Forum » Znanost in tehnologija » Biodiesel
Biodiesel
$wift ::
Pozdravljeni,
mene pa zanima, če kdo kej ve kako je pri nas z biogorivom. V Avstriji naj bi se ga menda dalo dobiti že skoraj na vsaki pumpi. Vem, da ga pri nas točijo Viatorjevci v svoje buse. Stvar se mi zdi zanimiva pa še diši za njimi kot po pečenmu krompirju v Macu. :)
V prodajalnah naj bi imeli tudi že avte, ki laufajo na biogorivo.
Mi je reku en model, da kar bi rabu je le postopek kako se ga pridela pol pa bi usadu 1 veliko njigo ogrčice in si sam delu gorivo. Hmja kaj naj rečem- zanimivo, ne vem pa kako je stvar izvedljiva v praksi.
Me zelo zanima tko, da prošnja za vse poznavalce- ENLIGHTEN ME. :)
mene pa zanima, če kdo kej ve kako je pri nas z biogorivom. V Avstriji naj bi se ga menda dalo dobiti že skoraj na vsaki pumpi. Vem, da ga pri nas točijo Viatorjevci v svoje buse. Stvar se mi zdi zanimiva pa še diši za njimi kot po pečenmu krompirju v Macu. :)
V prodajalnah naj bi imeli tudi že avte, ki laufajo na biogorivo.
Mi je reku en model, da kar bi rabu je le postopek kako se ga pridela pol pa bi usadu 1 veliko njigo ogrčice in si sam delu gorivo. Hmja kaj naj rečem- zanimivo, ne vem pa kako je stvar izvedljiva v praksi.
Me zelo zanima tko, da prošnja za vse poznavalce- ENLIGHTEN ME. :)
Za začetek : korenje_ver2 ::
Pac pr nas ni te potrebe, da bi imel posebi pumbe za biodizel. Po evropski zakonodaji ga morajo tako ali tako mesat med navaden dizel - vsaj 2%, oz do ne vem kerega leta 5%. V glavnem pr nekaterih kmetih tocijo biodizel, kje tocno ne vem.
Zgodovina sprememb…
- polepsalo: gzibret ()
Vikking ::
Ker sem zadnje čas kar dost prečital na temo biogoriva, predvsem na biodiesle (tukaj mislim na pridelovanje iz oljne ogrščice).
Ugotovitve: večina stvari ki jih s hitrim iskanjem najdeš po spletu so pač pridelovanje biogoriva iz uporabljenega olja. Zadeva se seveda sliši super, ampak je neuporabna tudi če prideluješ samo za sebe. Mogoče v primeru da si lastnik velike restavracije, kjer se da dobiti večje zaloge uporabljenega olja, drugače pozabi. Je zanimivo za se poigrat ni pa uporabno.
V Sloveniji (glede na naravne danosti) se najbolj splača proizvodnja bioetanola, a v primeru če si lastnik zadosti velikega gozda, da se ti gozd lahko obnavlja. Poleg večjih investicij, se bioetanol mora mešati z nafot, kot sam ni primeren za direktno uporabo v motorjih.
Proizvodnja iz oljne ogrščice je najbolj direktna metoda v smislu proizvodnje biogoriva ki ga lahko kot takega direktno točimo v motorje. Pogoj je seveda kvalitetna izdelava in predelava v biodiesel.
Recimo da imaš že opremo za proizvodnjo oljne ogrščice, potem je vseeno ali imaš 1 ali 5 hektarov. Če nimaš ti bo problem obdelat 1 hektar (traktor, priključki...). Recimo že nakup semena je strošek da jo boš sploh posejal lahko. Potem potrebuješ še opremo za hladno stiskanje oljne ogrščice, filtre da prečistiš... Nato potrebuješ reaktor. Za kvalitetno predelavo boš potreboval takšnega da bo omogočal kroženje olja pri dodajano metanola in kalijevega hidrokisda (že samo dodajanje teh sestavin je potrebno natančno doziranje z merjenjem ph-ja in glede na pH se dodaja pravilna zmes metanola in kalijevega hidroksida v olje). Na koncu za boljšo kvaliteto je potrebno še ispiranje z destilirano vodo. Vsekakor na koncu ne smeš pozabit da boš zadevo preden jo boš uporabil dal v laboratorij da ti povedo če ustreza SIST EN 14214.
