Forum » Zvok in slika » Audiofili ne slišijo razlike med kablom za 300€ in banano
Audiofili ne slišijo razlike med kablom za 300€ in banano
Step2en Wolf ::
https://www.moskisvet.com/tehnologija/a...
Sem sodijo tudi očala za "filtriranje modre svetlobe" - ene najbolj pogoste na tem planetu (polovico ali več vidnega polja je te barve: nebo, reke, jezera, morje - vse v tej barvi in torej "škodljivo"?).
O audiofilstvu in kablih smo že.. pred 20 leti (glej moje teme Stepni Volk - Slo-tech že toliko časa krši svoja lastna pravila, ker dovoljuje uporabo hkratnih nicknamov- navkljub mojemu opozorilu).
Ta test sicer dokazuje, da audiofili "slišijo travo rasti" (beri: se jim v glavnem prodaja bučke).
Audiofilstvo ima hudo znanstveno napako, kjer vsi audiofili zavestno zanemarjajo: kako poteka SNEMANJE? Že mikrofoni imajo svoje lastne napake, kot je na posnetkih potrebno sfiltrirati ŠUM, ki nastaja zaradi trkov zračnih molekul ob opno mikrofona.
A ne glede na to je test iz audiofilske perspektive napačen.. in podobo kot samo audiofilstvo: zavodljiv.
Audiofilstvo bazirna na POSLUŠANJU in VIRU zvoka. Če s človeškimi ušesi (ki stvari dojemajo zelo logaritmično) poslušamo dva vira in je eden občutno glasnejši (okoli 3db), dojemamo glasnejšega "kot boljšega".
V 50h, 60h in tudi 70h letih prejšnjega tisočletja, ko so bili zvočniki in ojačevalci še bolj asmatični.. je tako vsaka majhna kapljica - povečevanje glasnosti - pripeljala k dojemanju "boljšega zvoka".
Parados tega pa je, da je v tuljavah zvočnikov po nekaj 10m bakrene "telefonske" žice (npr. Bose 901: v obeh skupaj cca 150m!), po kateri MORA potovati električni signal.. hkrati pa potem audiofili verjamejo (tako kot pri vseh verah), da je tisti en meter od gramofona do ojačevalca "vse spremenil".
Audiofili "slišijo" le tisto, kar VIDIJO. Vsa vezja, tranzistorje, desetine metrov notranjih povezav v napravah in zvočnikih ne vidijo - zato po njihovem "ne vplivajo".
Kabel od gramofona do ojačevalca: vidijo.
Kabel od ojačevalca do zvočnika: Vidijo..
Vidim - zato verjamem. Pozabljajo pa, da bi morali pravzaprav: slišati!
Zanimivo, da Audiofili ne prisegajo kaj dosti ne brezžične zvočnike oz. aktivne zvočnike (ki imajo že vgrajen ojačevalec in torej ne potrebujejo kabla).
Če ne vidim: ne verjamem.
Če vidim: verujem.
V bistvu je Audiofilska religija ena bolj stvarnih. Večina religij bazira na tem: česar ljudje NE VIDIJO.
Se jim prodaja še hujše bučke :)
btw Moj oče je bil "audiofil".. a drugačne vrste. Imel je dobesedno telefonski kabel za povezavo med ojačevalcem in zvočniki.. in prijatelji "audiofili" prav tako tega niso opazili - slišali! :)
Bose je podobno "nategnil" audiofile v 90ih. V demonstracijski sobi so za audiofile in "laike" postavili svoje nove zvočnike. Velike rjave kište. Predvajalo se je različne skladbe iz razpona človeškega ustvarjanja (klasika, opera, rock in pop...)
Na koncu se je zvočnik vzdignil in razkril, da je to bil le paravan / smoke screen... za katerim so bili skriti majhni Bose Acoustimass zvočniki - satelitski, z ločenim bas modulom (ker ima bas valovanje daljše od razpona med človeškimi ušesi: ne moremo določiti od kod prihaja.. posledično bas ne potrebuje biti fizično ločen "stereo").
Še bolj kot pri religijah, se je audiofilstvo ovrglo že neštetokrat.. a ljudje verjamejo naprej. Enako kot Antivaxerji.. za njih noben dokaz ni "dokaz". Pa modro očalarji tudi.
Pri čemer modra svetloba še ima nek smisel, ker pač nas drži bolj budne... a za uporabo telefona, tablice ali zaslona zvečer je dovolj, da v operacijskem sistemu ali na nastavitvah zaslona zmanjšamo količino modre svetlobe.
Ne potrebujemo očal za "filtriranje modre svetlobe", ki poleg ostalega niti tega, kar trdijo ne opravljajo tako kot bi morale (v bistvu sploh ne, max blokirajo le 10-25%).
Sem sodijo tudi očala za "filtriranje modre svetlobe" - ene najbolj pogoste na tem planetu (polovico ali več vidnega polja je te barve: nebo, reke, jezera, morje - vse v tej barvi in torej "škodljivo"?).
O audiofilstvu in kablih smo že.. pred 20 leti (glej moje teme Stepni Volk - Slo-tech že toliko časa krši svoja lastna pravila, ker dovoljuje uporabo hkratnih nicknamov- navkljub mojemu opozorilu).
Ta test sicer dokazuje, da audiofili "slišijo travo rasti" (beri: se jim v glavnem prodaja bučke).
Audiofilstvo ima hudo znanstveno napako, kjer vsi audiofili zavestno zanemarjajo: kako poteka SNEMANJE? Že mikrofoni imajo svoje lastne napake, kot je na posnetkih potrebno sfiltrirati ŠUM, ki nastaja zaradi trkov zračnih molekul ob opno mikrofona.
