemo mišljenje in prehajamo v pravoverje. Absolutne resnice, razodeva zgolj absolutno bitje, ki je v judovski, krščanski, muslimanski tradiciji, Bog. Da jih razodeva preko od Boga izbranih zastopnikov, je del splošne vednosti. In da od te točke naprej, z mišljenjem nič več ni, prav tako.
Kozmologija, tako kot druge "logije", druga rekanja o stvareh, da se ustrezneje izrazim, niso znanosti v strogem pomenu besede. Kot so znanosti napr. fizika, matematika, itd, ki vztrajajo in se prenašajo, zgolj in izključno skozi matematični zapis. Sami poizkusi ubesedenja teh zapisov (ljudje smo prvenstveno govoreča bitja) so drugotne narave.
Če se še precizneje izrazim, vsak matematični zapis se izreka na tisoč in en način. Najbolj plastičen primer je morda lingvistika, ki ji znanstveno veljavo dajejo zgolj trije ali štirje matematični zapisi, ki sta jih prispevala Saussure in Lacan. Načinov ubesedenja teh zapisov, pa je nepregledna množica.
Toda to je že stvar tega, kako kdo stoji glede epistemologije. Zgornje, nakazano zgolj v obrisih, kljub temu pa z izpostavljeno centralno mislijo, je moje. Dalje ne bi šel, se pa navezuje na spodnji odgovor Saladinu.
"Ne razumem, kako je potrditev nedoločenosti dokaz oz. potrditev večnosti - kake veze ima eno z drugim?"
Neposredno!
Vlečem zgolj logične konsekvence iz nedoločnostnega principa ob vprašanju "zakaj nekaj in ne raje nič?"
O sami naravi vesolja, oz. pri vprašanju "kakšno vesolje je, in zakaj je prav takšno in ne morda drugačno?" to razmišljanje nima nobene veljave. Tudi sam se zavedam, da je Heisenbergovo načelo nedoločnosti zgolj eno izmed množice odkritij, ki nam razkrivajo kakšno vesolje je. Prav vsa ostala odkritja, imajo v mojih očeh, ob tem zadnjem vprašanju, kakšno vesolje je, enakovredno veljavo.
Sam sem razmišljal, kot morda ostali sodelujoči v tej razpravi, o naravi vesolja, in ko sem vlekel konsekvence iz mojega spoznavanja odkritij, ki so jih fiziki prinašali med nas, je to razmišljanje šlo tudi v smer, da ima celotna energija vesolja vrednost nič. Nadaljne razmišljanje (zapiskov je za en post preveč, količina je bljižje knjižnemu formatu) je šlo v smeri reševanja zagat na katere sem naletel ob tem vprašanju. Nisem jih razrešil (kar je ob mojem poznavanju fizike, več kot jasno) imel pa sem to srečo, da sem naletel na ameriškega fizika Edwarda Tryona, ki zagovarja prav to stališče.
Če se povrnemo k prvemu vprašanju; Zakaj nekaj in ne raje nič?. Gre za filozofsko in religiozno vprašanje, ki s fiziko nima neposredne zveze, saj se ta sprašuje o naravi stvari oz. o zakonitostih, ki stvari definirajo.
In če se ob tem vrnemo k tvojemu vprašanju: čemu naj bi bila potrditev nedoločenosti dokaz oz. potrditev večnosti - kake veze ima eno z drugim?
O kakšnih dokazih ne more biti niti govora, saj pri tem postu ne gre za znanost. S fiziko ima zgolj posredno zvezo, saj vleče konsekvence iz fizikalnih odkritij.
Moj odgovor (še enkrat) je: Neposredno!
Vakuumske fluktuacije so neposredna konsekvenca Heisenbergovega načela nedoločenosti. Brez tega načela jih ni, zato ima načelo konstitutivno naravo. Edward Tryon (od tu zajemam), je predlagal zgolj ta premik, da se na celo vesolje ozremo kot na vakuumsko fluktuacijo kozmičnih razsežnosti, ki kot celota nima nobene energije (o tem je že bilo govora v mojem prvem postu).
In ker Heisenbergovo načelo omejuje trajanje le končnim količinam energije, je druga konsekvenca tega istega načela, da je vesolje vedno že tu. To je tako posebno na njem, če odgovorim še na zadnje vprašanje v tvojem postu. Še enkrat pa poudarjam, da zgolj pri vprašanju "Zakaj nekaj in ne raje nič?"; da ne bomo trošili časa in prostora na tej strani po nepotrebnem. Ker je tudi moje stališče isto, da glede narave vesolja (kakšno to vesolje je in zakaj je prav takšno) nima nič večje ali manjše veljave, kot vsako drugo odkritje fizike.