Na koncu se moraš zadevat da skaldiščenje biodisla ni enostavno. Ker je biološko razgradljivo (prednost glede okoljevarstva) ni prednost glede obstojnosti saj hitro razpade. Poleg tega da se pri nižji temperaturi pod 5 stopnij hitro začne strjevati in na površju se pojavi parafin. Poleg tega da če bi želel imeti večji skladiščni center, bi moral poskrbeti za ogrevanje, in stalno mešanje (prečrpavanje).
Ugotovitve: večina stvari ki jih s hitrim iskanjem najdeš po spletu so pač pridelovanje biogoriva iz uporabljenega olja. Zadeva se seveda sliši super, ampak je neuporabna tudi če prideluješ samo za sebe. Mogoče v primeru da si lastnik velike restavracije, kjer se da dobiti večje zaloge uporabljenega olja, drugače pozabi. Je zanimivo za se poigrat ni pa uporabno.
V Sloveniji (glede na naravne danosti) se najbolj splača proizvodnja bioetanola, a v primeru če si lastnik zadosti velikega gozda, da se ti gozd lahko obnavlja. Poleg večjih investicij, se bioetanol mora mešati z nafot, kot sam ni primeren za direktno uporabo v motorjih.
Proizvodnja iz oljne ogrščice je najbolj direktna metoda v smislu proizvodnje biogoriva ki ga lahko kot takega direktno točimo v motorje. Pogoj je seveda kvalitetna izdelava in predelava v biodiesel.
Recimo da imaš že opremo za proizvodnjo oljne ogrščice, potem je vseeno ali imaš 1 ali 5 hektarov. Če nimaš ti bo problem obdelat 1 hektar (traktor, priključki...). Recimo že nakup semena je strošek da jo boš sploh posejal lahko. Potem potrebuješ še opremo za hladno stiskanje oljne ogrščice, filtre da prečistiš... Nato potrebuješ reaktor. Za kvalitetno predelavo boš potreboval takšnega da bo omogočal kroženje olja pri dodajano metanola in kalijevega hidrokisda (že samo dodajanje teh sestavin je potrebno natančno doziranje z merjenjem ph-ja in glede na pH se dodaja pravilna zmes metanola in kalijevega hidroksida v olje). Na koncu za boljšo kvaliteto je potrebno še ispiranje z destilirano vodo. Vsekakor na koncu ne smeš pozabit da boš zadevo preden jo boš uporabil dal v laboratorij da ti povedo če ustreza SIST EN 14214.
Na koncu se moraš zadevat da skaldiščenje biodisla ni enostavno. Ker je biološko razgradljivo (prednost glede okoljevarstva) ni prednost glede obstojnosti saj hitro razpade. Poleg tega da se pri nižji temperaturi pod 5 stopnij hitro začne strjevati in na površju se pojavi parafin. Poleg tega da če bi želel imeti večji skladiščni center, bi moral poskrbeti za ogrevanje, in stalno mešanje (prečrpavanje).
Vikking ::
mogoče samo to, zelo pomemben podatek, oljna ogrščica ima 4 letno kolobarjanje, se pravi vsako 4 leto jo lahko posadiš na isto mesti, vmes pa seveda od pšenice do koruze.. Se pravida vsako leto pridelaš 1 hektar oljne ogrščice potrebuješ 4 hektare...
OChack ::
ja ančeloma je to res, samo pri aktivnem kmetovanju se temu izogne tko da se kupe gnojil razno raznih posuje in se zemljo obogati, seveda je to dodaten strošek
če nimaš doma 100 krav ki serjejo na debelo
če nimaš doma 100 krav ki serjejo na debelo
Int€l inside, IDIOT Outside
Vikking ::
OChack, ne razumeš pomena kolobarjenja. Da ti bo bolj jasno zakaj:
Ogrščico je nujno treba pridelovati v kolobarju, zaradi trdovratnosti številnih bolezni (golšavost, plesen, črna listna pegavost,…) in škodljivcev (bolhači, grizlica, klunotaji, repičar;) si naj sledi na isti njivi šele po najmanj štiri letnem premoru. Če jo sejemo dve leti zapored se že drugo leto pridelek močno zmanjša. Takega zmanjšanja ne kaže nobena druga poljščina, ki jo pridelujemo v Sloveniji.
spet ni vseeno kaj vmes med temi 4 leti seješ, tako da to ni tako kot doma prideluješ solatko. Ko enkrat greš v detajle oz. podrobnosti, se kar naenkrat pokaže kaj vse potrebuješ. Če ne bi res vsaka ženica še poleg domaćega kruha še pač nardila kakšen liter biodizla da se lohka pelje v trgovino po kvas.