A ne glede na to je test iz audiofilske perspektive napačen.. in podobo kot samo audiofilstvo: zavodljiv.
Audiofilstvo bazirna na POSLUŠANJU in VIRU zvoka. Če s človeškimi ušesi (ki stvari dojemajo zelo logaritmično) poslušamo dva vira in je eden občutno glasnejši (okoli 3db), dojemamo glasnejšega "kot boljšega".
V 50h, 60h in tudi 70h letih prejšnjega tisočletja, ko so bili zvočniki in ojačevalci še bolj asmatični.. je tako vsaka majhna kapljica - povečevanje glasnosti - pripeljala k dojemanju "boljšega zvoka".
Parados tega pa je, da je v tuljavah zvočnikov po nekaj 10m bakrene "telefonske" žice (npr. Bose 901: v obeh skupaj cca 150m!), po kateri MORA potovati električni signal.. hkrati pa potem audiofili verjamejo (tako kot pri vseh verah), da je tisti en meter od gramofona do ojačevalca "vse spremenil".
Audiofili "slišijo" le tisto, kar VIDIJO. Vsa vezja, tranzistorje, desetine metrov notranjih povezav v napravah in zvočnikih ne vidijo - zato po njihovem "ne vplivajo".
Kabel od gramofona do ojačevalca: vidijo.
Kabel od ojačevalca do zvočnika: Vidijo..
Vidim - zato verjamem. Pozabljajo pa, da bi morali pravzaprav: slišati!
Zanimivo, da Audiofili ne prisegajo kaj dosti ne brezžične zvočnike oz. aktivne zvočnike (ki imajo že vgrajen ojačevalec in torej ne potrebujejo kabla).
Če ne vidim: ne verjamem.
Če vidim: verujem.
V bistvu je Audiofilska religija ena bolj stvarnih. Večina religij bazira na tem: česar ljudje NE VIDIJO.
Se jim prodaja še hujše bučke :)
btw Moj oče je bil "audiofil".. a drugačne vrste. Imel je dobesedno telefonski kabel za povezavo med ojačevalcem in zvočniki.. in prijatelji "audiofili" prav tako tega niso opazili - slišali! :)
Bose je podobno "nategnil" audiofile v 90ih. V demonstracijski sobi so za audiofile in "laike" postavili svoje nove zvočnike. Velike rjave kište. Predvajalo se je različne skladbe iz razpona človeškega ustvarjanja (klasika, opera, rock in pop...)
Na koncu se je zvočnik vzdignil in razkril, da je to bil le paravan / smoke screen... za katerim so bili skriti majhni Bose Acoustimass zvočniki - satelitski, z ločenim bas modulom (ker ima bas valovanje daljše od razpona med človeškimi ušesi: ne moremo določiti od kod prihaja.. posledično bas ne potrebuje biti fizično ločen "stereo").
Še bolj kot pri religijah, se je audiofilstvo ovrglo že neštetokrat.. a ljudje verjamejo naprej. Enako kot Antivaxerji.. za njih noben dokaz ni "dokaz". Pa modro očalarji tudi.
Pri čemer modra svetloba še ima nek smisel, ker pač nas drži bolj budne... a za uporabo telefona, tablice ali zaslona zvečer je dovolj, da v operacijskem sistemu ali na nastavitvah zaslona zmanjšamo količino modre svetlobe.
Ne potrebujemo očal za "filtriranje modre svetlobe", ki poleg ostalega niti tega, kar trdijo ne opravljajo tako kot bi morale (v bistvu sploh ne, max blokirajo le 10-25%).
- spremenilo: Step2en Wolf ()
Step2en Wolf ::
Moj stric je imel še boljšo opazko.. je rekel, da je za ženo bolje, da je mož pijanec, kot audiofil.. ker je to cenejše. :)
Drugače je pa zanimivo, da so audiofili več ali manj: moški. Po svoje bolje, kot če so Inceli in Mgtow-čki.. ne krivijo pol planeta za svojo manjvrednost.. raje iščejo naslednji kabel ali še huje: podstavek za napravo / zvočnik, ki jih bo odrešil.
Drugače je pa zanimivo, da so audiofili več ali manj: moški. Po svoje bolje, kot če so Inceli in Mgtow-čki.. ne krivijo pol planeta za svojo manjvrednost.. raje iščejo naslednji kabel ali še huje: podstavek za napravo / zvočnik, ki jih bo odrešil.
PluribusUnum ::
Test temelji na primerjalni metodi, vsaka postavitev ozvočenja potrebuje v zadnjih procentih "tuninga" ure poslušanja pred novo korekcijo nečesa, človek ne zazna stvari instantno če je razlika čez palec manjša kot 5%.
PluribusUnum ::
Ne sponzorirana banana ima okoli 150k ohm, to je bilo dovolj nizko, da sem šel narest test na standard mono 1V 47K ohm napravo. Rezultat porazen, omrežje, dotik.. Verjetno bi rabil audiofilsko banano.
Drugače pa čestitke tistemu, ki je "pripravil" banano ki prenaša signal brez motnje okolice.
Drugače pa čestitke tistemu, ki je "pripravil" banano ki prenaša signal brez motnje okolice.
mtošev ::
Če bi moral audiofile kot skupino primerjati, bi jih z udeleženci tele teme:
https://slo-tech.com/forum/t847380/0
https://slo-tech.com/forum/t847380/0
floyd1 ::
Zelo zanimivo, a v citiranem članku, ki je sicer namenjen smešenju neke skupine ljudi, obstaja del, kjer avtor še najbolj smeši sam sebe:
Tako kot je on za "sigurno vedel", da je 6 ljudi samo uganilo, je tudi teh 6 zagotovo vedelo, da so to dobro slišali. Ko človek, ki ima vsaj nekaj med levim in desnim ušesom, pride do tega dela članka (je pa to začetek
), se zagotovo vpraša o objektivnosti. In tisto dalje je potem samo še pametovanje o povsem napačnih predpostavkah iz začetka članka...
samo 6 udeležencev je pravilno uganilo...
