Forum » Zvok in slika » Budget "audiophile"
Budget "audiophile"
pegasus ::
Če ste že pri dacih, letos sem si omislil enega kitajca, topping d90se. Na papirju izgleda hudo, a zaenkrat so občutki mešani. Preseneča me predvsem zelo flat soundstage...
c3p0 ::
Najbližje RME je prišel (nekoliko nepresenetljivo) Scarlett 8i6, je pa tudi med tema dvema bila velika razlika predvsem napram čistosti in jasnosti zvočne slike, precej konkretna razlika pa v samem stereo imagingu.
Zanimivo, imam Scarlett 3rd gen, pa niti nisem vedel, da sem praktično audiofil :)
Sicer večinoma le za kitarske potrebe, imam pa še 2 JBL studio monitorja, startam kak audiofilski track pa da vidimo to čudo.
BigWhale ::
Ko najcenejši RME interface stane 700eur, pa gre za USB powered zadevo, potem veš, da zadeva ni hec. Moja RME stane toliko kot povprečen top spec gaming PC, verjemi, da imajo kar precej stvari pod kontrolo.
Tle si zdej nastel en kup nepovezanih stvari, ki o sami kvaliteti komponente ne povedo prav dosti. Vse kar sem zelel povedat je to, da lahko zanic driverji ubijejo se tako dober hardware.
https://www.rme-audio.de/adi-2-dac.html
To želite, eden top DA konverterjev. Sicer itak nabijamo v prazno, ker govori tema o budget opcijah, je pa vseeno vredno razblinit mit, da boš z izdelkom za par 100eur šišal ali se kakorkoli približeval top grade opremi.
V tej zadevi je not AK449EQ DAC, ki se ga je vcasih dalo kupiti na 'trznici', danes ga ne dobis vec, ker jih ne proizvajajo vec. Zraven je se nekaj nemskih in nekaj japonskih kondenzatorjev, en FPGA in en procesor od Texas Instruments. Mogoce je stvar ze posodobljena in je not kak drug DAC ampak dejstvo ostaja, da nimajo vgrajenih nekih komponent, ki bi jih sami na roke in z ljubeznijo izdelali. :)
Jasno je, da dobre komponente ne naredi samo en DAC chip ampak se druge stvari. Zato pa so razlike med skatlami. Ampak v eni tocki prides do plafona in ti noben denar stvari ne izboljsa. In pri nekaterih receh je ta plafon prej kot si vecina ljudi predstavlja.
Meizu ::
Tle si zdej nastel en kup nepovezanih stvari, ki o sami kvaliteti komponente ne povedo prav dosti. Vse kar sem zelel povedat je to, da lahko zanic driverji ubijejo se tako dober hardware.
Ce bi sploh poznal RME potem bi razumel, zakaj to, kar pises, nima nobenega smisla.
Tvoja izjava ima v globalnem smislu res pomen, ampak pri RME zal ne. Kvecjemu bi bil hard pressed najti katerikoli izdelek, ki je stabilnejsi od RME naprav. V bilokaterem podprtem OSu.
Zanimivo, imam Scarlett 3rd gen, pa niti nisem vedel, da sem praktično audiofil :)
Sicer večinoma le za kitarske potrebe, imam pa še 2 JBL studio monitorja, startam kak audiofilski track pa da vidimo to čudo.
Beseda audiofil je itak smesna. V tem svetu je cisto prevec mesanih percepcij. Edino stvar na katero se res lahko zaneses je zvocna analitika. Blizje kot je nek konverter ali zvocnik originalnemu izvoru signala, natacnejsi je in to je na koncu tisto kar steje. Ce res zelis reprodukcijo cim blize izvoru, potem to se kako steje. V nasprotnem bos ziher nasel miljon ljudi, ki bojo tripali na logitech z serijo, ces, lej kaksne base ima.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Meizu ()
Silici ::
Vrh hriba je pač tak, do tam se da porabit toliko časa in energije da si nekateri zaslužimo naziv budget audiphil, v kvadratni sobi in 92 letnik gear ne bo dal nekih audiophil rezultatov. So druge stvari, izdelava smart upgradeble akustičnih panelov ki ne obstajao in so bolje narejeni kot tržišče premore, zavese-toplotna izolacija-zvočna izolacija-akustični panel na obliki oken ki jih 90% ljudi ni še nikoli videlo, custom stojala za zvočnike "top" dizajn, modificiranje računalniške mize na minimalno odbojno površino, testiranje.. oh, je fino na sredini hriba 
.
. Darko! ::
Če ste že pri dacih, letos sem si omislil enega kitajca, topping d90se. Na papirju izgleda hudo, a zaenkrat so občutki mešani. Preseneča me predvsem zelo flat soundstage...