Slabi predposevki so koruza, sončnice, soja, grah, detelja, krmna repica, ker škodljivci, ki napadajo oljno ogrščico prezimijo v ostankih teh kultur. Sama je dober predposevek večini poljščin, razen tistim iz družine križnic (pesi, kolerabi, …).
Primer vrstenja:
a.)
1. leto: oljna ogrščica + posevek (vznikle rastline za podor)
2. leto: ozimna pšenica + strniščni posevek (za podor)
3. leto: koruza (za zrnje ali silažo)
4. leto: ozimni ječmen (kjer je to možno, drugače jari ječmen)
5. leto: = 1.letu
b.)
1. leto: oljna ogrščica + posevek (vznikle rastline za podor)
2. leto: ozimna pšenica + strniščni posevek (za podor)
3. leto: koruza (za zrnje ali silažo)
4. leto: krmni grah + podorina
5. leto: ozimni ječmen
6. leto: = 1. letu
Ogrščico je nujno treba pridelovati v kolobarju, zaradi trdovratnosti številnih bolezni (golšavost, plesen, črna listna pegavost,…) in škodljivcev (bolhači, grizlica, klunotaji, repičar;) si naj sledi na isti njivi šele po najmanj štiri letnem premoru. Če jo sejemo dve leti zapored se že drugo leto pridelek močno zmanjša. Takega zmanjšanja ne kaže nobena druga poljščina, ki jo pridelujemo v Sloveniji.
spet ni vseeno kaj vmes med temi 4 leti seješ, tako da to ni tako kot doma prideluješ solatko. Ko enkrat greš v detajle oz. podrobnosti, se kar naenkrat pokaže kaj vse potrebuješ. Če ne bi res vsaka ženica še poleg domaćega kruha še pač nardila kakšen liter biodizla da se lohka pelje v trgovino po kvas.
Slabi predposevki so koruza, sončnice, soja, grah, detelja, krmna repica, ker škodljivci, ki napadajo oljno ogrščico prezimijo v ostankih teh kultur. Sama je dober predposevek večini poljščin, razen tistim iz družine križnic (pesi, kolerabi, …).
Primer vrstenja:
a.)
1. leto: oljna ogrščica + posevek (vznikle rastline za podor)
2. leto: ozimna pšenica + strniščni posevek (za podor)
3. leto: koruza (za zrnje ali silažo)
4. leto: ozimni ječmen (kjer je to možno, drugače jari ječmen)
5. leto: = 1.letu
b.)
1. leto: oljna ogrščica + posevek (vznikle rastline za podor)
2. leto: ozimna pšenica + strniščni posevek (za podor)
3. leto: koruza (za zrnje ali silažo)
4. leto: krmni grah + podorina
5. leto: ozimni ječmen
6. leto: = 1. letu
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Vikking ()
slovencl ::
Vikking, vidim da si stručko...
Berem tole na linku o biogorivih, in piše: "Upoštevaje EU predpise glede obvezne prahe na 10 % kmetijskih površin od leta 2004 in omejitve glede okoljskih vplivov monokultur oljne ogrščice je pri nas mogoče dolgoročno računati na 6.000-7.000 ha polj oljne ogrščice."
Kaj je to obvezna 10% praha?
Berem tole na linku o biogorivih, in piše: "Upoštevaje EU predpise glede obvezne prahe na 10 % kmetijskih površin od leta 2004 in omejitve glede okoljskih vplivov monokultur oljne ogrščice je pri nas mogoče dolgoročno računati na 6.000-7.000 ha polj oljne ogrščice."
Kaj je to obvezna 10% praha?
Vikking ::
To sem tudi sam zasledil. Mislim da je to omejevanje oljne ogrščice zaradi prašenja pri cvetenju. Se pravi je na določenem območju lahko le določena količina posejane oljne ogrščice.