Moj drug vir zagovora "večnosti" - sam raje uporabljam termin brezčasnosti - vesolja, je Stephen Hawking, ki pa se je do tega spoznanja dokopal po drugi poti. Podrobneje njegovih stališč ne bi predstavljal oz. prepisoval, saj je za razliko od Tryona prevajan tudi v slovenščino in so njegova stališča širše poznana - tudi na tej sončni strani, česarkoli že.
Ostaja mi še odgovor na vprašanje:
Kako si lahko siguren, da je prav Heisenbergov princip večen (in da je zato tudi Obstoj večen)?
Na to vprašanje bom odgovoril kdaj drugič, Ta post se že zdaj vleče, bolj kot vsaka čreva.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: tom80 ()
bMozart ::
Vesolje obstaja povsem naključno, neobstoj vesolja bi prav tako bil naključen.
Zelo lepo povedano.
Zelo lepo povedano.
I NEED The Point of View Gun effectible on girls too! And then...
podbevna ::
Mogoče nimam dovolj predtnanja, a jaz še vedno ne dojamem povezave med večnostjo obstoja in kvantno nedoločenostjo. Tudi preskok o ničelni energiji sistema, ki avtomatsko pomeni njegovo večnost, se mi zdi težko razumljiv.
Tudi Heisenbergov princip ni večen. Nobena znanstvena teorija ni večna. Ali ni 't Hooft dobil Nobelove nagrade l. 1999, ker je zasnoval deterministično alternativo kvantne mehanike? V smislu: osnovni delci imajo osnovna stanja z jasno definiranimi lastnostmi. Informacija o teh stanjih pa se s časom zabriše in izhodiščnih stanj za nazaj ni več moč zaznati. To pripelje do navidezne "verjetnostne narave" kvantne mehanike, ki pa je po njegovih matematičnih modelih povsem deterministična (to je moj "ljudski" povzetek :)) .
Osebno mislim, da so vse teorije (tudi unitarna teorija, če jo bomo kdaj rodili) pri tej temi čisto irelevantne. Razmišljanje o čemerkoli izven sistema s pomočjo zakonov, ki opisujejo stanje v sistemu, je nesmiselno.
Mislim tudi, da ima Yupe prav - vesolje obstaja iz inata.
Tudi Heisenbergov princip ni večen. Nobena znanstvena teorija ni večna. Ali ni 't Hooft dobil Nobelove nagrade l. 1999, ker je zasnoval deterministično alternativo kvantne mehanike? V smislu: osnovni delci imajo osnovna stanja z jasno definiranimi lastnostmi. Informacija o teh stanjih pa se s časom zabriše in izhodiščnih stanj za nazaj ni več moč zaznati. To pripelje do navidezne "verjetnostne narave" kvantne mehanike, ki pa je po njegovih matematičnih modelih povsem deterministična (to je moj "ljudski" povzetek :)) .
Osebno mislim, da so vse teorije (tudi unitarna teorija, če jo bomo kdaj rodili) pri tej temi čisto irelevantne. Razmišljanje o čemerkoli izven sistema s pomočjo zakonov, ki opisujejo stanje v sistemu, je nesmiselno.
Mislim tudi, da ima Yupe prav - vesolje obstaja iz inata.
Thomas ::
Se zelo strinjam s tem, kar piše tom80. IMHO je to taprava smer gledanja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Saladin ::
Potem postane najpomembnejše vprašanje:
Kaj točno je vakuumska energija? (če je ta res edina "brezčasna" konstanta)
Kaj točno je vakuumska energija? (če je ta res edina "brezčasna" konstanta)
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Thomas ::
Ne razumeš pointa, Saladin.
Ne predpostavlja se nek večen vakuum, v katerega potem enkrat ex nihilo ali kako drugače postavimo Vesolje. Niti ne s Heisenbergovim principom, od nekega trenutka naprej.
Tale šola mišljenja govori čisto nekaj drugega. "Večni vakuum" je samo koncept v glavi, ki nima z zgodbo nobene zveze. Vsaj ne večje kot kakšnih 7 pujskov.
Vesolje ima svoje časovne, prostorske, temperaturne in še kakšne vrednosti, lastnosti. V splošnem v vsaki "točki" drugačne.
Eksistenca Vesolja pa je LOGIČNA posledica HP. Ne, da je bil najprej "večni vakuum", potem pa je v neki točki HS ustvaril Vesolje ex nihilo. Ne.