Tako kot je on za "sigurno vedel", da je 6 ljudi samo uganilo, je tudi teh 6 zagotovo vedelo, da so to dobro slišali. Ko človek, ki ima vsaj nekaj med levim in desnim ušesom, pride do tega dela članka (je pa to začetek
), se zagotovo vpraša o objektivnosti. In tisto dalje je potem samo še pametovanje o povsem napačnih predpostavkah iz začetka članka... lojzeboy ::
@ stepni
Zdaj ko si v penziji, maš pa več časa za hobije, a?
Zdaj ko si v penziji, maš pa več časa za hobije, a?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: lojzeboy ()
PluribusUnum ::
Zelo zanimivo, a v citiranem članku, ki je sicer namenjen smešenju neke skupine ljudi, obstaja del, kjer avtor še najbolj smeši sam sebe:
samo 6 udeležencev je pravilno uganilo...
Tako kot je on za "sigurno vedel", da je 6 ljudi samo uganilo, je tudi teh 6 zagotovo vedelo, da so to dobro slišali. Ko človek, ki ima vsaj nekaj med levim in desnim ušesom, pride do tega dela članka (je pa to začetek
Če se gremo kredibilnost, je test pogrnil že na sami razliki jakosti zvoka banana-NON banana.
Ales ::
Step2en Wolf je izjavil:
Če s človeškimi ušesi (ki stvari dojemajo zelo logaritmično) poslušamo dva vira in je eden občutno glasnejši (okoli 3db), dojemamo glasnejšega "kot boljšega".
Drži in še precej manj kot 3 dB razlike je dovolj, da glasnejši vir zvoka dojemamo kot boljši. Na dobro izpeljanih dvojnih slepih testih je kar se da enak nivo signala nujen, kolikor pač merilna naprava zmore...
Tu na forumu imamo kar solidno temo o audiu, Budget "audiophile".
Sicer je pa ASR odličen.
c3p0 ::
Meni (kot vsakemu) z leti visoke frekvence pešajo, izmerjeno. Še malo tinitusa, da dodatno pokvari "črno zvočno sliko". Audiofil bi tako moral bit v mladih letih, zdaj je brezveze.
Najbolj zabavni so mi sicer tisti, ki slišijo razlike med različnimi USB kabli, nekateri, seveda dražji, bojda dajo bolj globok zvok. Znanec je vrgel skoraj 200 EUR za USB kabel in je zelo zadovoljen.
Najbolj zabavni so mi sicer tisti, ki slišijo razlike med različnimi USB kabli, nekateri, seveda dražji, bojda dajo bolj globok zvok. Znanec je vrgel skoraj 200 EUR za USB kabel in je zelo zadovoljen.
gruntfürmich ::
še slabše je kot si misliš...
audiofili nimajo nobene blage veze kaj v sami fizikalni biti sploh zvok je, in edini odgovor od njih boš dobil da je to valovanje ki ga najbolje ujameš analogno, na mehkem vinilu po katerem drsi diamantna igla...
zato je z njimi sploh brezpredmetno kar koli ugotavljat in razpravljat o tem kaj oni slišijo in kaj ne. sploh če razumeš kako človeško telo sploh sliši (verjetno enako kot 'vidi', le da so za to 'kako vidi' posneti nazorni dokumentarci in si lahko tam ogledamo te fenomene).
kar pa se tiče modre svetlobe pa je zgodba morda bolj komplicirana. namreč s pojavom modrih LED-ic smo lahko svetilke obarvali v belo. AMPAK ker vseeno ne vidimo samih ledic ampak koliko je meni znano, vidimo luminiscenčni premaz ki oddaja vse barve, je zato svetilka bela in spekter bolj zvezen.
ampak ker gre tu za zaslone, pa imamo verjetno še vseeno 3 ledice na kupu (popravite me če se motim) in četudi zmanjšamo svetilnost modre, še vseeno oddaja svoj ozek spekter 'invazivne' modre svetlobe, le da se je 'skupen' (oziroma kar mi vidimo) spekter teh treh ledic premaknil bolj v rdeč spekter ker je rdeča bolj našpanana...
in če je to res, se vseeno nismo v celoti znebili ''škodljive'' modre svetlobe; imho.
audiofili nimajo nobene blage veze kaj v sami fizikalni biti sploh zvok je, in edini odgovor od njih boš dobil da je to valovanje ki ga najbolje ujameš analogno, na mehkem vinilu po katerem drsi diamantna igla...
zato je z njimi sploh brezpredmetno kar koli ugotavljat in razpravljat o tem kaj oni slišijo in kaj ne. sploh če razumeš kako človeško telo sploh sliši (verjetno enako kot 'vidi', le da so za to 'kako vidi' posneti nazorni dokumentarci in si lahko tam ogledamo te fenomene).kar pa se tiče modre svetlobe pa je zgodba morda bolj komplicirana. namreč s pojavom modrih LED-ic smo lahko svetilke obarvali v belo. AMPAK ker vseeno ne vidimo samih ledic ampak koliko je meni znano, vidimo luminiscenčni premaz ki oddaja vse barve, je zato svetilka bela in spekter bolj zvezen.
ampak ker gre tu za zaslone, pa imamo verjetno še vseeno 3 ledice na kupu (popravite me če se motim) in četudi zmanjšamo svetilnost modre, še vseeno oddaja svoj ozek spekter 'invazivne' modre svetlobe, le da se je 'skupen' (oziroma kar mi vidimo) spekter teh treh ledic premaknil bolj v rdeč spekter ker je rdeča bolj našpanana...
in če je to res, se vseeno nismo v celoti znebili ''škodljive'' modre svetlobe; imho.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gruntfürmich ()
c23po ::
Problem je v sintagmi "invazivna modra svetloba". Vir problema je v nekritični uporabi naprav. Zdravilo z bolj "prijazno" večernjo osvetlitvijo zaslona je čaj iz kamilic.
