» »

Meje hrambe bioloških sledi

Meje hrambe bioloških sledi

DNK profili nedolžnih se bodo tudi po ZNPPol hranili zelo dolgo, približno enkrat dlje od obdobja zastaranja kazenskega pregona.

Slo-Tech - Konec oktobra 2014 je Delo poročalo, da so bili napadalci na Cafe Open oprani krivde. Vrhovno sodišče je namreč v postopku za varstvo zakonitosti po izločitvi nezakonito pridobljenih DNK dokazov razveljavilo pravnomočno oprostilno sodbo zoper skupino mladcev, ki so naj bi junija 2009 sodelovali pri homofobnem napadu na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča pred zdaj zdaj že zaprtim lokalom Cafe Open na Prulah v Ljubljani. Zadeva je bila sicer vrnjena v ponovno sojenje, a ker se brez teh dokazov ni dalo obsoditi, je bil tožilec tudi že odstopil od pregona. S tem je trojica tudi uradno postala nedolžna, odvetnik enega od njih pa je (temu primerno) že napovedal odškodninsko tožbo zoper državo zavoljo protipravnega zapora za njegovega klienta.

V svoji relativno kratki odločbi je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je policija pri preiskovanju tega konkretnega kaznivega dejanja kršila ustavo, ker si je pri identifikaciji storilca pomagala z njegovim profilom v evidenci DNK preiskav, ki bi že leta pred tem moral biti izbrisan. V tem prispevku bomo pokazali, da kot kaže, policija to počne sistematično. Na probleme s preveč obsežnim zbiranjem in hrambo DNK profilov so bili namreč že večkrat opozorjeni, tako iz doma in tujine, pa se v zadnjih letih še ni praktično povsem nič spremenilo. Zdaj državi grozi, da bo nekaj deset (sto?) zelo slabih ljudi treba izpustiti iz zapora in poplačati njihove tegobe.

***

Vrhovno sodišče je videlo problem v načinu, kako je policija identificirala enega od storilcev. Kriminalisti so na kraju kaznivega dejanja zavarovali več sledi, na eni od katerih (sled št. 4, pokrovček bakle) so bili najdeni tudi epiteli enega od storilcev. Po analizi na Centru za forenzične preiskave je bilo ugotovljeno, da ta vzorec že poznajo, in sicer zato, ker je bil njegov imetnik v preteklosti (l. 2004, takrat še kot mladoletnik) zavoljo manjšega prestopka aretiran in tudi "kriminalistično-tehnično obdelan" (= fotografiranje, odvzem prstnih odtisov, odvzem brisa ustne sluznice). Takšnemu slučajnemu zadetku neznanega vzorca s kraja novega kaznivega dejanja z obstoječim profilom iz evidence DNK preiskav kriminalisti pravijo cold hit in jim vedno prinese nasmešek na obrazu (pomislite na CSI). Pravzaprav sploh ne gre za tako redek dogodek. Po podatkih iz letnih poročil o delu policije s pomočjo te zbirke DNK profilov letno razrešijo tudi po skoraj 600 zadev. Še nekaj 10 pa jih vsako leto pomagajo rešiti tujcem.

Na isti način so denimo septembra 2014 v nekaj dneh našli bombaša zoper nekdanjo tožilko Boljte-Brusovo ali decembra 2014 storilce julijske ugrabitve in sledečega umora v Trnovem v Ljubljani. Gre torej za zelo učinkovito metodo.

Razlika med temi primeri in onim izpred Open-a je bila (no, se upa ..), da so prve zločine storili že obsojeni kriminalci, se pravi, tisti res slab del družbe. Nihče ne ugovarja, da država ne bi smela hraniti DNK profilov pravnomočno obsojenih storilcev hujših kaznivih dejanj, sploh v luči podatka, da je med njimi res veliko povratnikov in da njihove kršitve družbenih pravil rade eskalirajo. V primeru mladca izpred Open-a temu (še) ni bilo tako. Tista prva policijska preiskava, zavoljo katere mu je bil še kot mladoletniku sploh odvzet bris ustne sluznice, se namreč ni končala z obsodilno sodbo (sodnik in tožilec sta se mu odločila pogledati skozi prste, 2. odstavek 483. čl. ZKP). Takšna odločitev pravosodja pa - hočeš nočeš - pomeni, da bi policija morala fanta spet obravnavati kot nedolžnega državljana in njegov DNK profil temu primerno izbrisati iz svojih evidenc. Da morajo tak izbris tudi zares opraviti, jim je že pred nesrečnim dogodkom na Prulah jasno sporočilo Evropsko sodišče za človekove pravice v svoji decembra l. 2008 sprejeti odločitvi v zadevi S. in Marper proti Združenemu kraljestvu (o njej več spodaj). A policija ni ničesar pobrisala. Mladoletnikov vzorec je zato ostal v njihovi evidenci DNK preiskav in zato so ga nekaj let kasneje, ko je že štel več kot 18 let, lahko identificirali kot enega od sostorilcev pretepa pred Cafe Open.

***

O tovrstnih "težavah" uradne Štefanove z brisanjem podatkov o nedolžnih osebah iz svoje evidence DNK preiskav smo v preteklosti že precej pisali. Če kratko ponovimo: naša policija svoje pooblastilo za odvzem brisa ustne sluznice (2. odstavek 149 člena ZKP) "pogosto uporablja, saj je glede na razvijajočo se kriminalističnotehnično stroko primerjava prstnih odtisov in DNK materiala velikokrat ključnega pomena za uspešno preiskavo in dokazovanje storjenih kaznivih dejanj". Na ta način letno obdelajo okoli 1800 od 2500 oseb, ki jim na podlagi ZKP (2. odstavek 157. člena, letno poročilo za 2013, str. 107 in 112, za leto 2014, str. 115) odvzeta prostost, ter še nekaj takih, ki jih ne smejo aretirati, jih pa za potrebe odvzema brisa povabijo na policijsko postajo (35. člen ZNPPol, glede namena vabljenja posebej glej MNZ-jev komentar k predlogu tega člena). Ena analiza stane 20 evrov. Vse te osebe se po analizi odvzetega brisa umesti v policijsko evidenco DNK preiskav, 8. tč. 2. odstavka 123. člena ZNPPol), v njen poimenski del. Tam se je od leta 1996 nabralo za nekje 25.000 oseb. To so domnevni slovenski kriminalci. Domnevni zato, ker je med njimi glede na kasnejše policijske in sodniške statistike gotovo vsaj nekaj sto (tisoč?) oseb, ki niso bile nikoli ničesar obsojene.

Ta trajna hramba, naj še enkrat opozorimo, velja ne samo v primeru zastaranja, ampak tudi če policija dejansko prekine s preiskavo ("zmotili smo se") ali pa to namesto njih naredi tožilstvo z zavržbo ovadbe ("zmotili ste se") ali sodnija z oprostilo sodbo ("zasrali ste"). Takšne ugodne ponudbe policija seveda ne more ne naročiti.