Ker si že uporabil ta izraz, ga bom malo izkoristil kolega
Resen problem audiofilije in vsega povezanega z njo je ta, da so ti izrazi čist subjektivni in tako o zvoku v bistvu ne morejo povedat nekaj objektivnega, sploh pa ne merljivega.
Recimo, da zapreš oči in si v mislih narišeš po zvoku, ki ga slišiš: pevca, pa kitarista, pa bobnarja, ..., pa vse do slačenja hlačk nekje v zaodrju; ampak nekako, v tem namišljenem 3D prostoru (soundstage), ki si jo projeciraš nekje pred tretjim očesom :)) in je lahko komot večji od fizičnih dimenzij dejanske sobe - ne moreš določit točne pozicije tem posameznim izvorom zvoka, ali pa nimajo dejanske globine in nekak slišiš, da zvok prihaja kot iz televizorja - mislim, a je to flat sounstage ?
In spet, kako bi ga ocenil z ena do deset in povedal nekomu drugemu, pa da bi on to lahko kvantitativno ocenil in si predstavljal kaj ti ali jaz misliva?
To je nemogoče.
Vsakemu, ki ni od rojstva slep je jasno kaj je rumena barva.
Znamo si tudi predstavljat, kaj so odtenki rumene barve.
Da se ne kregamo imamo celo RAL lestvico rumene barve.
Če pa rečem, da je soudstage flat, ali pa piskač brajt ali dark, ali pa da je bas votel, ali suh, pa v bistvu dam možnost neštetih interpretacij.
V enem od učbenikov električnih meritev, je v uvodu avtor, univerzitetni profesor, zapisal naslednje besede Galileja:
Štej, kar je možno šteti.
Meri, kar je možno izmeriti.
In kar ni možno meriti
- napravi merljivo.
Ker pa večina ljudi, ki se imajo za audiofile tako ali tako pravi, da je vse kar šteje le njihova lastna izkušnja in ker na meritve praktično ne dajo ničesar - kar je njihova legitimna pravica - razen takrat, ko lahko z znjimi podprejo svoje izjave - to področje ostaja prav zanimivo bojišče med ljubitelji, audiofili, tehnofili in naključnimi padalci ter lovišče neukih potrošnikov, ki k stricom z robo odnesejo svoj denar.
Včasih je sicer dolgočasno.
Ampak včasih pa prav zanimivo.
Darko! ::
Dober komad.
Predstavljam si jazz klub.
Mize, šank, ljudi.
Cigaretni dim v bledi svetlobi.
Nasproti mene dekle.
Jaz pijem pivo.
Ona gin tonik.
Pogledam jo.
Ona mene.
Dotakneva se.
In sva samo še midva.
Boli me džoko iz kje prihaja muzika.
:))
Predstavljam si jazz klub.
Mize, šank, ljudi.
Cigaretni dim v bledi svetlobi.
Nasproti mene dekle.
Jaz pijem pivo.
Ona gin tonik.
Pogledam jo.
Ona mene.
Dotakneva se.
In sva samo še midva.
Boli me džoko iz kje prihaja muzika.
:))
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Darko! ()
pegasus ::
Štej, kar je možno šteti.Zelo drži. Problem je, da (še?) nimamo nekih orodij za merjenje in opisovanje reči, ki jih zmorejo zaznavati naša ušesa. Poglej recimo kak pogovor s slepimi ljudmi in njihovo uporabo echolokacije, za katero uradna znanost trdi, da jo ljudje nismo sposobni. Možgani so fascinantno prilagodljiv organ, ki ga še ne razumemo v celoti in procesiranje zvoka je samo eno izmed mnogih področij, kjer še moramo naše znanje poglobiti, razdelati, narediti merljivo in definirati standardne metrike.
Meri, kar je možno izmeriti.
In kar ni možno meriti
- napravi merljivo.
Do takrat bo audiofilija pač nek subjektiven hobi in flat soundstage bo še naprej flat ;)
Zimonem ::
Tukaj ne gre zgolj za meritve , ampak tudi specifiko posameznika. Od duševne do psihične. Nekateri smo pač malo daltonisti na barvne odtenke drugi so napol gluhi z velikimi zvočniki. Nikoli ne veš ...
Spet prihaja zima in bookshelfi se bodo občasno pomaknili bi prostor proti kavču kjer mi nearfield na potiho najbolj ustreza.
Spet prihaja zima in bookshelfi se bodo občasno pomaknili bi prostor proti kavču kjer mi nearfield na potiho najbolj ustreza.