Audiofili pa, seveda, vsi izhajao iz predpostavke, da je njihov služni organ perfekten in ga je treba ujčkati z pregrešno dragimi - tudi kabli.
Audiofili pa, seveda, vsi izhajao iz predpostavke, da je njihov služni organ perfekten in ga je treba ujčkati z pregrešno dragimi - tudi kabli.
Računalniki nimajo spominov.
PluribusUnum ::
Ta isti so poskrbeli tudi za varen prevoz, mogoče tudi za hiter in pregrešno drag. Pod črto, ujetje stagnacije v kapitalizem in ignorirat neizpodbitne tehnične izboljšave, ki mogoče niso slišne kot posamezna nadgradnja lahko ustavi samo banana-blato test. 
enavlaka ::
gruntfürmich je izjavil:
še slabše je kot si misliš...
audiofili nimajo nobene blage veze kaj v sami fizikalni biti sploh zvok je, in edini odgovor od njih boš dobil da je to valovanje ki ga najbolje ujameš analogno, na mehkem vinilu po katerem drsi diamantna igla...
kar pa se tiče modre svetlobe pa je zgodba morda bolj komplicirana. namreč s pojavom modrih LED-ic smo lahko svetilke obarvali v belo. AMPAK ker vseeno ne vidimo samih ledic ampak koliko je meni znano, vidimo luminiscenčni premaz ki oddaja vse barve, je zato svetilka bela in spekter bolj zvezen.
ampak ker gre tu za zaslone, pa imamo verjetno še vseeno 3 ledice na kupu (popravite me če se motim) in četudi zmanjšamo svetilnost modre, še vseeno oddaja svoj ozek spekter 'invazivne' modre svetlobe, le da se je 'skupen' (oziroma kar mi vidimo) spekter teh treh ledic premaknil bolj v rdeč spekter ker je rdeča bolj našpanana...
in če je to res, se vseeno nismo v celoti znebili ''škodljive'' modre svetlobe; imho.
Človeško oko tudi vidi v spektru in verjetno dokler se draži modri del celic bo to vplivalo na zdravje.
Edina, ki naj nebi vplivala je rdeča in oranžna svetloba.
LED deluje tako, da modra svetloba vzbuja del fosforja, ki potem oddaja ostale barve v svojem spektru. Veliko modre svetlobe pa še vedno pride čez.
Ne potrebujemo očal za "filtriranje modre svetlobe", ki poleg ostalega niti tega, kar trdijo ne opravljajo tako kot bi morale (v bistvu sploh ne, max blokirajo le 10-25%).
Dokler se ne postaraš
Modra svetloba izrazito uničuje vidne celice in hkrati tudi sproža regeneracijo teh v očesu. Verjetno je pri starejših osebah regeneracija slabša in s tem postaja svetloba čedalje bolj škodljiva.
Sicer pa so špegli, ki filtrirajo modro svetlobo in so polarizirani zelo dobri pri vožnji. Veliko direktnih odsevov je v tem spektru
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: enavlaka ()
c3p0 ::
Problem je v sintagmi "invazivna modra svetloba". Vir problema je v nekritični uporabi naprav. Zdravilo z bolj "prijazno" večernjo osvetlitvijo zaslona je čaj iz kamilic.
Audiofili pa, seveda, vsi izhajao iz predpostavke, da je njihov služni organ perfekten in ga je treba ujčkati z pregrešno dragimi - tudi kabli.
Pričakoval bi tudi, da audiofili precej obiskujejo klasične koncerte, le tam je zadeva res čista, instrument - uho. Nič druga.
Rock koncerti so že drugo, precej slabše, zelo nečisti signal pathi. Razen, če se signal tretira kot povsem kosher, dokler ne pride do ušesa, oz. mikrofona.
Okapi ::
Step2en Wolf je izjavil:
Zanimivo, da Audiofili ne prisegajo kaj dosti ne brezžične zvočnike oz. aktivne zvočnike (ki imajo že vgrajen ojačevalec in torej ne potrebujejo kabla).To ne drži - mnogi avdiofili prisegajo na aktivne zvočnike.
Predvsem je pa avdiofilov, ljubiteljev dobrega zvoka, veliko različnih vrst, tako da posploševati je neumno.
Tudi razlike med kabli so seveda dobro slišne - samo dovolj različne kable je treba primerjti. Recimo, vzameš dva enaka zvočniška kabla - en je dolg 5 metrov, en pa 5 kilometrov. A si še vedno upaš trditi, da ne boš slišal razlike? In če ne boš slišal razlike, pa primerjaj 5 m in 500 kilometrov. Še vedno misliš, da ne bo razlike?
Podobno velja za čisto vsak element - zvočnike, ojačevalnike, gramofone...
solatjek ::
Okapi ::
Pričakoval bi tudi, da audiofili precej obiskujejo klasične koncerte, le tam je zadeva res čista, instrument - uho. Nič druga.
Mnogi jih, in marsikdo kritizira akustiko prostora, v katerem je koncert, nekateri pa tudi kakovost glasbil.
Recimo eden od najbolj znanih slovenskih avdiofilov (z zelo drago opremo, vključno s kabli) je flavtist Aleš Kacjan (član Slovenske Filharmonije in skupine SloWind).
solatjek ::
Recimo, vzameš dva enaka zvočniška kabla - en je dolg 5 metrov, en pa 5 kilometrov. A si še vedno upaš trditi, da ne boš slišal razlike? In če ne boš slišal razlike, pa primerjaj 5 m in 500 kilometrov. Še vedno misliš, da ne bo razlike?