Policiji je všeč, da so te osebe tam notri, in ne bi ji bilo všeč, če bi jih morali izbrisati. Kot je na naše novinarsko vprašanje o tem lani pojasnil njihov tiskovni predstavnik, so "policije evropskih držav spoznale, da brez obsežnih baz podatkov ni mogoče pričakovati preiskanosti hudih kaznivih dejanj. Slovenija ima glede na število prebivalcev že sedaj eno najmanjših evidenc (DNK in daktiloskopiranih) od večine evropskih držav". Vsakršno nadaljnje omejevanje te zbirke, kot denimo tisto, ki ga je marca 2013 prinesel ZNPPol, pa bo "nedvomno [i]melo tudi vpliv na preiskanost kaznivih dejanj v Sloveniji". Pod vpliv so seveda mislili manjše število cold hitov. Trditev drži, glede na podatke iz letnih poročil je uporaba baze padla za 2,8 odstotka v letu 2015 (letno poročilo policije za leto 2015, str. 50) v letu 2014 pa celo za 20,5 odstotkov (letno poročilo za leto 2014, str. 114).

***

Kot že rečeno: neustavnost nadaljnje hrambe DNK profila (in prstnega odtisa, a o tem kdaj drugič) o dokazano nedolžni osebi, tj. osebi, ki je bila osumljena, a kasneje pravnomočno oproščena oz. zoper katero je bil kazenski pregon pravnomočno ustavljen, več ni sporna. Leta 2008 je Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi S. in Marper proti Združenemu kraljestvu nedvomno povedalo, da takšna hramba predstavlja kršitev ustavne pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, v vrednosti cca. 42.000 evrov na glavo (in še enkrat toliko sodnih stroškov, prev.p.):

  1. Sklepno, Sodišče ugotavlja, da blanketna in neselektivna narava policijskih pooblastil za hrambo prstnih odtisov, DNK vzorcev oz. iz njih izdelanih DNK profilov oseb, ki so bile osumljene a ne tudi obsojene očitanega kaznivega dejanja, kot drži tudi v primeru pred nami, ne predstavlja ustrezno uravnoteženega kompromisa med nasprotujočimi si javnimi in zasebnimi interesi, in da je [država Velika Britanija] v zvezi s tem torej prekoračila meje še dovoljenega. Iz tega nujno sledi, da takšna hramba predstavlja nesorazmerni poseg v pravico prosilcev do spoštovanja zasebnega življenja in da ne more šteti za nujno potrebno v demokratični družbi.

[Ker že sama hramba predstavlja poseg], Sodišče ne vidi potrebe še po presoji nadaljnjih očitkov prosilcev, to je, da je bil dostop do teh osebnih podatkov preširok in da so bile varovalke za preprečevanje napačne rabe ali zlorabe teh podatkov nezadostne.

  1. Temu primerno Sodišče ugotavlja, da je v primeru pred nami prišlo do kršitev 8. člena Konvencije.

(Mimogrede: če koga ta dikcija spominja na zapise našega Ustavnega sodišča glede obvezne in neselektivne hrambe prometnih podatkov, se ne bo prav nič motil.)

Ni trajalo dolgo, da so slovenski zagovorniki hranjenja podatkov bioloških sledi zapazili to odločitev. Aprila 2008 je mariborska policija med obravnavo (s Cafe Open povem nepovezanega) kaznivega dejanja velike tatvine, na kraju dejanja našla krvni madež. Kriminalisti so vzorec poslali v ljubljanski Center za forenzične preiskave, ki je v svojem poročilu z dne 10.7.2008 zapisal, da DNK profil v najdenem madežu ustreza profilu osebe D.R., ki je bila l. 2001 že obravnavana zavoljo (takrat zgolj poskusa) podobnega kaznivega dejanja, ter je bila takrat seveda tudi kriminalističnotehnično obdelana (še enkrat, odvzet ji je bil bris ustne sluznice, iz njega izdelan profil DNK in ta profil je bil potem skupaj z njegovim imenom umeščen v evidenco DNK preiskav). Skratka, domača DNK evidenca je dobavila še en "cold hit". Približno mesec dni kasneje je policija uspela zaslišati D.R., leta 2010 je bil tudi obsojen, še leto dni kasneje pa je bila ta odločitev tudi potrjena in s tem pravnomočna. Dobil je šest mesecev pogojne ... kar bi bil najbrž mirno požrl, če ne bi imel dobrega odvetnika.

Iz gornjih izvajanj je najbrž že jasno, da D.R. za poskus velike tatvine iz l. 2001 ni bil obsojen. Preiskovalni sodnik je namreč v začetku leta 2003 (debelo leto po aretaciji) s sklepom ustavil preiskavo, kar se praviloma takrat, ko za nadaljevanje postopka preprosto ni dokazov. S tem je bil D.R. uradno spet nedolžen. A vendar, njegov DNK profil je ostal v policijski evidenci DNK preiskav. Še kakšna tri leta v aktivni evidenci (63. člen Zakona o policiji, v nadaljevanju ZPol), nakar je bil l. 2006, po zastaranju pregona za njegovo kaznivo dejanja (po takratnem KZ-1994 je takšno KD zastaralo v petih letih) "blokiran", se pravi, premeščen v trajni arhiv (64. člen ZPol). Ker pa glede uporabe te arhivske baze ne veljajo nobeni posebno strožji pogoji, ga je Center za forenzične preiskave l. 2008 tam tudi našel.

V sojenju, ki je potekalo l. 2009 in 2010, je njegov odvetnik večkrat izpostavil nezakonitost hrambe l. 2001 odvzetega vzorca po datumu, ko je bila sodna preiskava končana. Pri tem se je tudi izrecno sklicevali tudi na omenjeno sodbo ESČP v zadevi S. in Marper. Sodišči (mariborsko okrožno in višje) tega argumenta nista upoštevali. Ugotovili sta, da naj bi bile med slovensko in angleško ureditvijo nekatere pomembne razlike, zlasti v tem, da naj bi bil v Sloveniji dostop do arhivske zbirke bistveno bolj zamejen, tako da škoda, ki jo je ugotovilo ESČP, pri nas ne bi mogla nastopiti. Zavoljo tega naj bi bila sodba ESČP "v obravnavanem primeru zgolj instruktivna in učinkov, kot jih skozi pritožbeno obrazložitev ter v predlogu pričakuje pritožnik (tj. izločitev dokazov), ne more povzročiti".

To je skrajno vprašljiva argumentacija, iz dveh razlogov. Prvič, ESČP je ugotovilo neustavnost že same hrambe, tako da vprašanj o pogojih za dostop do podatkov sploh ni bilo treba presojati. In drugič, mariborsko višje sodišče le nekaj stavkov pred tem samo ugotavlja, da je dostop do arhivske zbirke DNK mogoč "v primeru preiskovanja suma storitve kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti", za kar je moralo vedeti, da to ni pravzaprav nobene omejitev. Naloga policije je - kot radi poudarjajo - da v skladu z 1. odstavkom 148. člena ZKP ukrene vse potrebno, da se najde storilce kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Skratka, če ima policija podatke v svojih zbirkah, tekočih ali arhivskih, omejitev ni. Katere naj bi bile torej te dodatne omejitve dostopa do starih profilov nedolžnih oseb, sodišče ni pojasnilo, je pa na tem temelju vseeno zavrnilo zahtevo za izločitev tako pridobljenih dokazov.

