» »

o svetovni ekonomiji - tako vseobsežno - variante, zgodovina, komunistične/kapitalistične zablode, skandinavski ekonomski model, državni kapitalizem, you name it...

o svetovni ekonomiji - tako vseobsežno - variante, zgodovina, komunistične/kapitalistične zablode, skandinavski ekonomski model, državni kapitalizem, you name it...

««
6 / 6
»
»»

attackiko ::

Ja kje se pa vidi, če ne na grafu rasti BDP!? Kaj pa misliš, da so tisti ekonomisti imeli na voljo?
Na grafu BDPja boš ti videl izgubljene alternative? Za tole bi pa skoraj moral dobit nobelovo. :D

je dolg ZDA izrazito rastel je neumnost trditi, da so preložili fiskalno politiko na ramena davkoplačevalcev.
?? Je to šala?

Citiral sem ga samo zaradi tega, ker tebi to nekaj pomeni.
Samuelsona si sam prvi omenjal.

Daj, ne govori neumnosti. Lepo se da učinek izrivanja prikazati z rastjo obrestnih mer
Nonsense. Iz rastočih obrestnih mer vidiš predvsem učinek restriktivne monetarne politike, ki ga ne moreš ločit od ostalih učinkov brez dodatnih podatkov.

Ne mori spet z neko kompliciranostjo in ceteris paribus ipd. sranjem, če nimaš pojma.
Ah, te malo panika grabi, ko smo ti že tolikokrat dokazali da nimaš prav?

To pa zna itak vsak cepec in nima smisla, da sploh sodelujem.
Bolj koristno bi bilo če bi popal linke od kredibilnih virov, kot pa da tukaj neke čudne predpostavke zagovarjaš.

Če ti ne razumeš in ne vidiš, še ne pomeni, da ostali ne razumemo.
:D

M-man ::

Nonsense. Iz rastočih obrestnih mer vidiš predvsem učinek restriktivne monetarne politike, ki ga ne moreš ločit od ostalih učinkov brez dodatnih podatkov.

Ja dodaš še gibanje delža investicij v BDP. Poleg tega dobro veš kdaj so ZDA vodile restriktivno denarno politiko.

?? Je to šala?
Če je to šala povej zakaj bi bila to šala.

Ah, te malo panika grabi, ko smo ti že tolikokrat dokazali da nimaš prav?

Kje si dokazal, da nimam prav. Rzloži zakaj naj ne bi imel prav. Sam veš, da fiskalna poltika dviga rast BDP. Dolgoročno pa ni vidnih negativnih učinkov, ki bi se kazali v inflaciji. ZDA v obdobju 81 do 97 niso vodile restriktivne politike, ki bi zavirala inflacijo? Torej, kje je tvoj rezultat.

In prej si govoril o tem, da sem priznal nižjo rast zaradi fiskalne politike. Ja jasno, da je šlo za nižje rasti kot bi bile občasno možne, vendar je to v določeni meri pozitivni učinek, saj je šlo tudi za sekanje cikličnih vrhov.
Alea Iacta Est. (Julius Caesar)

M-man ::

Ker ni nič s tvojimi odgovori in še vedno trdno zagovarjaš ameriško neodvisnost od proračunske politike in vojske ter nizke cene nafte ter misliš, da uspešnost ZDA temelji na monetarni politiki, ti dam eno eksaktno vprašanje:

Zakaj imajo ZDA trenutno kar spodobno rast BDP, kljub nizki brezposelnosti, nizkim obrestnim meram in za več kot 60% letnega BDP preteklih dolgov. Kako je to mogoče?

Da vidimo kako boš to stanje interpretiral z ekonomsko teorijo.
Alea Iacta Est. (Julius Caesar)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: M-man ()

attackiko ::

Zakaj imajo ZDA trenutno kar spodobno rast BDP, kljub nizki brezposelnosti, nizkim obrestnim meram in za več kot 60% letnega BDP preteklih dolgov.
Več razlogov:
1) Boljšanje tehnologije -> večanje produktivnosti
2) rekordno nizke obrestne mere vzpodbujajo investicije
3) ekspanzivna fiskalna politika je rahlo napihnila BDP -> zaradi rastoče inflacije bo treba povišati obrestne mere (plačilo za napihovanje bo nižja rast in crowding out privatnih investicij)
4) Pobiranje od prejšnje nižje rasti (2001)

Kot vedno - prav nič takega, kar teorija ne napoveduje.

M-man ::

Problem je, da ni inflacije in ni učinka izrivanja, ki bi se kazal v obrestnih merah (kar je zaradi monetarne politike logično) ne kaže pa se niti v brezposelnosti, ki prav tako kaže izrivanje investicij.