MrStein ::
Če pa rečem, da je soudstage flat, ali pa piskač brajt ali dark, ali pa da je bas votel, ali suh, pa v bistvu dam možnost neštetih interpretacij.
Ne. To da se tistemu reče "rumeno", je dogovr med določenimi ljudimi. Drugi so se pa zmenili, da mu rečejo "yellow". Ali "gelb". Ali nimajo besede za to.
Enako za lastnosti zvoka. Zvok. Svetloba. Saj oboje je subjektivno, a ne? Če jaz vidim krog, ti mogoče vidiš elipso. Vsaj tako eni trdijo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
TheBlueOne ::
Kjer najbolj pametujejo pa taki, ki high end sistemov niso nikoli zares poslusali. Potem je pa res dosti vec relativnega.
Meizu ::
TheBlueOne je izjavil:
Kjer najbolj pametujejo pa taki, ki high end sistemov niso nikoli zares poslusali. Potem je pa res dosti vec relativnega.
No, bodimo pošteni, določena budget oprema je sposobna dat kar dosti, kar se frequency responsa tiče. Problem nastane, ker se ljudje ne zavedajo (niti ne morejo, ker jim oprema ne dopušča), da zvočniki poleg frequency responsa lahko poustvarijo tudi layering mixa, t.j. jasnost posameznih inštrumentov, kako se zlije zadeva skupaj, kako zvočnik to predstavi v stereo imageu, itd.
Tu so ubistvu kar precej hude raketne znanosti vmes, na koncu je pa to treba podmazat z denarjem, drugače žal ne gre.
driver_x ::
Po drugi strani pa je audiofilija tako subjektivna stvar, da omogoča nebroj različnih nategov.
Meizu ::
Subjektivna je v okviru poslušalca. Precej objektivna na papirju. Pač meritve, kaj češ. Sicer je zelo odvisno od recording inputa itak, ampak v smislu poslušanja lahko objektivno vsaj določimo procent približka izvornemu signalu. To se da izmerit.
Ales ::
Če pa rečem, da je soudstage flat, ali pa piskač brajt ali dark, ali pa da je bas votel, ali suh, pa v bistvu dam možnost neštetih interpretacij.
Ne. To da se tistemu reče "rumeno", je dogovr med določenimi ljudimi. Drugi so se pa zmenili, da mu rečejo "yellow". Ali "gelb". Ali nimajo besede za to.
Enako za lastnosti zvoka. Zvok. Svetloba. Saj oboje je subjektivno, a ne? Če jaz vidim krog, ti mogoče vidiš elipso. Vsaj tako eni trdijo.
Rumena barva je vsaj v naši civilizaciji definirana s fizikalno merljivo valovno dolžino svetlobe.
Nekateri ljudje različno dojemajo barve in da, lahko je za nekoga nekaj še rumeno, za nekoga drugega morda že ne več, dokler za "meritev" uporabljamo svoje oči. Potem pa lahko in en in drug preklopita fizikalno meritev, nato pa ob pivu razglabljata o človeški individualnosti.
Kako je definiran flat/whatever soundstage? Kako ga znanstveno merimo? Kako se bosta dva zmenila o končnem rezultatu "meritve", če se ne strinjata?
MrStein ::
Za to valovno dolžino smo se zmenili, torej je dogovor.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
pegasus ::
Kako je definiran flat/whatever soundstage? Kako ga znanstveno merimo? Kako se bosta dva zmenila o končnem rezultatu "meritve", če se ne strinjata?Saj smo povedali zgoraj. Takoj ko bomo znali opisati 3D valovanje v 4D prostoru in času z eno številko, bomo zmožni to številko primerjati v različnih scenarijih. Do takrat pa pač "krilimo z rokami" oz. kakorkoli že hočeš temu reči.
Okapi ::
Vse skupaj je še bolj zapleteno.
Upoštevati bi moral tudi frekvenčno karakteristiko svojih ušes. Če na stara leta bolj slabo slišim visoke tone, jih moram pač malo ojačati (vsaj takrat, ko sam poslušam).
In za povrhu je tu še stvar okusa. Ti čisto nič ne pomaga super-duper karakteristika nekih monitorskih zvočnikov, če dajo za tvoj okus od sebe "sterilen" zvok, tebi je pa bolj všeč zvok, ki so ga popačile neka stare ruske lampe.
Upoštevati bi moral tudi frekvenčno karakteristiko svojih ušes. Če na stara leta bolj slabo slišim visoke tone, jih moram pač malo ojačati (vsaj takrat, ko sam poslušam).