Podobno velja za čisto vsak element - zvočnike, ojačevalnike, gramofone...
To ni dobra primerjava. Tudi vrhunski kabl bo imel na 500 km 100.000 x večjo upornost, kot na 5m, logično, da se bo slišala razlika, če bi bilo pri 500km kablu sploh kaj slišat :).
Tu se pogovarjajo o kablu običajne dolžine. Neki par € Temu kabl je lahko tako slab, da vsak slipi razliko, zagotovo pa če je kabel kvaliteten, primernega preseka in zaščite za neko ceno, npr. 50€, močno dvomim, da če kupiš kabel za 200€, da povprečni poslušalec sploh lahko slišiš razliko.
Največ se po mojem mnenju doseže s kvalitetnimi zvočniki in seveda zelo pomembno - postavitvijo v prostor, razni kabli so finese, ki (če nisi kupil ravno zanič kablov) lahko prinesejo zgolj skoraj nezaznavne nianse. Vse skupaj ti pa nič ne pomaga, če predvajaš iz YT.
floyd1 ::
Pričakoval bi tudi, da audiofili precej obiskujejo klasične koncerte, le tam je zadeva res čista, instrument - uho. Nič druga.
Marsikdo jih. In imaš prav, le tam lahko dobiš neko pravo "referenco", "natur" zvok, ki ga potem "loviš" s svojim hifi sistemom.
nejc_nejc ::
Izziv je, ker nimajo enakega metra.
Vsak ima lastnega in je subjektiven.
Decimalni odčitki ter primerjave se ponavadi ne predstavljajo.
Vsak ima lastnega in je subjektiven.
Decimalni odčitki ter primerjave se ponavadi ne predstavljajo.
tony1 ::
"Človeško oko tudi vidi v spektru in verjetno dokler se draži modri del celic bo to vplivalo na zdravje.
Edina, ki naj nebi vplivala je rdeča in oranžna svetloba.
LED deluje tako, da modra svetloba vzbuja del fosforja, ki potem oddaja ostale barve v svojem spektru. Veliko modre svetlobe pa še vedno pride čez."
Imajo ta problem tudi OLED zasloni?
Edina, ki naj nebi vplivala je rdeča in oranžna svetloba.
LED deluje tako, da modra svetloba vzbuja del fosforja, ki potem oddaja ostale barve v svojem spektru. Veliko modre svetlobe pa še vedno pride čez."
Imajo ta problem tudi OLED zasloni?
enavlaka ::
Oled nimajo zadaj led ampak ločene rgb, tako, če bi izklopil modri signal ali pa sfiltriral sliko že v OS, do tega nebi smelo priti.
Enako Amoled na telefonu
Enako Amoled na telefonu
c3p0 ::
Step2en Wolf je izjavil:
Zanimivo, da Audiofili ne prisegajo kaj dosti ne brezžične zvočnike oz. aktivne zvočnike (ki imajo že vgrajen ojačevalec in torej ne potrebujejo kabla).To ne drži - mnogi avdiofili prisegajo na aktivne zvočnike.
Predvsem je pa avdiofilov, ljubiteljev dobrega zvoka, veliko različnih vrst, tako da posploševati je neumno.
Tudi razlike med kabli so seveda dobro slišne - samo dovolj različne kable je treba primerjti. Recimo, vzameš dva enaka zvočniška kabla - en je dolg 5 metrov, en pa 5 kilometrov. A si še vedno upaš trditi, da ne boš slišal razlike? In če ne boš slišal razlike, pa primerjaj 5 m in 500 kilometrov. Še vedno misliš, da ne bo razlike?
Podobno velja za čisto vsak element - zvočnike, ojačevalnike, gramofone...
Tudi dovolj dolg kabel iz čistega zlata bo na neki razdalji zaradi izgub slabši od vsakega kratkega, ob enakem preseku. Tudi če pozabimo na razne motnje.
Boljša primerjava bi bila npr. bakreni kabel recimo 5mm2 in ceno par EUR/m proti nekemu high specced avdiofilskemu 2.5mm2 za par 100 EUR. Konektorji pa recimo enaki, da se izniči ta faktor.
Okapi ::
Moja primerjava je bila namenjena samo temu, da je napačno sklepati, da če med dvema kabloma ne slišiš razlike, to pomeni, da razlik med kabli sploh ni.
Prav tako je napačno sklepati, da če ti ne slišiš razlike, je nihče ne sliši.
Velja pa tudi obratno - če ti slišiš razliko, to ne pomeni, da razlika dejansko obstaja, fizikalno. Morda so te samo možgani nategnili.
Prav tako je napačno sklepati, da če ti ne slišiš razlike, je nihče ne sliši.
Velja pa tudi obratno - če ti slišiš razliko, to ne pomeni, da razlika dejansko obstaja, fizikalno. Morda so te samo možgani nategnili.
besame ::
Step2en Wolf je izjavil:
Zanimivo, da Audiofili ne prisegajo kaj dosti ne brezžične zvočnike oz. aktivne zvočnike (ki imajo že vgrajen ojačevalec in torej ne potrebujejo kabla).To ne drži - mnogi avdiofili prisegajo na aktivne zvočnike.
Predvsem je pa avdiofilov, ljubiteljev dobrega zvoka, veliko različnih vrst, tako da posploševati je neumno.
Tudi razlike med kabli so seveda dobro slišne - samo dovolj različne kable je treba primerjti. Recimo, vzameš dva enaka zvočniška kabla - en je dolg 5 metrov, en pa 5 kilometrov. A si še vedno upaš trditi, da ne boš slišal razlike? In če ne boš slišal razlike, pa primerjaj 5 m in 500 kilometrov. Še vedno misliš, da ne bo razlike?