EDIT: Drži, inflacija se obeta, zato bo FED verjetno že poleti zvišal obrestne mere. Vendar ni vzrok v proračunski politiki, temveč v rasti cen nafte.
Alea Iacta Est. (Julius Caesar)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: M-man ()

M-man ::

Zgoraj sem nekoliko zakompliciral. Stvar je nekako taka:

Bush starejši: vodil je izrazito ekspanzivno proračunsko politiko (rast dolga) in relativno restriktivno monetarno politiko. Do padca rasti BDP je prišlo zaradi zvišanja cen nafte in višanja obrestnih mer.
Clinton: je vodil restriktivno proračunsko politiko (ustvarjal je suficit) in ekspanzivno denarno politiko. Kot si napisal sam so beležili nižjo rast skoraj vse obdobje, še posebej pa v letu 2001. Zanimivo, da je ravno takrat cena nafte ponovno zrasla.
Bush mlajši: vodi ekspanzivno fiskalno politiko ob relativno nizkih obrestnih merah. Rast BDP se je ponovno povečala, primanjkljaj narašča, zadolženost presega 60% letnega BDP. Kdaj pridejo težave? Ko se cena nafte dviga. In glej v ZDA se ponovno obeta restriktivna monetarna politika.

Do težav z inflacijo bi moralo priti pri obeh Bushih že bistveno prej, vendar kot sem že nekajkrat omenil do tega ne pride, ker AS ni povsem neelastična in rast plač v ZDA zaostaja za rastjo produktivnosti. Prav zato ZDA relativno lahko spodbujajo gospodarstvo s proračunsko politiko, kar jih pa spravi v težave, pa je nafta.

Samo še nekaj podatkov: zaposlenost se je v letu 2003 povečala (to ne kaže na zmanjševanje investicij), inflacija je ves čas po letu 2001 nizka; cena bencina je v letu 2003 začela naraščati in se zvišala za 16%, višanju cen pa še ni videti konca.

attackiko ::

EDIT: Drži, inflacija se obeta, zato bo FED verjetno že poleti zvišal obrestne mere. Vendar ni vzrok v proračunski politiki, temveč v rasti cen nafte.
No vidiš kako se vse ujema z neoklasičnim modelom.

Nafta ima seveda svoj vpliv na cene, vendar pa je bistven vpliv ekspanzivne monetarne politike. Kot pravi zadnji Economist: Over the centuries inflation has moved up and down, but rising inflation has always been caused by excessive monetary expansion, often associated with wars or other strains on government finances.

do tega ne pride, ker AS ni povsem neelastična
Ni povsem neelastična na kratki rok - na malo daljši rok pa je.. in ravno to se sedaj kaže.

M-man ::

Mislim, da inflacijski pritiski pri treh različnih kombinacijah in vedno ob istem dogodku niso zgolj naključje. Neoklasična teorija ne nudi zadostnih orodij za opazovanje realnih pojavov in glede na to, da si citiral Sušjana to dobro veš.

Kar se kaže sedaj, je pa premik krivulje kratkoročne AS navzgor.

Da se ZDA izrazito oklepajo proračunske politike kaže tudi odziv Busha na padanje rasti BDP. Takoj, ko je prišel na položaj, je začel izvajati ekspanzivno proračunsko politiko, medtem ko je restriktivna fiskalna politika v času Clintona znižala rast, ki jo niso mogle nadomestiti niti nizke obrestne mere oz. povečan delež investicij.. Moč je povsem vidna.

V zvezi z nafto in bencinom lahko dodam če en zanimiv dogodek, ki ga je opisal prijatelj, ki je bil skoraj leto dni v ZDA. Američani so izredno občutljivi na ceno bencina. Tako so npr. pripravljeni čakati več kot 15 min v vrsti samo zaradi 2 centa nižje cene galone bencina kot pa jo ima sosednja črpalka, kjer pa se večina niti ustavi ne. Obljuba predsedniškega kandidata, da bodo v njegovem mandatu cene bencina, tako izredno veliko pomeni.

Kot sem že omenil, se bodo obrestne mere v prihodnosti dvigale, zato je usoda delnic mnogih v zadnjih letih uspešnih podjetij, ki so najemala poceni posojila oz. kredite, že znana. Prav zaradi tega mnenja, ki so bila izražena v smeri precenjenosti ameriških vrednostnih papirjev, niti niso tako napačna.
Alea Iacta Est. (Julius Caesar)
««
6 / 6
»
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Neocons zašuštrali globalno ekonomijo? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
16013588 (9401) Matev
»

1 U.S. dollar = 0.657 Euros (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
16315002 (10458) borchi
»

plusi in minusi administracije ZDA (strani: 1 2 3 49 10 11 12 )

Oddelek: Problemi človeštva
57227557 (19886) mlamat
»

Zakaj svet sovraži Ameriko? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
1388285 (6678) undefined

Več podobnih tem