V pričo te argumentacije se pravnomočni obsodilni sodbi mariborskega višjega sodišča ni zgodilo nič posebej dobrega, ko je D.R.-jev odvetnik zoper njo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče je pravilno ocenilo domet sodbe ESČP (problem je že sama hramba podatkov o nedolžnih osebah!) in oktobra 2011 razsodilo:

JEDRO:

Vrhovno sodišče ocenjuje, da določbi prve alineje prvega odstavka 63. člena in 64. člen ZPol prekomerno posegata v pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave (v zvezi z 2. členom Ustave) in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP.

IZREK:

Postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti se prekine in se zahteva oceno ustavnosti prve alineje prvega odstavka 63. člena in 64. člena Zakona o policiji.



In tako je D.R.-jeva zadeva šla na Ustavno sodišče, kot predlog za oceno zakonitosti in ustavnosti določb Zakona o policiji o tako dolgi hrambi DNK profilov. Ustavno sodišče je o njej odločilo februarja 2014 (U-I-312/11) in pri tem pritrdilo oceni Vrhovnega sodišča:



Prva alineja prvega odstavka 63. člena Zakona o policiji [..] je bila v neskladju z Ustavo, kolikor je omogočala, da so se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, hranili vse do zastaranja kazenskega pregona.

Člen 64 Zakona o policiji je bil v neskladju z Ustavo, kolikor je omogočal, da so se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, [hrani trajno].



Ta sodba ima dober in slab malo manj dober del. Dober v tem, da policiji zapoveduje, da mora vzorce iz aktivne evidence (63. člen ZPol) še pred zastaranjem kazenskega pregona brisati v vseh primerih, ko je jasno, da z obsodbo ne bo nič: poleg pravnomočne obsodilne sodbe še v vseh ostalih primerih, kazenski postopek končan in da pregon zoper posameznika v tej zadevi ni več dopusten - npr. pravnomočni sklep o ustavitvi preiskave (primer D.R.) ali pravnomočno sklep državnega tožilca o ustavitvi pregona (primer mulca izpred Cafe Open). Malo manj dober pa v tem, da ni v teh primerih izrecno zapovedalo brisanja (resničnega prenehanja nadaljnje hrambe), kot to izhaja iz sodbe ESČP v zadevi S. in Marper, ampak je še vedno dovolilo hrambo v arhivski obliki - samo da pač ne več trajno.

Kot bomo videli v naslednjem odseku, je MNZ to zagrabil in izkoristil z vsemi štirimi.

***

Že za časa postopka pred Ustavnim sodiščem je MNZ stopil v korenito prenovo policijske zakonodaje. Stari ZPol se je razbil v dva nova zakona, enega o organizaciji in delu policije in enega o nalogah in pooblastilih policije. Prvega dela oz. močnejšega podrejanja policije MNZ (ob istočasnem prenosu državnega tožilstva z MP na MNZ) se tukaj zdaj ne bi dotikali. Drugi del, tj. Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) pa večinoma prevzema stari zakon, seveda ob želji, da če se že policijska pooblastila novelira, da se vendar zapiše še kako dodatno. Kako je bilo s tem in raznimi "tehničnimi sredstvi", smo že obsežno pisali.

Zadevši DNK pa je bilo takole:

  1. stara 63. (roki hrambe podatkov) in 64. člen (blokiranje podatkov po preteku rokov) iz ZPol sta postala 128. in 129. člen ZNPPol.
  2. prvi točki izreka sodbe ustavnega sodišča so sledili. Podatke se iz aktivne evidence v neaktivno (blokirano) zdaj prenesejo v vseh primerih, ko je pravnomočno jasno, da iz obsodbe ne bo nič.
  3. glede druge točke so zgolj zamenjali trajno hrambo z lestvico rokov, ki pa so tako dolgi, da se v praksi nič ni spremenilo:
  1. člen (blokiranje podatkov)

(1) Po preteku rokov hrambe iz prejšnjega člena se podatki iz evidenc, katerih upravljavec je policija, blokirajo in naprej obravnavajo skladno s predpisi, ki urejajo poslovanje organov z dokumentarnim gradivom.

(2) Po blokiranju se podatki:

   - v evidencah iz 8. (DNK), 14. (prstni odtisi), in 15. (fotografije) točke drugega odstavka 123. člena tega zakona hranijo deset let za kazniva dejanja, za katera je zagrožena zaporna kazen do enega leta, 30 let za kazniva dejanja, za katera je zagrožena zaporna kazen do osem let, in 50 let za kazniva dejanja, za katera je zagrožena višja zaporna kazen;

   - [...]

(3) Dostop do podatkov iz evidenc prejšnjega odstavka je policistom in pristojnim državnim organov dovoljen le zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, ki so povezani z zagotavljanjem nacionalne varnosti ali ustavne ureditve in so določeni z zakonom.

(4) Po poteku rokov iz drugega odstavka tega člena se podatki anonimizirajo, razen podatkov iz 8., 14., 15., 20., 25., 26. in 27. točke 123. člena tega zakona, ki se po preteku roka hrambe iz prejšnjega člena ali ob blokiranju brišejo.

  1. za takšno ureditev evidenc so si v prehodnih in končnih določbah (164. člen) izgovorili dve leti časa, kar bo poteklo te dni.

Skratka, pravih sprememb je zelo malo. DNK profilov se v primeru, ko iz obsodbe ne bo nič, še vedno ne briše, ampak jih lepo po starem še vedno vnašajo v "blokirano" evidenco, kjer so, pod istimi pogoji kot doslej, še vedno na voljo policiji, resda ne več trajno, a vendarle za še vedno zelo dolgo obdobje.

Dolžina tega dodatnega obdobja hrambe po blokiranju je 10, 30 oz. 50 let, odvisno od zagrožene kazni. Pri tem velja dodati, da se blokiranje ne bo izvajalo sproti, ampak šele z naslednjim koledarskim letom (v kompletu) za vse vnose, za katere bodo v prejšnjem letu prenehali pogoji za hrambo v tekoči zbirki. Nastop teh pogojev - pravnomočna oprostilna sodba, pravnomočni sklep o ustavitvi preiskave, pravnomočna odločitev tožilca o ustavitvi kazenskega pregona, oz - kot zadnja možnost - zastaranje kazenskega pregona - zavoljo splošne počasnosti našega pravosodja traja. Od odvzema brisa do njegovega umika iz tekoče evidence lahko tako mirno mine 3-4 leta, lahko tudi več. Potem je treba dodati še vsaj 10 let hrambe v blokirani evidenci. Takšna bo denimo usoda po pomoti aretiranega osumljenca lahke telesne poškodbe, sodelovanja pri pretepu, opustitve pomoči, grožnje, neupravičenega slikovnega ali zvočnega snemanja, nedovoljene objave zasebnih pisanj, zlorabe osebnih podatkov in še številnih kaznivih dejanj, za katere je v skladu z našo relativno blago kaznovalno politiko predpisana zaporna kazen do 1 leta. Vse te osebe bodo v policijski evidenci po krivem tam 13-14 let. Zakaj po krivem? Ker, če bi jih tožilstvo v tem času uspelo obsoditi, problema ne bi bilo. Hrambi DNK obsojenih oseb namreč nihče zares ne nasprotuje, iz že zgoraj navedenih razlogov.