In za povrhu je tu še stvar okusa. Ti čisto nič ne pomaga super-duper karakteristika nekih monitorskih zvočnikov, če dajo za tvoj okus od sebe "sterilen" zvok, tebi je pa bolj všeč zvok, ki so ga popačile neka stare ruske lampe.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
Zimonem ::
Oz strižemo z ušesi, premeščamo zvočnike in probamo iz neke vprašljive produkcije dobiti čimbolj prostorsko reprodukcijo.
Pa še to ne velja potem za različne produkcije, da se obnašajo enako. Ampak osnoven sistem je vsaj za moje pojme flat.
Prostor Šempas opremi pač tako da je čim manj odbojev.
Pa še to ne velja potem za različne produkcije, da se obnašajo enako. Ampak osnoven sistem je vsaj za moje pojme flat.
Prostor Šempas opremi pač tako da je čim manj odbojev.
Silici ::
Po eliminaciji odbojev od pohištva mi basi "dovolijo" dvig zvočnikov za 19cm (pred tem je bila ta višina katastrofa za base). Visokotonec v višini ušes, nad tem mid bas pod tem srednjetonc, še en free "upgrade" ;) .
Meizu ::
Vse skupaj je še bolj zapleteno.
Upoštevati bi moral tudi frekvenčno karakteristiko svojih ušes. Če na stara leta bolj slabo slišim visoke tone, jih moram pač malo ojačati (vsaj takrat, ko sam poslušam).
In za povrhu je tu še stvar okusa. Ti čisto nič ne pomaga super-duper karakteristika nekih monitorskih zvočnikov, če dajo za tvoj okus od sebe "sterilen" zvok, tebi je pa bolj všeč zvok, ki so ga popačile neka stare ruske lampe.
Se pogovarjamo o isti stvari. Subjektivni in objektivni del. Za analitično delo (miksanje, master ipd.) se načeloma nagiba bolj k objektivnosti do neke mere (edit: z drugo besedo, nagibamo se bolj k pojmu "translatable"), za poslušatelja je pa dobesedno whatever floats your boat.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Meizu ()
Darko! ::
Če pa rečem, da je soudstage flat, ali pa piskač brajt ali dark, ali pa da je bas votel, ali suh, pa v bistvu dam možnost neštetih interpretacij.
Ne. To da se tistemu reče "rumeno", je dogovr med določenimi ljudimi. Drugi so se pa zmenili, da mu rečejo "yellow". Ali "gelb". Ali nimajo besede za to.
Enako za lastnosti zvoka. Zvok. Svetloba. Saj oboje je subjektivno, a ne? Če jaz vidim krog, ti mogoče vidiš elipso. Vsaj tako eni trdijo.
Ne gre za poimenovanje rumene barve, oziroma poimenovanje lastnosti fizikalnega pojava.
Gre za dejstvo, kot je že omenil Aleš, da "rumeno" - oziroma eno od lastnosti svetlobe - lahko izmeriš kot merljivo fizikalno veličino frekvence svetlobe; za uporabo v vsakdanjem življenju pa so v izogib prerekanju kaj so različne rumene, na voljo barvni (matematični) in primerjalni modeli.
Flet soundstejdža pa fizikalno ne moreš izmerit, prav tako, pa za njega nimamo dogovorjenih matematičnih niti primerjalnih modelov. Vsaj zaenkrat še ne.
Flet soundstage je pač story telling. Tu lahko rečem in trdim karkoli in imam vedno prav. Ker razumen človek mi ne more nasprotovati z ničemer, razen z lastno izkušnjo ali pa še s to ne.
Ker kako mi boš dokazal, da se motim, če bi v hipsterski recenziji na youtubu ali plačanem revjuju na štirih straneh audio trobila trdil, da ima KEF R3 5x boljši soundstage od Klipša RP 600, ki je samo 3x cenejši. Ne moreš! Vse kar lahko narediš je to, da bo imela tvoja hipsterska recenzija, kjer boš trdil nasprotno več ogledov; ali pa boš pokupil več uredniškega prostora v revijah.
Whatewer floats your boat.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Darko! ()
Silici ::
Poslušanje flat sounda da garancijo za pravilen zvok inštrumenta, vokala, akustiko dvorane in kombinacijo, se pravi se lahko prepustimo da možgani naštimajo pravilen offset. Matematično je to določeno, visoka cena predvajalne opreme in proper sobe.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Silici ()
MrStein ::
Če pa rečem, da je soudstage flat, ali pa piskač brajt ali dark, ali pa da je bas votel, ali suh, pa v bistvu dam možnost neštetih interpretacij.
Ne. To da se tistemu reče "rumeno", je dogovr med določenimi ljudimi. Drugi so se pa zmenili, da mu rečejo "yellow". Ali "gelb". Ali nimajo besede za to.