Večnega vakuuma zunaj tega Vesolja sploh ne predpostavljamo. Ti ga že mogoče, ker te pamet k temu sili, ampak brez pametnega razloga. Bolj instinkta, v tem primeru napačnega.
Vesolje NI oder, na katerem se odigrava scenarij. Ta oder je sestavni del samega scenarija. System closed.
IMHO, the best solution so far. By far!
Ne predpostavlja se nek večen vakuum, v katerega potem enkrat ex nihilo ali kako drugače postavimo Vesolje. Niti ne s Heisenbergovim principom, od nekega trenutka naprej.
Tale šola mišljenja govori čisto nekaj drugega. "Večni vakuum" je samo koncept v glavi, ki nima z zgodbo nobene zveze. Vsaj ne večje kot kakšnih 7 pujskov.
Vesolje ima svoje časovne, prostorske, temperaturne in še kakšne vrednosti, lastnosti. V splošnem v vsaki "točki" drugačne.
Eksistenca Vesolja pa je LOGIČNA posledica HP. Ne, da je bil najprej "večni vakuum", potem pa je v neki točki HS ustvaril Vesolje ex nihilo. Ne.
Večnega vakuuma zunaj tega Vesolja sploh ne predpostavljamo. Ti ga že mogoče, ker te pamet k temu sili, ampak brez pametnega razloga. Bolj instinkta, v tem primeru napačnega.
Vesolje NI oder, na katerem se odigrava scenarij. Ta oder je sestavni del samega scenarija. System closed.
IMHO, the best solution so far. By far!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Barakuda1 ::
Moj drug vir zagovora "večnosti" - sam raje uporabljam termin brezčasnosti - vesolja, je Stephen Hawking, ki pa se je do tega spoznanja dokopal po drugi poti. Podrobneje njegovih stališč ne bi predstavljal oz. prepisoval, saj je za razliko od Tryona prevajan tudi v slovenščino in so njegova stališča širše poznana - tudi na tej sončni strani, česarkoli že.
Morda vendarle ne bo odveč, če se tu pove za katero delo tega velikega znastvenika gre.
Gre za "kratko zgodovino časa"
Prav to delo je bilo tisto, zaradi katere je Vatikan "zastrigel z ušesi", ko avtor "ugotovi" da pri nastanku vesolja Bog (stvarnik) preprosto nima kaj početi, ker vesolje preprosto JE.
Povedano zelo popreprosščeno, a mislim da v osnovi pravilno. Če pa sem kiksnil, naj me kdo od bolje poučenih popravi.
edit> popravek zatipkanih zadev (tistih, ki sem jih opazil
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Barakuda1 ()
Thomas ::
Hawking meni, da bi Vatikan zastrigel z ušesi in ne bi sponzoriral tistega srečanja, na katerem je bilo to objavljeno, če bi vnaprej vedel, da mislijo na njem eliminirati Začetek.
Kolikor mi je znano, Vatikan tega potem izrecno ni nikoli komentiral.
Sicer pa razumeš poanto, ja. Ne, da "začetek ni fizikalen pojem", pač pa da "začetka ni". Ne v smislu dosedanje večnosti, pač pa v končnih okvirih.
Kolikor mi je znano, Vatikan tega potem izrecno ni nikoli komentiral.
Sicer pa razumeš poanto, ja. Ne, da "začetek ni fizikalen pojem", pač pa da "začetka ni". Ne v smislu dosedanje večnosti, pač pa v končnih okvirih.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Saladin ::
Večnega vakuuma zunaj tega Vesolja sploh ne predpostavljamo.
Tega nisem rekel.
Torej je vse, kar dejansko obstaja, vakuumska energija.
Ta (podlaga) je večna (brezčasna, whatever - v glavnem nima začetka), zajema finiten prostor in predstavlja samozadosten, zaprt sistem (vse, Obstoj). In ta podlaga zaradi svoje dinamičnosti in "večnosti" omogoča skoraj neskončno varijabel (vesolij) ki pa imajo vsa skupno energijsko vrednost 0 in se zato sistem vedno resetira - le da potem nadaljuje z dinamiko v eni ali drugi obliki.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Čas in prostor - evolucija vesoljaOddelek: Znanost in tehnologija | 994 (735) | DoDaske |
» | Religija, znanost in hvala za vse ribe (strani: 1 2 3 4 … 8 9 10 11 )Oddelek: Problemi človeštva | 27373 (21315) | jype |
» | Neskončnost (strani: 1 2 3 4 … 7 8 9 10 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 25678 (20222) | Fizikalko |
» | Je bilo vesolje ustvarjeno iz niča? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 10363 (7412) | Saladin |
» | NLP v Grčiji (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Loža | 13149 (9843) | Thomas |