Če pa si osumljen česarkoli hujšega (tatvina, za začetek), pa četudi si potem oproščen, bodo tvoji podatki v zbirkih vsaj 30 + 3-4 let. To je že celo odraslo življenje, oz. tako dolgo, da pravzaprav ni nobene razlike od stare ureditve, po kateri so se ti podatki hranili kar trajno. Za nedolžno osebo je 34 let pač še vedno trajno.

Ob tem velja spomniti, da je ESČP prepovedala že kakršnokoli hrambo podatkov o nedolžnih osebah, ter pri tem izrecno dostavilo, da se tega z raznimi omejitvami dostopa do predolgo hranjenih podatkov ne da sanirati. MNZ se za to očitno ni zmenil.

Velja pa povedati tudi, da je MNZ očitno želel izigrati tudi odločbo Ustavnega sodišča. Razložimo. Prva točka te sodbe policiji očita, da si dovoli dostop do teh podatkov (v tekoči zbirki) kar do časa zastaranja kazenskega pregona. Se pravi to, da ima policija dostop do podatkov o osebah, za katere se že ve, da so nedolžne, za obdobje zastaranja kazenskega pregona, krši Ustavo. Prav, reče MNZ, pa jih ne bomo imeli v tekoči zbirki, ampak v blokirani zbirki, čeprav pa so pogoji za dostop do obeh povsem isti. In tam jih bomo imeli, glede na kriterije iz 129. člena, še približno 1x dlje kot je doba za zastaranje kazenskega pregona (glej graf).

Se pravi, policija si je z novimi obdobji hrambe DNK profilov v "blokirani" evidenci zagotovila dostop do njih še za enkrat daljše obdobje, kot velja za zastaranje kazenskega pregona.

***

In samo za ilustracijo absurdnih primerov "streljanja vrabcev s topovi": leta 2006 so med interno preiskavo kaznivega dejanja obrekovanja, ki naj bi ga storil eden od policistov, kar vsem 25 zaposlenim policistom na PU Murska Sobota odvzeli bris ustne sluznice. Kot vemo, je obrekovanje je kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, praviloma storjeno s zavednim širjenjem neresničnih dejstev, in v privzeti obliki nosi kazen kvečjemu 6 mesecev zapora. Zdaj, razen če je storilec pri obrekovanju konkretno popljuval oškodovanega (dobesedno seveda), prave potrebe za odvzem brisov ni bilo, ker jih ne bi bilo z ničemer za primerjat. Direktor PU, Aleksander Jevšek, je dogodek komentiral zgolj z besedami, da gre ja za "kaznivo dejanje, ki se poganja po uradni dolžnosti", tako da sorazmernost vendar je! Jevšek je kasneje postal direktor uprave kriminalistične policije pri GPU, kjer je lahko to svojo doktrino vseobsežnega zbiranja brisov uveljavil še na državni ravni (lani se je upokojil). Statistike, glej zgoraj, kažejo, da mu je uspelo.

** **

So, what's wrong with this picture?

Ali je tako širok režim zbiranja brisov pravilen, smo se prvič vprašali leta 2008, ko je policija tekom preiskave v aferi Čista lopata zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja aretirala takratnega državnega tožilca, Boštjana Penka, ter mu seveda poskusila pobrati tudi prstne odtise in bris ustne sluznice. Penko, očitno zaprepaden nad tem, kaj se dogaja na drugi strani plota, je takrat v precej čustvenem odzivu povedal, da je šlo za neustaven poseg v njegovo zasebnost, saj je policija biološke sledi pobrala povsem rutinsko, ne pa zato, ker bi bilo to tudi dejansko nujno za potrebe konkretnega kazenskega postopka:

Podal bom zahtevo za presojo ustavnosti tistega člena zakona, ki dovoljuje tak poseg tudi v zvezi s kaznivimi dejanji, pri katerih je to povsem nepotrebno in pomeni skrajno nesorazmeren ukrep.

- Boštjan Penko, v izjavi za Mladino, 17.7.2008

Mnenju sta se takrat pridružila Informacijska pooblaščenka, g. Nataša Pirc Musar, ter uveljavljeni strokovnjak za kazensko pravo in današnji pravosodni minister, Goran Klemenčič:



z vidika vidika varstva informacijske zasebnosti pa je [pooblastilo po ZKP 149/II in III] treba interpretirati restriktivno, upoštevaje načelo sorazmernosti in ob tem spoštovati načelo določnosti posegov v temeljno človekovo pravico - varstva osebnih podatkov.

- Informacijski pooblaščenec, ibid.

Pravno gledano to pomeni, da je dopustna uporaba le tistih pooblastil, ki so z zakonom določena in so v konkretnem primeru nujna, neizbežno potrebna /.../ Po domače pa to pomeni, da na vrabce ne streljamo s topovi.

- Goran Klemenčič, ibid.

***

Pri zadnji spremembi ZNPPol je Policija izhajala iz želje po ureditvi hrambe profilov DNK v skladu z odločbo Ustavnega sodišča (U-I-312/11 z dne 13.2.2014). Še posebej so v njihovem predlogu podkrepljena načela, ki spodbujajo najvišje standarde policijskega dela, spoštovanje pravne države in človekovih pravic v vseh policijskih postopkih, zaupanje javnosti v delo policije, sisteme odgovornosti za delo policistov ter razumevanje in odprtost policije do državljanov ter krepitev policijskega dela v skupnosti.

Kako si je Policija to predstavljala v predlogu zakona? S spremembo 128. člena zakona. Rezultat spremembe je, da se, če presodijo, da DNK profil potrebujejo, podatki hranijo do zastaranja kazenskega pregona:

Ne glede na določbo druge alineje prejšnjega odstavka [ki določa pod kakšnimi pogoji se podatki hranijo] se podatki v evidencah iz 8. [podatki o DNK], 14. in 15. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona hranijo do zastaranja kazenskega pregona, če gre za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen zapora osem ali več let, ali če iz načina storitve ali okoliščin v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, osebnih lastnosti storilca, njegovega prejšnjega življenja, okolja in razmer v katerih živi ali kakšne druge posebne okoliščine izhaja nevarnost, da bi oseba ponovila kaznivo dejanje.

Roki za pregon po trenutni zakonodaji znašajo 3 do 25 let (111 člen KZ-1).

Po preteku tega časa se podatki blokirajo. To pomeni, da se prenesejo v arhivsko zbirko in v njej skladno s 129. členom hranijo še nadaljnjih 50 let (glej graf). Po predlogu Policije bi do teh podatkov lahko dostopali “le” policisti in državni organi, za namen preiskovanja storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, ki so povezani z zagotavljanjem nacionalne varnosti ali ustavne ureditve in so določeni z zakonom. Z drugimi besedami, Policija bi do podatkov o DNK v svojih arhivskih bazah lahko dostopala vedno, če ne gre ravno za kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo.

***

Kaj zdaj to pomeni (TL:DR)? Da je MNZ s spretno prenovo ZPol v ZNPol izigralo odločbo Ustavnega sodišča in si še naprej zagotovila izjemno dolgotrajen dostop do DNK profilov (in prstnih odtisov ter fotografij) oseb, za katere se ve, da so nedolžne. Dalje, da MNZ še vedno očitno krši odločbo ESČP, ki prepoveduje vsakršno hrambo podatkov o nedolžnih osebah, ne glede na to, kakšni so dostopni pogoji.