Podobno velja za čisto vsak element - zvočnike, ojačevalnike, gramofone...
Tudi dovolj dolg kabel iz čistega zlata bo na neki razdalji zaradi izgub slabši od vsakega kratkega, ob enakem preseku. Tudi če pozabimo na razne motnje.
Boljša primerjava bi bila npr. bakreni kabel recimo 5mm2 in ceno par EUR/m proti nekemu high specced avdiofilskemu 2.5mm2 za par 100 EUR. Konektorji pa recimo enaki, da se izniči ta faktor.
Zlato je slabši prevodnik elektrike od bakra. Najboljši kabel bi bil iz čistega srebra, ampak le malo boljši, kot bakren. Prilagam tabelo specifične prevodnosti spodaj.
Pozlačene priključke imajo konektorji za "avdiofile", ker se lepo rumeno svetijo. Profesionalni audio, rf in podobno konektorji so posrebreni. Razlog je v tem, da zlato sicer zelo počasi oksidira, ampak oksid elektriko slabo preveja. Srebro oksidira hitreje in je grdo črno, ampak srebrov oksid je vseeno dober električni prevodnik.
https://www.electronics-notes.com/artic...
gruntfürmich ::
Moja primerjava je bila namenjena samo temu, da je napačno sklepati, da če med dvema kabloma ne slišiš razlike, to pomeni, da razlik med kabli sploh ni.
Prav tako je napačno sklepati, da če ti ne slišiš razlike, je nihče ne sliši.
Velja pa tudi obratno - če ti slišiš razliko, to ne pomeni, da razlika dejansko obstaja, fizikalno. Morda so te samo možgani nategnili.
Pri kablih je nujno potrebno vedeti, za kaj se bo uporabljalo.
Če je govora o usb kablu, potem je odgovor NE. Nobeden računalniški kabel ne bi induciral napake. Kako pa sploh mislite da računalniki delujejo? A če imaš poceni kable, boš na trdem disku kar šopal napake ker jih bo kabel induciral???
Malo morgen. Smo že imeli debate o tem.
Tako da samo nehajte halucinirat kot AI.
Če pa se pretakajo analogni signali, pa ti človeško uho ne bo nič koristilo, ker ne boš vedel kaj je original in kaj predvajanje. To lahko potrdi samo ultra fini mikrofon, ki bi preverjal razliko med originalom in predvajanjem.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gruntfürmich ()
Okapi ::
Ravno pri "digitalnih" kablih najhitreje opaziš razlike. Če nisi še nikoli videl "kockanja" slike zaradi slabega (ali predolgega) hdmi-ja, se pa vsaj malo izobrazi glede tege. gruntfürmich ::
Kolikor se spomnim debate par postov nazaj, je bilo govora o usb kablih.
Torej ti s tem tudi ob enem trdiš, da je naš digitalni svet poln neponovljivih in naključnih napak, in podatki niso nikoli enaki.
Torej ti s tem tudi ob enem trdiš, da je naš digitalni svet poln neponovljivih in naključnih napak, in podatki niso nikoli enaki.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gruntfürmich ()
besame ::
Na ASR forumu imajo meritve par dragih kablov in vsi so enaki ali slabši od generikov. Na primer:
https://www.audiosciencereview.com/foru...
https://www.audiosciencereview.com/foru...
https://www.audiosciencereview.com/foru...
https://www.audiosciencereview.com/foru...
Digitalni kabli:
https://www.audiosciencereview.com/foru...
https://www.audiosciencereview.com/foru...
Pri dolgih kablih se veča upornost in bo kabel z debelejšimi vodniki vedno boljši od tankih. Tako ima na primer ethernet cat 6 debelejše žice od cat 5 kabla. Se pravi pri kablih za zvočnike uporabimo 4 ali 6 kvadrat navadne kable in smo po vseh (razen estetike) parametrih premagali drage audiofilske kable.
Pri interkonektih je bila v preteklosti ozko grlo visoka izhodna impedanca izvorov, zato so samograditelji izdelovali interkonekte iz kablov za osciloskop, ker imajo tanko notranjo žičko in čim slabših činčev, da je bila kapacitivnost komplet kabla čim nižja. Danes pazimo, da ima oprema simetrične (cannon) priključke in smo se rešili bruma in ostalih motenj.
Pri HDMI kablih se varčuje pri debelini vodnikov, zato prihaja do kockanja pri daljših kablih. Sreča, da ima pri HDMI standardu vsaj zvok checksum, drugače bi šlišali čivke ob kockanju pri slabem signalu. Splačalo bi se žrtvovati kak kabel, ga olupiti in premeriti žičke. Pri ethernet kablih so se na primer pojavili ponaredki in namesto bakrenih vodnikov uporabljajo pobakrene aluminijaste.
https://www.audiosciencereview.com/foru...
https://www.audiosciencereview.com/foru...
https://www.audiosciencereview.com/foru...
https://www.audiosciencereview.com/foru...
Digitalni kabli:
https://www.audiosciencereview.com/foru...
https://www.audiosciencereview.com/foru...
Pri dolgih kablih se veča upornost in bo kabel z debelejšimi vodniki vedno boljši od tankih. Tako ima na primer ethernet cat 6 debelejše žice od cat 5 kabla. Se pravi pri kablih za zvočnike uporabimo 4 ali 6 kvadrat navadne kable in smo po vseh (razen estetike) parametrih premagali drage audiofilske kable.