Enako za lastnosti zvoka. Zvok. Svetloba. Saj oboje je subjektivno, a ne? Če jaz vidim krog, ti mogoče vidiš elipso. Vsaj tako eni trdijo.
Ne gre za poimenovanje rumene barve, oziroma poimenovanje lastnosti fizikalnega pojava.
Gre za dejstvo, kot je že omenil Aleš, da "rumeno" - oziroma eno od lastnosti svetlobe - lahko izmeriš kot merljivo fizikalno veličino frekvence svetlobe; za uporabo v vsakdanjem življenju pa so v izogib prerekanju kaj so različne rumene, na voljo barvni (matematični) in primerjalni modeli.
Flet soundstejdža pa fizikalno ne moreš izmerit, prav tako, pa za njega nimamo dogovorjenih matematičnih niti primerjalnih modelov. Vsaj zaenkrat še ne.
Enako za "rumeno" nismo imeli. Pa je s časom prišlo. Kako točno je definiran "Flet soundstejdž" pa ne vem. Če trdiš, da zaenkrat ni dovolj dobro, potem naj bo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MrStein ()
Meizu ::
2f4u ::
Druzba, ne vem al ima smisel it v tehnicne znacilnosti zvoka. Ne me raztrgat, samo v premislek morda drugacno razmisljanje.
1.
Nekje 80% zvoka se da popisati. Tudi tisto kar mi ne slisimo in cutimo v zelodcu. Zvok je valovanje. Svetloba je valovanje. Razlicne frekvence so superponirane na osnovni signal.... Meritve so opravljene tako po percepciji uporabnika kot po moči. Obstajajo sistemi, ki so bili razviti tocno do te meje. Vecino tega testirajo korporacije v laboratorijih.
2.
Hifi oprema, recimo driver, recimo memmbrana, magnet,... Da/dac/dab... Kdo se spusca v to, ce uporablja HW ferrofluid v membrani? Lastne frekvence in ekstremi... Hocem povedat, da to ni audiofilstvo - je tehnika in merljiva.
3.
Nekdo je napisal vpliv psiho fizicnega stanja uporabnika, polozaj in soba... Custva...
BISTVO.j
Moj zakljucek po nekje 10 let dela v tem; pri 50+ ne slisim vec istih frekvenc, al preko instrumenta, igram sam ali poslusam kolega, al preko sistema. Nekje nad 1000eu za stereo sistem skoraj ne slisim razlike. Recimo denon piccolo N6 ne slisim razlike do cambridge audio in MR zvocniki nekje razred visje. Ni razlike, ne slisim ali ne cutim. Pozor, test se opravlja na 1/3 jakosti, ne na 80% moci.
Slusalke v usesih so strup za usesa. Mladina si je pokvarila sluh in tega sploh ne omenjate. Imam primer, kjer je najstnica igrala violino, toda dolocenih not ni igrala, ker jih ni slisala. Cutila je vibracije... Slisala ni. Nekje pri 20tih je nehala. Vzrok.. okvarjen sluh.
Predvsem custva so tisto, kar ne znamo popisat. Razpolozenje. Izkusnje. To je moj zakljucek.
1.
Nekje 80% zvoka se da popisati. Tudi tisto kar mi ne slisimo in cutimo v zelodcu. Zvok je valovanje. Svetloba je valovanje. Razlicne frekvence so superponirane na osnovni signal.... Meritve so opravljene tako po percepciji uporabnika kot po moči. Obstajajo sistemi, ki so bili razviti tocno do te meje. Vecino tega testirajo korporacije v laboratorijih.
2.
Hifi oprema, recimo driver, recimo memmbrana, magnet,... Da/dac/dab... Kdo se spusca v to, ce uporablja HW ferrofluid v membrani? Lastne frekvence in ekstremi... Hocem povedat, da to ni audiofilstvo - je tehnika in merljiva.
3.
Nekdo je napisal vpliv psiho fizicnega stanja uporabnika, polozaj in soba... Custva...
BISTVO.j
Moj zakljucek po nekje 10 let dela v tem; pri 50+ ne slisim vec istih frekvenc, al preko instrumenta, igram sam ali poslusam kolega, al preko sistema. Nekje nad 1000eu za stereo sistem skoraj ne slisim razlike. Recimo denon piccolo N6 ne slisim razlike do cambridge audio in MR zvocniki nekje razred visje. Ni razlike, ne slisim ali ne cutim. Pozor, test se opravlja na 1/3 jakosti, ne na 80% moci.
Slusalke v usesih so strup za usesa. Mladina si je pokvarila sluh in tega sploh ne omenjate. Imam primer, kjer je najstnica igrala violino, toda dolocenih not ni igrala, ker jih ni slisala. Cutila je vibracije... Slisala ni. Nekje pri 20tih je nehala. Vzrok.. okvarjen sluh.