In? Vrhovno sodišče je, kot izpostavljamo na začetku, že začelo razveljavljati sodbe zoper osebe, ki so bile obsojene na tej očitno neustavni konstrukciji. In še jih bo. Kot rečeno, naša DNK evidenca letno izvrže okoli 500 slepih zadetkov, kar je policiji jako drago. Dalo bi se trditi, da se vsaj nekaj 10, če ne kar več kot 100, teh zadetkov ne bi bilo smelo zgoditi in da bodo vsi ti kriminalci slej ko prej oproščeni. Za kar pa jim bo treba plačati odškodnine. Kot že zapisano, je samo nezakonita hramba DNK lahko vredna 48.000 evrov na glavo, čemur je potem treba prišteti še odškodnino za neupravičeno odsedeni zapor, za izgubo službe, dohodka, idr. To niso male številke. Vse zavoljo trme države, ki je tako sveto prepričana, da se nikoli ne zmoti in da se bo do podatkov prebila vedno, ker je pač doslej tako že počela.

Kako rešiti to zagonetko? Več stvari bo treba. Za začetek, popraviti bo treba ZNPPol, tako da podatki o nedolžnih več ne bodo šli še v blokado, ampak neposredno v brisanje. Drugič, treba je začeti v praksi izvajati obveznost sodišča in tožilstva, da bodo policijo obveščala o primerih, ko je treba izvesti izbris. Tiščanje glave v pesek z izgovorom, da mora to posebej zahtevati pravnomočno oproščeni, ne bo dovolj. In tretjič, nekatere pravnomočno obsojene bo pač treba spustiti iz zapora.

71 komentarjev

«
1
2

Nagi Bator ::

In tretjič, nekatere pravnomočno obsojene bo pač treba spustiti iz zapora.

In potem bo spet jok in stok, kako da je nase sodstvo zanic!?

OK.d ::

Ta primer se je zaključil že oktobra 2014, ali obstajajo podatki koliko "angelčkov" se je od takrat že spustilo na prostost po tej metodi??
LPOK.d

Brane22 ::

Meni se zdita v ospredju dve stvari:

1. Zakaj se država ne dr4ži lastnih pravil

2. Zakaj je v takih primerih za sranje države kaznovana stran v postopku in ne država ?

Zakaj recimo ne opizdijo kazni policiji in njenim odgovornim osebam ?
Zakaj ta kazen ni pomnožena s številom kršitev ?

Se pravi, policiji bi štev v +, da je tako rešila primer. V - pa, da je ves čas kršila pravice ene strani v postopku. Obračunal bi razliko in ji opizdil kazen. Nato bi stvar ponovil za preostalih kaj vem koliko državljanov, odmeril odškodnine in kazni - tako za organe kot za odgovorne posameznike na položajih.
To je koneckoncev točno isto merilo, kot ga ima država do vseh drugih subjektov.

matobeli ::

Lepo da nikogar ne skrbi da je shranjevanje takih podatkov, vsaj v primerjavi z ostalimi masovnimi zbiranji podatkov nedolžnih in "nedolžnih" državljanov, dejansko uspešna in se mi nikakor ne zdi nesorazmerna.

Važno da se spoštuje pravila do zadnje pikice, če sicer to pomeni da bomo spustili nekaj nacijev tudi prav, sej bodo eventuelno nazaj prišli, takrat jih bomo pa imeli;((

Najprej pa odpustit tiste ki pripravljajo zakone. Ali pa vsaj zaposlit nekaj zunanjih ki bodo testiral in debugiral vse skupaj.

Brane22 ::

Jasno, ampak skrb za to kakšnao so pravila je zame pod skrbojo za to, da se upoštevajo.

Če se itak ne upoštevajo, je vseeno, kaj v njih piše.

matobeli ::

Zanimivo,

meni je pa vseeno kako natančno se upoštevajo če nismo niti par nacijev, kaj šele kakšnega bojevnika, sposobni zapreti brez da bi jih lahko malo prekršili.

Oboje bi moralo bit na zadovoljivem nivoju, predvsem pa vsklajeno. Glede na to kako smo zbirokratizirani pa verjetno nihče ne pozna vseh zakonov in se pač napake pojavljajo že pri vrhu.

Če bi programer napisal tak program... :))

OK.d ::

V SLO je zelo enostavno biti odvetnik, ker imamo zakone kot ementaler8-O
LPOK.d

Furbo ::

In spet birotati, ki so odgovorni za milijone škode, ne bodo z ničemer odgovarjali.
i5-13600K, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO, Toughpower GF3 1000W
RTX3070, ALIENWARE AW3821DW, DELL U3014

toro69 ::

Kako rešiti to zagonetko?
Odgovorne odpustiti in kaznovati. Pobrisati iz DNK baze tiste ki so tam neupravičeno.
Pravnomočno obsojene pustiti v zaporu. Gospodu D.R. pa v ponovnem sojenju upoštevati "neupravičeno" shranjene DNK dokaze.

Brane22 ::

matobeli je izjavil:

Zanimivo,

meni je pa vseeno kako natančno se upoštevajo če nismo niti par nacijev, kaj šele kakšnega bojevnika, sposobni zapreti brez da bi jih lahko malo prekršili.

Oboje bi moralo bit na zadovoljivem nivoju, predvsem pa vsklajeno. Glede na to kako smo zbirokratizirani pa verjetno nihče ne pozna vseh zakonov in se pač napake pojavljajo že pri vrhu.

Če bi programer napisal tak program... :))


Če bi jih upoštevali, bi imeli feedback, kaj točno je z zakoni narobe in kako jih vsklajevati s stanjem na terenu.

gus5 ::

...razveljavilo pravnomočno oprostilno sodbo zoper skupino mladcev, ki so naj bi junija 2009 sodelovali pri homofobnem napadu na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča...

"So naj bi"? Kaj to pomeni? Btw, napad so obtoženi priznali in se celo pokesali.

          ::

V tem primeru bi moral nekdo iz policije ali tožilstva odgovarjati za to, da se podatki niso pobrisali in da so bili dostopni. Kazen za tako početje bi morala biti zadosti stroga, da se teh stvari ne bi počelo. Po drugi strani pa bi morala sodba, kjer je bilo nedvoumno dokazano dejanje, obveljati. Moje laično mnenje.

poweroff ::

Kaaaj? A zdaj bo pa država spet plačevala nekakšne odškodnine za Izb... aja, saj to so naši fantje. Pol je pa vse OK. >:D
sudo poweroff

stjan ::

Ali baze, kjer bi imeli DNK vseh državljanov pa še nimamo?

Markoff ::

Čakajte malo, no. Sodobni sistemi prepoznavanja uporabnika na podlagi prstnih odtisov delujejo na matematičnih formulah, ki prepoznavajo določene značilnosti prstnega odtisa, ki jih enosmerno pretvori v nek hash zapis. V primeru jemanja prstnih odtisov v CSI se lahko primerja samo te hashe, ne pa dejanskih prstnih odtisov. Hash je ireverzibilen, kar pomeni, da ni mogoče sestaviti prstnega odtisa iz njega, torej nikakor ne more priti do zlorabe v smislu podtikanja dokazov.