Pri interkonektih je bila v preteklosti ozko grlo visoka izhodna impedanca izvorov, zato so samograditelji izdelovali interkonekte iz kablov za osciloskop, ker imajo tanko notranjo žičko in čim slabših činčev, da je bila kapacitivnost komplet kabla čim nižja. Danes pazimo, da ima oprema simetrične (cannon) priključke in smo se rešili bruma in ostalih motenj.
Pri HDMI kablih se varčuje pri debelini vodnikov, zato prihaja do kockanja pri daljših kablih. Sreča, da ima pri HDMI standardu vsaj zvok checksum, drugače bi šlišali čivke ob kockanju pri slabem signalu. Splačalo bi se žrtvovati kak kabel, ga olupiti in premeriti žičke. Pri ethernet kablih so se na primer pojavili ponaredki in namesto bakrenih vodnikov uporabljajo pobakrene aluminijaste.
Ales ::
Mislim, da je dobro ločiti diskusijo o zvočniških in interkonekcijskih kablih za analogni signal ter tisto o USB in HDMI kablih, ki prenašajo digitalne podatke.
Praviloma kadar govorimo o tem, da nekdo "sliši" razliko med različnimi analognimi audio kabli, je to mišljeno med kabli enakih dolžin in pogosto še z enako terminacijo (ni pa nujno, tu nekateri primerjalni testi seveda dopuščajo razlike, ker se lahko smatra, da je to del kabla).
Pri digitalnem prenosu podatkov smatram, da so primerjave med različno dolgimi kabli legitimne, dokler ti ustrezajo sprejetim industrijskim standardom...
Praviloma kadar govorimo o tem, da nekdo "sliši" razliko med različnimi analognimi audio kabli, je to mišljeno med kabli enakih dolžin in pogosto še z enako terminacijo (ni pa nujno, tu nekateri primerjalni testi seveda dopuščajo razlike, ker se lahko smatra, da je to del kabla).
Pri digitalnem prenosu podatkov smatram, da so primerjave med različno dolgimi kabli legitimne, dokler ti ustrezajo sprejetim industrijskim standardom...
c3p0 ::
PluribusUnum ::
en od primerov: Potencialni obstoj kablov, ki so zaradi napačnega ali poznejšega dizajniranja akustike/digitalizacije imuni na polaganje le teh v neposredno bližino omrežnih kablov je nekaj kar odloča pri izbiri imeti najboljše, za analogno povezavo je to seveda zelena luč v vsakem primeru ker se pogovarjamo o procentih upliva, za digitalno je samo dovolj dovolj, vseeno, pri prvem sesutju digitalizacije nastane grenčina ali sem naredil vse potrebno, pa če tudi ni kabel nič kriv.
Ales ::
Pri dolgih kablih se veča upornost in bo kabel z debelejšimi vodniki vedno boljši od tankih. Tako ima na primer ethernet cat 6 debelejše žice od cat 5 kabla. Se pravi pri kablih za zvočnike uporabimo 4 ali 6 kvadrat navadne kable in smo po vseh (razen estetike) parametrih premagali drage audiofilske kable.
Pri čemer z debelino vodika ne smemo pretiravati, ker proti nam deluje tendenca AC signala, da potuje po površini vodnika. To je skin effect oz. kožni efekt po naše.
Če privzamemo 20 kHz kot mejo, pod katero si ne želimo vpliva skin effecta na signal, debelina vodnika ne sme biti večja od ~0,47 mm.
Če želimo debelejši kabel, recimo za daljše zvočniške kable oz. za uporabo pri visokih močeh, je rešitev uporaba večih paralelnih vodnikov, pri čemer je posamezni vodnik tanjši, skupna debelina kabla pa je lahko s tem večja...
Ampak posamezen vodnik mora biti izoliran!
Debeli zvočniški kabli, ki so sestavljeni zgolj iz tankih posameznih vodnikov, neizoliranih med seboj, niso OK. Skin effect se pri njih pojavi glede na skupno debelino kabla.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ales ()
Okapi ::
Danes pazimo, da ima oprema simetrične (cannon) priključke in smo se rešili bruma in ostalih motenj.
To sem tudi hotel dati kot primer, da trditev o kablih, ki da so vsi enako dobri, ne drži. Ker če bi bili, potem niso samo avdiofili nevedneži, temveč tudi tonski tehniki, ker se nekaj trudijo z XLR, namesto da bi uporabljali navadne činče.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
PluribusUnum ::
In smo pri faradejevi kletki napajalnega dela, ki dobi dodaten pomen na napajalnemu "220v" kablu z oklepom.
Ales ::
Danes pazimo, da ima oprema simetrične (cannon) priključke in smo se rešili bruma in ostalih motenj.
To sem tudi hotel dati kot primer, da trditev o kablih, ki da so vsi enako dobri, ne drži. Ker če bi bili, potem niso samo avdiofili nevedneži, temveč tudi tonski tehniki, ker se nekaj trudijo z XLR, namesto da bi uporabljali navadne činče.
Domnevam da veš, da ni point samo v XLR priključku temveč morajo dejansko naprave na obeh koncih omogočati uporabo takih kablov. Gre dejansko za analogni error correction, namenjen izničevanju interferenc iz okolja, kot je recimo koncertna dvorana s kupom opreme.
V domačem okolju, če privzamemo da dve istovetni komponenti omogočata tako uravnoteženi kot neuravnoteženi priklop, poskusi izmeriti razliko v motnjah signala pri recimo 1 m dolgem interkonektu. Je ni.
(mimogrde, komot imaš lahko uravnotežen kabel s činči na koncu, le praktično ni)
Okapi ::
V domačem okolju, če privzamemo da dve istovetni komponenti omogočata tako uravnoteženi kot neuravnoteženi priklop, poskusi izmeriti razliko v motnjah signala pri recimo 1 m dolgem interkonektu. Je ni.