Predvsem custva so tisto, kar ne znamo popisat. Razpolozenje. Izkusnje. To je moj zakljucek.
Okapi ::
Glavni problem pri ušesih je, podobno kot pri očeh, da ljudje nismo merilni inštrument. Tisto, kar slišimo, ni enako tistemu, kar pride do naših bobničev, možgani to na veliko predelajo. Obstajajo tudi zvočni primeri, ampak najlažje je to ponazoriti s optično iluzijo, kot je tale.
Katero polje na šahovnici je temnejše - A ali B?
Svetlomer bi dal pravilen odgovor, ker pa naše oči niso svetlomer...
Merilni inštrument bi lahko pokazal, da je zvočno valovanje, ki pride do mojih ušeš, popolnoma enako, ampak če bi mislil, da prihaja iz hi-fi sistema za deset jurjev, bi se mi zvok zdel boljši kot iz sistema za par sto evrov.
So naredili tudi že poskus, ki je to dokazal. Na testu so primerjali dvoje različnih zvočnikov, ene drage in druge cenejše. Vodja poskusa je preklapljal med enimi in drugimi, ampak poslušalci niso vedeli, da v resnici ves čas poslušajo isti par zvočnikov. In vsi so "slišali" razliko, nekateri bolj očitno, drugi bolj subtilno. Nihče ni rekel, fak, tile pa zvenijo popolnoma enako.
Katero polje na šahovnici je temnejše - A ali B?
Svetlomer bi dal pravilen odgovor, ker pa naše oči niso svetlomer...
Merilni inštrument bi lahko pokazal, da je zvočno valovanje, ki pride do mojih ušeš, popolnoma enako, ampak če bi mislil, da prihaja iz hi-fi sistema za deset jurjev, bi se mi zvok zdel boljši kot iz sistema za par sto evrov.
So naredili tudi že poskus, ki je to dokazal. Na testu so primerjali dvoje različnih zvočnikov, ene drage in druge cenejše. Vodja poskusa je preklapljal med enimi in drugimi, ampak poslušalci niso vedeli, da v resnici ves čas poslušajo isti par zvočnikov. In vsi so "slišali" razliko, nekateri bolj očitno, drugi bolj subtilno. Nihče ni rekel, fak, tile pa zvenijo popolnoma enako.
Silici ::
Se pravi AI - EQ, namesto pop naštimaš Cankarja, potem AI iz baze zvočnih karakteristik Cankarja spusti primierno sekvenco zvokov na domačem ozvočenju in naredi optimalen približek. Pomembno je, da poslušalec ve da je oprema pravilno naštimana. Od tukaj naprej se potem pogovarjamo kaj komu paše.
c3p0 ::
Meizu ::
Pri fizičnih instrumentih veš za kaj gre
Ne ne veš. Pri fizičnih inštrumentih imaš lahko ravno tako na tone različnih EQ setupov. Argument je torej identičen.
Kot govorim - kar je tisti, ki je posnetek miksal in masteriral želel, je zapisano v izvornem signalu. Bolj kot se celoten sistem lahko temu približa v nekem poslušateljskem okolju (vključno z akustiko prostora, če smo že natančni), bolj avtentičen take poslušaš.
Sicer se tudi tukaj da vzpostavit argument, da ne vemo, kakšna je akustika v prostoru tisteka, ki je miksal/masteriral, vemo pa, da so vsaj mastering studiji akustično in tehnično izredno dovršena zadeva - če gledamo top studije.
Okapi ::
Ne vemo niti tega, kaj je v resnici izvajalec slišal, ko je igral. Niti kaj je snemalec slišal, ko je snemal.
Pri snemalni opremi je zato načeloma pomembno, da je čim bolj "prozorna", s čim manj popačenja, s čimvečjim frekvenčnim in dinamičnim razponom.... To se da načeloma vse lepo pomerit. Samo ne sme te potem pretentati, da je zvok, posnet z nekim dragim mikrofonskim predojačevalnikom na lampe boljši.
Ko sem se pred leti znanstveno ukvarjal s snemanjem zvoka (živalskega), sem gledal samo karakteristiko mikrofona. Uporabljal sem en svinjsko drag "kapsel" od Brüel & Kjaer.
Pri snemalni opremi je zato načeloma pomembno, da je čim bolj "prozorna", s čim manj popačenja, s čimvečjim frekvenčnim in dinamičnim razponom.... To se da načeloma vse lepo pomerit. Samo ne sme te potem pretentati, da je zvok, posnet z nekim dragim mikrofonskim predojačevalnikom na lampe boljši.