Poleg tega bi lahko določene evidence hranili v okviru pravosodja, ne na MNZ, s čimer bi se vsaj v razumni meri preprečil neomejen dostop do evidenc, pa še revizijska sled že dolgo ni noben bav-bav.

V čem je torej problem, da ne bi vzpostavili nation-wide evidence biometričnih podatkov?

Da ne bo pomote, osebno sem zagrizen zagovornik pravice do zasebnosti, a enostavno ne vidim možnosti zlorab ireverzibilnih hashev, zaradi česar pravica do zasebnosti ne more biti kršena - hash je sam po sebi popolnoma anonimiziran (bivši osebni) podatek. Če hkrati zagotovimo večjo in hitrejšo preiskanost kaznivih dejanj, toliko bolje. V čem je torej problem?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Markoff ()

stjan ::

To, da bi nekdo vdrl v bazo in malo priredil podatke pa ni možno?

Markoff ::

stjan je izjavil:

To, da bi nekdo vdrl v bazo in malo priredil podatke pa ni možno?

Kar lahko naredi že danes. To ni tveganje, ki je značilno samo za scenarij nacionalne baze, tudi na mikro bazah je tveganje enako.
Tveganje pa je vsekakor manjše, če preiskovalec ni isti organ kot hranitelj teh podatkov, kar sem tudi napisal.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

Pithlit ::

matobeli je izjavil:

če sicer to pomeni da bomo spustili nekaj nacijev tudi prav

Precej raje to kot pa da se zapira nič kriv folk. Glede na nekatere indice bi naša policija rada kar vse zaprla... tko, za preventivo.
Life is as complicated as we make it...

VaeVictis ::

Brane22 je izjavil:

Meni se zdita v ospredju dve stvari:

1. Zakaj se država ne dr4ži lastnih pravil

2. Zakaj je v takih primerih za sranje države kaznovana stran v postopku in ne država ?

Zakaj recimo ne opizdijo kazni policiji in njenim odgovornim osebam ?
Zakaj ta kazen ni pomnožena s številom kršitev ?

Se pravi, policiji bi štev v +, da je tako rešila primer. V - pa, da je ves čas kršila pravice ene strani v postopku. Obračunal bi razliko in ji opizdil kazen. Nato bi stvar ponovil za preostalih kaj vem koliko državljanov, odmeril odškodnine in kazni - tako za organe kot za odgovorne posameznike na položajih.
To je koneckoncev točno isto merilo, kot ga ima država do vseh drugih subjektov.


Podpis pod tole!

Dokler ne bo finančne in kazenske odgovornosti tudi v državnih organih, se v Sloveniji ne bo nič spremenilo!

Masamune ::

Pod črto je dilema naslednja:

Bomo reskirali del zasebnosti, da bodo organi pregona bolj učinkoviti, oziroma da se dovoli, da se določeni podatki zbirajo, da se učinkovitejše preganja kazniva dejanja? Seveda so v obeh primerih možne zlorabe.
lp, j

stjan ::

Ne, zasebnosti ne smemo prepustiti policiji.

Že do sedaj se je ponarejalo dokaze, z bazo vseh podatkov DNK pa bi bilo to le še lažje.

Markoff ::

Masamune je izjavil:

Pod črto je dilema naslednja:

Bomo reskirali del zasebnosti, da bodo organi pregona bolj učinkoviti, oziroma da se dovoli, da se določeni podatki zbirajo, da se učinkovitejše preganja kazniva dejanja? Seveda so v obeh primerih možne zlorabe.

Ta dilema je vedno bila prisotna in sem se z njo absolutno strinjal, a glede na sodobne tehnologije in možnost reorganizacije se sprašujem, ali ni dilema sedaj umetna? Glej moj prešnji komentar.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

Brane22 ::

Masamune je izjavil:

Pod črto je dilema naslednja:

Bomo reskirali del zasebnosti, da bodo organi pregona bolj učinkoviti, oziroma da se dovoli, da se določeni podatki zbirajo, da se učinkovitejše preganja kazniva dejanja? Seveda so v obeh primerih možne zlorabe.



Narobe. To je ena od postavk NAD črto.
Pod črto pa je, da je država že določila to postavko (in mnoge druge), sedaj pa sama krši lastna določila.

mihor ::

Markoff je izjavil:

Masamune je izjavil:

Pod črto je dilema naslednja:

Bomo reskirali del zasebnosti, da bodo organi pregona bolj učinkoviti, oziroma da se dovoli, da se določeni podatki zbirajo, da se učinkovitejše preganja kazniva dejanja? Seveda so v obeh primerih možne zlorabe.

Ta dilema je vedno bila prisotna in sem se z njo absolutno strinjal, a glede na sodobne tehnologije in možnost reorganizacije se sprašujem, ali ni dilema sedaj umetna? Glej moj prešnji komentar.


Te dileme - če seveda govorimo o mogočih zlorabah - ne razumem povsem. Na eni strani imamo dokaze, ki so bili pridobljeni na samem kraju - torej dokazi DNK z bakle, če prav vem. Na drugi strani pa imamo bris, ki ga vzamemo obtožencu - slednje lahko naredimo po potrebi. Tako da samo "hekanje" baze DNK ne bi imelo resnega vpliva, saj se lahko pravilnost vedno preveri neposredno na dokazih, tako da je baza zgolj "imenik", s katerim lažje najdemo match.

matobeli ::

In ta imenik se je v preteklost izkazal za učinkovitega (cold hit), ker se očitno ljudje res vračajo h kriminalu.

Zastarela so zgolj pravila po katerih se lahko shranjuje te podatke. To da je storilcu sodnik pogledal skozi prste še ne pomeni da ni bil kriv, tukaj je recimo luknja v zakonu ki očitno ni predvidevala pravnomočne obsodbe brez kazni. Če bi jo, danes DNK dokaz ne bi bil sporen.

In še in še je takih, edino kar lahko rečem, debilnih, lukenj kjer se zdrav človek vpraša če pisci zakonov nosijo plašnice da se ne vzburijo ob vsakem "nenačrtovanem" odvitju dogodkov, samo za to da ne bo treba dodat ene vrstice.

Gajmerska industrija z njihovimi 0-day popravki so naravnost buletproof proti našim pisunom.

eee ::

Kot že zapisano, je samo nezakonita hramba DNK lahko vredna 48.000 evrov na glavo

Lahko avtor ali kdo drug obrazloži tole.

strup121 ::

sodba ES...

Pithlit je izjavil:

matobeli je izjavil:

če sicer to pomeni da bomo spustili nekaj nacijev tudi prav

Precej raje to kot pa da se zapira nič kriv folk. Glede na nekatere indice bi naša policija rada kar vse zaprla... tko, za preventivo.


kako to misliš nič kriv folk? kvečjemu bi bilo pravilno folk ki je bil obsojen z uporabo neveljavnih dokazov, saj se ni podtikalo DNK sledov ampak se je uporabljalo evidence katere bi morale biti izbrisane.

Ghost7 ::

Pa kaj se tukaj zajebavajo.
Če so človeka našli zaradi njegove pretekle kriminalnosti, četudi mu je sodnik pogledal skozi prste in DNK dokaz obstaja, zakaj bi se pa to lahko ovrglo?! To je neizpodbiten dokaz. Če je preteklo 30 let od zadnjega kriminala, ja in? So ga vsaj hitro našli.