To seveda ni res. Razliko v motnjah lahko s primerno opremo brez problema izmeriš. Samo slišiš je ne.
Mimogrede, interkonekti so lahko tudi precej daljši - recimo pri aktivnih zvočnikih je takoj nekaj metrov od gramofona do ojačevalnika. In potem poslušaš še radijo zraven, poleg tistega, kar bi rad
besame ::
Pri dolgih kablih se veča upornost in bo kabel z debelejšimi vodniki vedno boljši od tankih. Tako ima na primer ethernet cat 6 debelejše žice od cat 5 kabla. Se pravi pri kablih za zvočnike uporabimo 4 ali 6 kvadrat navadne kable in smo po vseh (razen estetike) parametrih premagali drage audiofilske kable.
Pri čemer z debelino vodika ne smemo pretiravati, ker proti nam deluje tendenca AC signala, da potuje po površini vodnika. To je skin effect oz. kožni efekt po naše.
Če privzamemo 20 kHz kot mejo, pod katero si ne želimo vpliva skin effecta na signal, debelina vodnika ne sme biti večja od ~0,47 mm.
Če želimo debelejši kabel, recimo za daljše zvočniške kable oz. za uporabo pri visokih močeh, je rešitev uporaba večih paralelnih vodnikov, pri čemer je posamezni vodnik tanjši, skupna debelina kabla pa je lahko s tem večja...
Ampak posamezen vodnik mora biti izoliran!
Debeli zvočniški kabli, ki so sestavljeni zgolj iz tankih posameznih vodnikov, neizoliranih med seboj, niso OK. Skin effect se pri njih pojavi glede na skupno debelino kabla.
Tako je, pri višjih frekvencah začne rasti upornost vodnika. 30 let nazaj sem si izdelal zvočniške kable iz flat kablov, kot so bili nekdaj IDE kabli. Signal gre po sosednjih vodnikih izmenično. Se pravi vsak drugi je plus. Po takratnih člankih je večji problem predstavljala induktivnost samega kabla. Impedanca celotne zvočniške omarice je namreč daleč od 4 (ali 8) ohmov. Pri nekaterih, sploh nižjih frekvencah, je zaradi kretnice lahko le 20 odstotkov nazivne impedance in tam se prične zaradi vstavljene induktivnosti izgubljati kontrola ojačevalca nad zvočnikom.
Razlike skoraj ni bilo, morda manj "bobnenja", ali je pa bil le občutek tak, prejšnji kabli so bili 4 mm² za 230 V inštalacije in sem kar pustil flat solato. Ojačevalec imam diy po "blameless" topologiji, takrat v špici napredka:
https://www.audiosciencereview.com/foru...
Danes bi verjetni kupil par kitajskih switcherjev, ki ima 120 db dinamike, 6 db več od mojega. Uho ima v idealnih pogojih okoli 115 db dinamike.
https://www.audiosciencereview.com/foru...
Ne morem si predstavljati, koliko ur razvoja je šlo v te stikalne ojačevalce, vsako desetletje pridejo 10 db boljši čipi.
PluribusUnum je izjavil:
In smo pri faradejevi kletki napajalnega dela, ki dobi dodaten pomen na napajalnemu "220v" kablu z oklepom.
Sam bi rekel, da če se pri audio opremi pozna menjava napajalnega kabla, konstruktor opreme ni dovolj dobro načrtoval usmernika.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: besame ()
Ales ::
Si dejansko izdelal prav ta ojačevalec od Pavela? Spremljal sem njegove teme na ASR, zelo zanimive projekte ima.
PluribusUnum ::
Besame: oklopni signalni kabel ščiti signal pred okolico, napajalni oklopni kabel oddaja manj motenj v okolico, v tem smislu.
mtošev ::
Tema se je izrodila v prepucavanje brez podlage, tako kot vsakič, ko je nekdo obseden z nekim placebom.
Večni argument "če ti ne slišiš razlike" ter "če pri tebi ni učinka" still going strong. Isto kot prehranska dopolnila. Uglavnem samo druga farba fanatikov.
Večni argument "če ti ne slišiš razlike" ter "če pri tebi ni učinka" still going strong. Isto kot prehranska dopolnila. Uglavnem samo druga farba fanatikov.
Zgodovina sprememb…
- predlagal izbris: Okapi ()
gruntfürmich ::
kako veste kateri predvajani zvok je ''original'' in kateri je ''popačen'', brez ultra finega mikrofona, ki bo primerjal bite enega in drugega z originalom?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
feryz ::
To je zagotovo področje, kjer placebo efekt pride še posebej do izraza.
In se ga ne da zanemariti. Če nekdo boljše ali lepše sliši zaradi zlatih kablov, potem tako tudi je.
Sicer pa, jasno, vinilke zmagajo na vsej črti. So edini zvočni vir, pri katerem celo drobec praha lahko slišiš.
In se ga ne da zanemariti. Če nekdo boljše ali lepše sliši zaradi zlatih kablov, potem tako tudi je.
Sicer pa, jasno, vinilke zmagajo na vsej črti. So edini zvočni vir, pri katerem celo drobec praha lahko slišiš.
Okapi ::
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Budget "audiophile" (strani: 1 2 3 4 … 21 22 23 24 )Oddelek: Zvok in slika | 225203 (1044) | PluribusUnum |
| » | Prodaja gramofonskih plošč in kaset še vedno raste (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Novice / Rezultati | 107400 (99530) | |
| » | V čem je tale kabel boljši od tistega za 3 evre? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 22967 (19203) | TESKAn |
| » | [Hi-Fi] - Debata: Kabli, kabli, kabli ... (strani: 1 2 3 4 … 16 17 18 19 )Oddelek: Zvok in slika | 68592 (35416) | rs1975 |