Mislim pa da bodo površine ki so še na voljo v sloveniji kupili prej avstrijci, trenutno je recimo popularno kosovo, kjer si je večja slovenska družba kna kosovu zagotovila že levji delež površin. Za vse interesente pa je trenutno najbolj aktualna Romunija za proizvodnjo oljne ogrščice, z svojimi veliki potenciali in površinami, poleg tega da je hektar zemlje zelo poceni, bodo angleži in nemci pokupili vse kar je možno :)
Slovenija ima zato zelo male možnosti za proizvodnjo biodiesla iz oljne ogrščice ravno zaradi premajhnih kapacitet, verjamem da znanje je čeprav je res malo napisanega, literature ki ne razlaga več obširno ampak detajlno. Pravzaprav v knjižnicah nisem zasledil ničesar. Tudi kupna moč podjetij ni tolikšna v Slo. da bi si lahko v tujini zagotovila večje površine. Tisti ki bodo v Sloveniji pridelovali biodiesel ga bodo predvsem za v lastne namene.
Mislim pa da bodo površine ki so še na voljo v sloveniji kupili prej avstrijci, trenutno je recimo popularno kosovo, kjer si je večja slovenska družba kna kosovu zagotovila že levji delež površin. Za vse interesente pa je trenutno najbolj aktualna Romunija za proizvodnjo oljne ogrščice, z svojimi veliki potenciali in površinami, poleg tega da je hektar zemlje zelo poceni, bodo angleži in nemci pokupili vse kar je možno :)
Slovenija ima zato zelo male možnosti za proizvodnjo biodiesla iz oljne ogrščice ravno zaradi premajhnih kapacitet, verjamem da znanje je čeprav je res malo napisanega, literature ki ne razlaga več obširno ampak detajlno. Pravzaprav v knjižnicah nisem zasledil ničesar. Tudi kupna moč podjetij ni tolikšna v Slo. da bi si lahko v tujini zagotovila večje površine. Tisti ki bodo v Sloveniji pridelovali biodiesel ga bodo predvsem za v lastne namene.
Vikking ::
Sam glede "obvezna praha" naj bi bilo povsem nekaj drugega kot sem si jst razlagu, morem kakšnega kmetijca vprašat ki se na to spozna.
Vikking ::
Sem vprašal kaj je PRAHA in dobil odgovor:
Vsako leto mora biti 1/3 zemlje v prahi. Bistvo je, da en del zemlje vsako leto počiva in ta del zemlje, ki počiva, se imenuje praha.
Vsako leto mora biti 1/3 zemlje v prahi. Bistvo je, da en del zemlje vsako leto počiva in ta del zemlje, ki počiva, se imenuje praha.
slovencl ::
Vsako leto mora biti 1/3 zemlje v prahi.
Kako 1/3, če pa piše 10%...
Glede na to, da imamo v sloveniji okoli 6200 km2 poljskih površin, bo tale ogrščica zasedla zelo malo (1%).
Vikking ::
ja klasična praha je 1/3 (včasih je blo tak) zej pa zgleda da je 10% mislim pa da država vsako leto določi ta odstotek.
jozek ::
da vama pomagam
Praha je v "komercialno namene neuporabljana površina". Ponavadi se zaseje trava ali druga krmna rastlina.
V nekaterih primerih je to tehnološko upravičen proces, sedaj pa EU to uporablja za zmanjšanje predelave...
Olni ogrščici so priznali vlogo Prahe, saj se uporablja za BIOdiezel..
Praha je v "komercialno namene neuporabljana površina". Ponavadi se zaseje trava ali druga krmna rastlina.
V nekaterih primerih je to tehnološko upravičen proces, sedaj pa EU to uporablja za zmanjšanje predelave...
Olni ogrščici so priznali vlogo Prahe, saj se uporablja za BIOdiezel..
Draga nafta je gonilo razvoja ;-P ..
jozek ::
Upam da tale link dela. Poglejte si PDF. Nekakšne novice o biogorivih...
Draga nafta je gonilo razvoja ;-P ..
gruntfürmich ::
dosti se vlaga tudi v alge, če še niste zasledili.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Čebelomor: Znanstveniki uspeli povezati pesticide iz skupine neonikotinoidov s sindro (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 40992 (33554) | A. Smith |
| » | Pripravili kvasovke za boljšo proizvodnjo bioetanolaOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 11739 (10806) | noraguta |
| » | Biogoriva bolj onesnažujejo okolje kot fosilna gorivaOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 6506 (4796) | Pyr0Beast |
| » | Biogorivo aka. biodieselOddelek: Znanost in tehnologija | 2205 (2109) | _marko |
| » | Alternativa benzinu?Oddelek: Loža | 2786 (2114) | Tear_DR0P |