Popolnoma sam si je kriv, da je takrat delal piz***ije in so mu vzeli biometrične vzorce, in očitno se je izkazalo, da je še kako zelo prav, da so mu jih, namreč spet je naredil kriminalno dejanje. Torej mu takratni opomin ni zadostoval. Takega je potrebno obravnavati resno in ga zapreti za dolgo, seveda ne zastonj (ampak pustimo to za drugič). Seveda potrebno je doreči, kdaj je čas za odvzem odtisov. Če si le pijančeval in bil glasen in so te odpeljali na streznitev... bodimo realni. Če si pa razbil javno ali zasebno last pa ne vidim več težav. Alkohol je pri nas olajševalna okoliščina (pa to ne morš vrjet).

Plus če je dobil kdo pogojnega (kar je smešno, namreč je enako kot nič, le dobiti ga ne smejo pri piz***iji za ta čas), ga je treba obravnavati kot že zaprtega. Torej brez milosti pri naslednjem sojenju.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Ghost7 ()

kuglvinkl ::

slabo beres.
Your focus determines your reallity

PaX_MaN ::

Markoff je izjavil:

Da ne bo pomote, osebno sem zagrizen zagovornik pravice do zasebnosti, a enostavno ne vidim možnosti zlorab ireverzibilnih hashev, zaradi česar pravica do zasebnosti ne more biti kršena - hash je sam po sebi popolnoma anonimiziran (bivši osebni) podatek.

To je pa najbolj neuporabna baza, tko, za zmerej.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

Mehmed ::

Markoff je izjavil:

V čem je torej problem?

Predstavljaj si enega razvajenega otroka, ki hoce nekaj tvojega za igrat.
Ves, da se ne bo igral v resnici s tem. Samo hoce imet, ce mu kdaj zapase.
Ves, da ima dovolj drugih igrack na voljo.
Ves, da ni dorasel zadevi pa tudi da nima nobenega namena paziti nanjo.
Pa ni niti tvoj otrok, da bi mu pogledal skozi prste.

Verjetno bi ga odjebal brez slabe vesti. Ne vem zakaj bi policijo tretiral drugace, ce se obnasajo kot otroci.

Okapi ::

stjan je izjavil:

Ne, zasebnosti ne smemo prepustiti policiji.

Že do sedaj se je ponarejalo dokaze, z bazo vseh podatkov DNK pa bi bilo to le še lažje.
V resnici bi bilo to veliko težje. Če ima država slike vseh polnoletnih (brez nje ne dobiš osebne in potnega lista), bi lahko imela tudi DNK. Prednosti tega bi bile nekako 10x večje od slabosti.

Jupito ::

Pa internetno zgodovino, pa zgodovino gibanja, pa vse živo... ker tako ni razloga, da ne bi zbirali vsega na zalogo, če samo to brezvezno sodišče še trdi, da se o nedolžnih ne sme vodit evidenc...
I used to be with it, but then they changed what it was.
Now what I'm with isn't it and what's it seems weird
and scary to me. It'll happen to you!

poweroff ::

Okapi je izjavil:

Prednosti tega bi bile nekako 10x večje od slabosti.

Verjetno boš brez težav naštel oboje?
sudo poweroff

Mehmed ::

Drzava bi lahko tudi dosledno brisala stvari iz baze pa zapolnila manjko s prostovoljnimi prispevki.
Folka, ki je pripravljen to pocet je ocitno dovolj, volk sit, koza cela.

kuglvinkl ::

Mehmed je izjavil:

Markoff je izjavil:

V čem je torej problem?

Predstavljaj si enega razvajenega otroka, ki hoce nekaj tvojega za igrat.
Ves, da se ne bo igral v resnici s tem. Samo hoce imet, ce mu kdaj zapase.
Ves, da ima dovolj drugih igrack na voljo.
Ves, da ni dorasel zadevi pa tudi da nima nobenega namena paziti nanjo.
Pa ni niti tvoj otrok, da bi mu pogledal skozi prste.

Verjetno bi ga odjebal brez slabe vesti. Ne vem zakaj bi policijo tretiral drugace, ce se obnasajo kot otroci.


Tole je quatable :)
Your focus determines your reallity

mihor ::

Okapi je izjavil:

stjan je izjavil:

Ne, zasebnosti ne smemo prepustiti policiji.

Že do sedaj se je ponarejalo dokaze, z bazo vseh podatkov DNK pa bi bilo to le še lažje.
V resnici bi bilo to veliko težje. Če ima država slike vseh polnoletnih (brez nje ne dobiš osebne in potnega lista), bi lahko imela tudi DNK. Prednosti tega bi bile nekako 10x večje od slabosti.


Naj me kdo popravi, če se motim, ampak kolikor vem, policija nima dostopa do biometričnih slik s potnih listov?

Markoff ::

PaX_MaN je izjavil:

Markoff je izjavil:

Da ne bo pomote, osebno sem zagrizen zagovornik pravice do zasebnosti, a enostavno ne vidim možnosti zlorab ireverzibilnih hashev, zaradi česar pravica do zasebnosti ne more biti kršena - hash je sam po sebi popolnoma anonimiziran (bivši osebni) podatek.

To je pa najbolj neuporabna baza, tko, za zmerej.

Elaborate, please.

Mehmed je izjavil:

Markoff je izjavil:

V čem je torej problem?

Predstavljaj si enega razvajenega otroka, ki hoce nekaj tvojega za igrat.
Ves, da se ne bo igral v resnici s tem. Samo hoce imet, ce mu kdaj zapase.
Ves, da ima dovolj drugih igrack na voljo.
Ves, da ni dorasel zadevi pa tudi da nima nobenega namena paziti nanjo.
Pa ni niti tvoj otrok, da bi mu pogledal skozi prste.

Verjetno bi ga odjebal brez slabe vesti. Ne vem zakaj bi policijo tretiral drugace, ce se obnasajo kot otroci.

OK, WTF hočeš povedati? Jaz govorim o vprašanju pravice zasebnosti na področju hrambe biometričnih podatkov v kazensko-pravnih evidencah, ti pa pisariš o zlorabah policije. Ja, seveda gre za zlorabo, ker imajo v evidencah podatke, ki ne bi smeli več obstajati. Jaz sprašujem, zakaj bi bil obstoj permanente evidence samodejno vdor v zasebnost. Pa prosim preberi vse moje komentarje, da se ne ponavljam.

Okapi je izjavil:

stjan je izjavil:

Ne, zasebnosti ne smemo prepustiti policiji.

Že do sedaj se je ponarejalo dokaze, z bazo vseh podatkov DNK pa bi bilo to le še lažje.
V resnici bi bilo to veliko težje. Če ima država slike vseh polnoletnih (brez nje ne dobiš osebne in potnega lista), bi lahko imela tudi DNK. Prednosti tega bi bile nekako 10x večje od slabosti.

Pa saj NIMAJO DNK, imajo njen profil. Iz njega pa ne moreš sestavit poljubno verigo in jo nekam podtaknit. Tako kot ne iz hasha prstnih odtisov.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Markoff ()

kuglvinkl ::

Zakaj bi bil obstoj permanente evidence samodejno vdor v zasebnost?