Ko sem se pred leti znanstveno ukvarjal s snemanjem zvoka (živalskega), sem gledal samo karakteristiko mikrofona. Uporabljal sem en svinjsko drag "kapsel" od Brüel & Kjaer.
Meizu ::
Težko boš argumentiral, da poceni roba zveni ekvivalentno "dobro", samo drugače. To je larifari daj.
Ales ::
Težko boš argumentiral, da poceni roba zveni ekvivalentno "dobro", samo drugače. To je larifari daj.
Cena ni vedno merilo kvalitete, vsekakor pa eno z drugim ni premo sorazmerno povezano.
Folku se komot nudi kable za tisoče EUR in folk ves vesel kupuje, že tu imas lep "audifilski" primer... da ne rečem, česa. In tega je kolikor hočeš.
Okapi ::
Nikjer nisem napisal, da je najcenejši možno ojačevalnik enako dober kot nek dražji model. Pravim pa, da razlike med tistim za 1000 evrov in tistim za 10.000 ervov ne boš slišal. Spodnjo mejo lahko spuščamo, ampak je pač odvisno od modela in do kje.
Smo pred časom primerjali legendarni Sonic Impactov T-amp s Tipathovimi čipi, za 50 evrov, ali kolikor je že stal, z ojačevalniki za nekaj jurjev, in ugotavljali, da zveni "ekvivalentno dobro", samo drugače.
Lahko pa da smo bili žrtve natega, oziroma "lažnih" ocen, kot je tale s spodnje povezave, ker slepega testa nismo delali.
https://www.tnt-audio.com/ampli/t-amp_e...
Oziroma, jaz sem še kar žrtev, ker mi ta ojačevalnik že kakšnih 15 let poganja računalniško ozvočenje. Nanj imam priključene tele slovensko-kitajske zvočnike (System Fidelity 5005) in en aktiven globokotonec od Jamota.
Smo pred časom primerjali legendarni Sonic Impactov T-amp s Tipathovimi čipi, za 50 evrov, ali kolikor je že stal, z ojačevalniki za nekaj jurjev, in ugotavljali, da zveni "ekvivalentno dobro", samo drugače.
Lahko pa da smo bili žrtve natega, oziroma "lažnih" ocen, kot je tale s spodnje povezave, ker slepega testa nismo delali.
https://www.tnt-audio.com/ampli/t-amp_e...
Oziroma, jaz sem še kar žrtev, ker mi ta ojačevalnik že kakšnih 15 let poganja računalniško ozvočenje. Nanj imam priključene tele slovensko-kitajske zvočnike (System Fidelity 5005) in en aktiven globokotonec od Jamota.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
Darko! ::
Slusalke v usesih so strup za usesa.
Meni so popolnoma odveč.
Sicer jih lahko občudujem iz tehnološkega stališča, ampak če mi jih ni potrebno uporabljat, se jim raje izogibam. Zdijo se mi nenaravne. Ne vidim pametnega razloga, da bi si v ušesa tlačil implatate zaradi užitka. Če samo pomislim, imam kolege, ki ko se sprehajajo, tečejo ali vozijo bicikl, obvezno uporabljajo slušalke in muziko. Sem jih vprašal zakaj, pa pravijo, da jim je dolgčas. Da ne prenesejo, da se jim nič ne dogaja. Men je pa to čist tuje. Jaz hočem slišat šumenje listja ali peska po katerem hodim, al pa piš vetra na biciklu.
Včasih samo tišino.
Zadnjič sem obiskal človeka, ki živi malo stran od vrveža vsakdana. Stala sva sredi travnika, dvesto metrov od bajte in človek mi reče: "Darko, kaj slišiš". In sem poslušal, poslušal in poslušal, in iz čiste tišine, se je vsake toliko časa oglasil ptič ali kakšen čriček. In sem mu rekel: "Stari moj, pa to je neverjetno". Se mi zdi, da je tišina bistvena. Samo iz tišine lahko nastane zvok. Samo iz tišine se rodi glasba.
Nekdo je napisal vpliv psiho fizicnega stanja uporabnika, polozaj in soba... Custva...
BISTVO.j
Ja, Zimonen je imel prav.
Čustva in zadovoljstvo je vse kar šteje. Pa če jih izvabiš s prenosnim škripajočim tranzistorjem, sijajem ruskih elektronk ali pa s čudom berlinskega aktivnega spikerja.