Poglej si odločbo od ECJ glede DR in S. in Marper v UK. Vse elaborirano. Od kje ta samovšečnost, če jaz ne vidim potem bo že tako prav?
Your focus determines your reallity

matobeli ::

Markoff je izjavil:


Pa saj NIMAJO DNK, imajo njen profil. Iz njega pa ne moreš sestavit poljubno verigo in jo nekam podtaknit. Tako kot ne iz hasha prstnih odtisov.


Načeloma bi itak celoten hash zamenjali z enim iz rusije (kupljen v paketu po 50).

Ampak načeloma, če imamo opravit z profesionalnimi lopovi ne bo zadost tud če ga z prsti v medu dobimo, za lokalne pretepače pa ni smiselno predvidevat da bi kar vdrli v bazo, pobrisal njene backupe, spremenili še vse hashe na magnetnih trakovih ki so tam za nardit primerjavo in se tako rešili zgolj pred "Cold hit-i".

kuglvinkl ::

Povsem se spregleda primarna naloga policije pri tej zgodi. Ta ni, kot to zmotno meni večina, v odkrivanju kaznivih dejanj, pač pa v nadzoru množic. Zgodovinsko gledano je bila zaradi tega tudi ustanovljena, KD so bila precej zasebna stvar. Če se upošteva ta vidik (še-vedno-ne-kupimo-policijske-države-ker-smo-jo-že-probali-in-ni-prebavljiva), je razlog za zavrnitev mega-DNK-baze (celični vzorci, + prstni odtisi + hashi) s strani ECHR očiten.
Your focus determines your reallity

Okapi ::

Pa saj NIMAJO DNK, imajo njen profil.
Saj to sem mislil. DNK pa morajo dobiti, da lahko naredijo profil.

Bistvo vsega pa je, da med ljudmi obstaja nekakšen ludističen strah pred napredno tehnologijo, ki se pri nekaterih pač izraža kot strah pred namišljenim vdorom v zasebnost, ali kaj takega.

Obvezna registrska številka na avtu je večji vdor v zasebnost kot zbirka profilov DNK. Dejstvo, da moraš imeti pri sebi osebno izkaznico, prav tako.

Včasih smo se smejali avstralskim aboriginom, ki se niso hoteli slikati, ker so se bali, da jim fotografija ukrade dušo. Mimogrede - na avstralski televiziji, v revijah in na spletnih straneh vidiš takšno opozorilo:
Warning: Indigenous Australians are advised that this website may include images or names of people now deceased.


No, danes pa je tudi že pri nas vse več takih, ki so očitno prepričani, da mu boš ukradel dušo, če ga slikaš.

Na svetu je že več sto takih, ki so bili po krivici obsojeni, tudi na smrtno kazen, in potem na osnovi DNK oproščeni. Čakam, da bo Matthai našel en primer, ko je bil nekdo po krivici obsojen, ker je nekdo zlorabil zbirko podatkov DNK.

Marsikateri zločinec še naprej ropa, pretepa ali mori, ker ga brez ustrezne zbirke DNK ne morejo odkriti. Na žalost med njihovimi žrtvami niso samo nasprotniki zbirk DNK.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

stjan ::

Glede na število kriminalnih dejanj pa res rabimo policijsko državo.
Naj policija dela v skladu z zakonom pa bo.
Koliko zadev je padlo zaradi nesposobnosti policije in pozneje tožilstva?

thramos ::

Okapi je izjavil:

V resnici bi bilo to veliko težje. Če ima država slike vseh polnoletnih (brez nje ne dobiš osebne in potnega lista), bi lahko imela tudi DNK.


A to je res? Država (upravna enota?) hrani kopije slik za osebno?

poweroff ::

Okapi je izjavil:

Čakam, da bo Matthai našel en primer, ko je bil nekdo po krivici obsojen, ker je nekdo zlorabil zbirko podatkov DNK.

Phantom of Heilbronn @ Wikipedia

Tipičen primer: v gostilni vzamem ogorek svojega soseda in ga odvržem na prizorišče zločina. Je to dokaz, da je bil sosed tam?


Jaz pa sicer čakam tvoj seznam prednosti in slabosti. Ali so prednosti res za faktor 10 večje od slabosti bom pa že sam izračunal. 8-)
sudo poweroff

Okapi ::

:))
Dal si en primer napačnega jemanja vzorcev (uporabljali so "swabs ... not certified for human DNA collection"), in en primer klasičnega podtikanja dokazov. Jaz sem te spraševal za primer zlorabe zbirke DNK. Nič od tega, kar si omenil, nima nič skupnega z zlorabo zbirke osebnih podatkov.

Za vsakega nedolžnega, ki je bil po krivici obsojen zaradi zlorabe podatkov o DNK, ti bom naštel sto takih, ki so bili zaradi podatkov o DNK oproščeni suma.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Fojbiran ::

poweroff je izjavil:

Okapi je izjavil:

Čakam, da bo Matthai našel en primer, ko je bil nekdo po krivici obsojen, ker je nekdo zlorabil zbirko podatkov DNK.

Phantom of Heilbronn @ Wikipedia

Tipičen primer: v gostilni vzamem ogorek svojega soseda in ga odvržem na prizorišče zločina. Je to dokaz, da je bil sosed tam?



Tipično se moraš najti še s 2 soimenjaki in pretepsti poljubnega novinarja - geja.

Potem pa vse zanikati, nato pa priznati.

poweroff ::

Okapi je izjavil:

Jaz sem te spraševal za primer zlorabe zbirke DNK. Nič od tega, kar si omenil, nima nič skupnega z zlorabo zbirke osebnih podatkov.

Saj zloraba zbirke tukaj niti ni pomembna. Bistveno je:

a) DNK metodo se kuje v zvezde kot nezmotljivo in zveličavno metodo, minimalno pa se govori o njenih omejitvah;

b) trdil si, da koristi za faktor 10 pretehtajo škodo. Ko sem te že drugič prosil, da jih našteješ, da lahko izračunamo ta faktor, oo odgovoru ni ne duha ne sluha. Zato bom sklepal, da si samo nakladal v tri dni.
sudo poweroff

Okapi ::

a) DNK metodo se kuje v zvezde kot nezmotljivo in zveličavno metodo, minimalno pa se govori o njenih omejitvah;
To ni res. To samo nekateri podtikate, z namenom, da potem na primeru nekaterih slabosti zanikate korist tehnologije. Podobno taktiko uporabljajo nasprotniki cepljenja (zagovornikom podtaknejo trditev, da je cepljenje vsemogočno, potem pa opletajo s podatkom, da v x odstotkih ne pomaga), ali nasprotniki gensko spremenjenih poljščin (zagovornikom podtaknejo trditev, da so GSO rešitev vseh težav, vključno z lakoto in revščino).

Na b ne bom niti odgovarjal, ker bi moralo biti vsem jasno, da se namenoma delaš neumnega.
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Slovenska Policija prisiljena izbrisati 6001 DNK profilov

Oddelek: Novice / Zasebnost
4512101 (9373) Poldi112
»

DNK profiliranje po ameriško (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / NWO
21751735 (48389) Mandi
»

Meje zbiranja bioloških sledi (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / NWO
14638330 (35022) kuglvinkl
»

Tudi kalifornijski policisti dobijo vse podatke, ki si jih želijo

Oddelek: Novice / NWO
154288 (3282) link_up

Več podobnih tem