Tisti komad o rumeni sem si ob računalniku zavrtel ene desetkrat. Misli so mi odplavale v preteklost. Zraven sem si natočil še dvakrat po prst tašotnega. Tud cigaret bi si prižgal, pa jih že ene deset let nisem kupil; pa še slišal bi jih, če bi kadil not :)
Silici ::
Modifikacije računalniške mize II: Še dobro, da pri prvi modifikaciji ni blo jasno kam se bo spelalo kable in zato stranice niso bile finalno obdelane, kajti pri modifikaciji II bi bilo potrebno vse ponoviti.
Skupno zmanjšana kvadratura vertikalnih stranic mize je 60%.
Skupno zmanjšana kvadratura vertikalnih stranic mize je 60%.
Modifikacija II
veteran ::
Silici ::
Za odmev skrbijo akustični paneli, tole luknjanje je free pika na i na delno nedokončani računalniški mizi, + manj barve se bo porabilo .
. Zimonem ::
Se mi zdi, da je tišina bistvena. Samo iz tišine lahko nastane zvok. Samo iz tišine se rodi glasba.
Bolj ali manj je to potreben pogoj. Zato sem spizdil iz mesta. Pa celo gledam da bi spizdil iz vasi. Ampak brlog je pa v osnoivi osnovan za tišino. Frštrkeraj je zgolj začimba. Agnus DEI od Samuela barberja mi je neka ljuba referenca kjer vokali plešejo od soprana do basa. Ampak Reale-akustike ne znam poustvarit, s stvarim kot imam.
BigWhale ::
Težko boš argumentiral, da poceni roba zveni ekvivalentno "dobro", samo drugače. To je larifari daj.
Med kablom za 300 EUR in kablom za 30.000 EUR slisijo razliko samo tisti, ki jo hocejo slisati. :)
Podobno velja za vse ostale dele sistemov. Ko enkrat dosezes neko kvaliteto, so razlike izmerljive, slisne pa ne vec.
Okapi ::
Najbolj hecni so avdiofilski napajalni kabli. Dva metra svinjsko dragega super-duper kabla, a v "podaljšku" je kilometer najbolj navadnega električnega kabla do transformatorske postaje.
Invictus ::
Če ima vgrajene filtre za višje harmonike, potem že ima smisel...
Kot na VGA kablu včasih.
https://lh3.googleusercontent.com/proxy...
Kot na VGA kablu včasih.
https://lh3.googleusercontent.com/proxy...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
BigWhale ::
driver_x ::
Jaz pa ravno razmišljam, da bi nabavil boljši (in precej drag) kabel za izenačevanje potenciala med gramogonom in predojačevalcem.
BigWhale ::
Jaz pa ravno razmišljam, da bi nabavil boljši (in precej drag) kabel za izenačevanje potenciala med gramogonom in predojačevalcem.
Za to je dost dobra žica od sosedove žičnate ograje. Resno. :D
PS: Sej upam, da se hecas. :D
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
Silici ::
A je komu uspelo usposobit EQ AP64? (dost ga imam za ta lajf ) OpenAL je potrebo nekako zmodificirat, poleg tega mi PC v osnovi noče s Stero Mix poslušat izhoda.
Ne morem verjet, da je tolk komplikacij za en navaden EQ, ki je nastavljiv po frekvenci in krivulji
Edit: od 9 minut naprej jim dogaja:
) OpenAL je potrebo nekako zmodificirat, poleg tega mi PC v osnovi noče s Stero Mix poslušat izhoda.Ne morem verjet, da je tolk komplikacij za en navaden EQ, ki je nastavljiv po frekvenci in krivulji
Edit: od 9 minut naprej jim dogaja:
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Silici ()
Meizu ::
Med kablom za 300 EUR in kablom za 30.000 EUR slisijo razliko samo tisti, ki jo hocejo slisati. :)
Podobno velja za vse ostale dele sistemov. Ko enkrat dosezes neko kvaliteto, so razlike izmerljive, slisne pa ne vec.
Zdaj si kabel našel :D
Se strinjam sicer, itak, da obstaja neka meja, je pa to zelo odvisno od tega, kaj gledaš.
Pri kablih je filozofije itak dosti, ampak zvočnik... Tu pač več kot daš, več imaš, tudi sama meja je finančno (žal) izjemno visoko. Konverterji... Kot pravim, če imaš top zvočnik, bo tudi top konverter prišel do izraza, brez skrbi.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | prvi hi-fi sistem (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Pomoč in nasveti | 44460 (15568) | Ales |
| » | Pomoč pri nakupu zvočnikov do 250e (strani: 1 2 )Oddelek: Zvok in slika | 11044 (5903) | Ricky_82 |
| » | Stereo sistem za kvaliteten zvokOddelek: Zvok in slika | 6678 (3361) | Likalnik |
| » | Nakup integriranega ojacevalcaOddelek: Zvok in slika | 10066 (8259) | CMpunk |