Slo-Tech - Pojav ni nov, saj sta ga David Dunning in Justin Kruger rigorozno pokazala že pred dvajsetimi leti, a je vsaka nova znanstvena potrditev zanimiva. Za svoje delo sta raziskovalca s Cornella dobila celo Ig Nobelovo nagrado, in sicer sta pokazala, da nekompetentni ljudje običajno precenjujejo svoje znanje in obratno. Veščine, ki jih potrebujemo za rešitev problema, so ravno veščine, ki jih potrebujemo, da se tega zavemo. To pot imamo pred seboj še eno potrditev tega efekta. Raziskovalci so 2000 Američanov in Evropejcev anketirali o gensko spremenjenih organizmih, pri čemer so merili tako njihova mnenja in pripravljenost na spremembo kakor tudi njihovo znanje. Rezultati so odlično podprli Dunning-Krugerjev efekt.
V ZDA, Franciji in Nemčiji se je pokazalo, da so najbolj goreči nasprotniki gensko spremenjene hrane izkazovali najslabše poznavanje te tematike, česar se sploh niso zavedali. Čim manj so ljudje vedeli, tem manj so bili pripravljeni slišati dodatne informacije in se izobraziti. Pri ljudeh, ki imajo o določeni tematiki sorazmerno veliko znanja, je korelacija med ocenjenim in dejanskim znanjem, pozitivna. Pod kritično ravnijo znanja pa postane korelacija negativna, in sicer ljudje vedo čedalje manj, a so čedalje bolj prepričani o svojem obvladovanju tematike.
Vodilni avtor raziskave Philip Fernbach pojasnjuje, da je glavni problem kompleksnost tematike. Kdor ne ve prav veliko, se sploh ne zaveda, koliko je vsega. Ljudje z malo znanja zato svoje znanje precenjujejo, kar je razlog za ekstremna in zelo globoko zakoreninjena mnenja. Zato kdor najslabše pozna gensko spremenjeno hrano, tudi najbolj goreče nasprotuje njeni uporabi. Konsenz večine znanstvenikov pa je, da je gensko spremenjena hrana povsem varna za uživanje, prinaša pa številne pozitivne učinke za celo človeštvo (povišan donos na hektar, možnost uporabe manj škodljivih pesticidov, zvišanje vsebnosti hranilnih snovi (npr. riž z dodatnimi vitamini) ipd.).
Genetsko spremenjeni organizmi so tema, ki tudi presega tradicionalne politične delitve, dodaja Fernhach. Ljudje na obeh polih političnega spektra približno enako močno sovražijo gensko spremenjeno hrano, če o njej ne vedo dovolj. Več kot 90 odstotkov Američanov je na primer izrazito proti. Podobni rezultati veljajo tudi za gensko terapijo in ostale načine uporabe tehnologije s področja genetike.
Zanimivo pa je, da pri vprašanju o podnebnih spremembah tega efekta ne opazimo v tolikšni meri. To razlagajo s politizacijo problema, saj je tu zelo močna delitev glede na levi in desni del političnega spektra. Ljudje teorijo o podnebnih spremembah podpirajo ali zavračajo glede na svoje politično prepričanje, ne pa glede na svoje znanje o tej tematiki. Ljudje z levega pola so izkazovali klasični Dunning-Krugerjev efekt, in sicer so manj izobraženi ljudje verjeli, da globalnega segrevanja ni. Na desnem polu tega efekta ni bilo opaziti (temveč le šibek in statistično nepomemben obratni efekt), saj so vsi zavračali teorijo o globalnem segrevanju.
Naj ti znanstveniki jedo 20 let samo GMO in če se ugotovi, da je z njimi vse v redu, potem naj še drugim vsiljujejo. Trenutno pač ni dovolj dokazov o dolgoročnih učinkih. Sploh pa je problem GMO v tem, da se oskrbo s hrano daje v roke korporacijam, ki si lastijo genski zapis rastlin. Upajmo, da naslednja generacija ne bo plačevala licenčnin za zrak ali vodo, ker v to smer težijo korporacije in njihovi lobisti.
Zaključek: če tega ne želim jesti sem, torej, nerazgledan bedak? Saj ne, da imam izbiro (kar bi bilo logično).
In to se promovira na slo-techu? Meni se to zdi nagnusno.
@Mono: lepo napisano. Naredili so poskusne na podganah (zanimivost:podgane so tako trdožive, da bi edine preživele v primeru nuklearne vojne).
Prva generacija relativno ok. Druga generacija težave z reprodukcijo in kar nekaj rakavih obolenj. Tretja generacija sterilna in rakava.
Ampak: o tem se ne sme govoriti, ker GSO je rešitev za vse težave. Biti proti ni moderno. Proti, kot: jaz tega sranja ne bi jedel, ostalim pa dober tek.
A to so isti strokovnjaki, ki so zatrjevali pozitivne lastnosti cukra, potem pa se je odkrilo da so bile studije placane iz strani industrije vec kot 60 let?
Za nemodificirano hrano vemo kako vpliva na telo iz tisocletij izkusenj. Za gensko modificirano pa nimamo pojma. Mislim, da je biti proti kar naraven odziv.
ja, družbi poleg želje po moči vlada še vraževerje in pa navijanje za svojo politično skupino. vse pa se da pojasniti z evolucijsko psihologijo.
želja po moči pride iz narave sveta, v kateri vlada tekmovanje, ko moraš premagati druge.
vraževerje je primitivna vrsta znanosti, ko ugibajo in zadenejo npr 60%, še vedno bolje kot nič.
navijanje za svojo politično skupino pa ustvarja vojne, iz katerih zmagovalci veliko potegnejo zase, poraženci pa umrejo. gre se za vrsto tekmovanja. logično je, da je to vkoreninjeno v ljudi zato, ker tisti, ki so delali to so bili ponavadi zmagovalci (navija bolj tisti, ki vidi premoč v svoji skupini) in so se namnožili.
Kakšen Dunning-Krugerjev efekt neki, prosim vas lepo. To je že tisočletja znana Sokratova resnica "vem, da nič ne vem". In vsake toliko časa, ob popolni menjavi neke teze, se izkaže, da to res drži.
Edini možni razlog, da tisti, ki so bolj informirani bolj podpirajo GMO je to, da so jim bolje oprali glavo z lažmi. Tako ta raziskava pokaže žalostno stanje moderne znanosti. Znanost je postala suženj kapitala in agende elitistov.
Problem gensko spremenjenih rastlin je večplasten. Kot prvo si korporacija naredi svojo naravo ki si jo potem lasti; licencira in prodaja. S tem ostanejo ostale alternative manj primerne; pritisk na kmeta je večji da kupi seme od točno določene korporacije ; tiste ki ima največji izplen; ker če ne potem se zgodi da donos na rastlino ni dovolj visok in se ne more ekonomsko primerjat z ostalimi kmeti. Tehnologije samega pridobivanja takega boljšega in gensko semena da monoplen ali oligopolen položaj na trgu. Če korporacija želi pritisnit na državo to lahko lepo naredi z povečanjem cen semen. Mogoče ne zdej ko je še veliko semen gensko nespremenjenih ampak bolj k gre čas naprej več so kmetje odvisni od točno določenih korporacij.
Sej ko se je prvotno omenjal Monstanto se ni toliko govorilo o zdravstnih pomislekih ampak o tem kako močno pozicijo s tem korporacija dobi. Kako stara semena niso več "viable" za sadit; niso več profitibilna po večji meri; kako so kmetje postali odvisni od Monsanta še posebej v Južni Ameriki. Kako so se mogl kmetje zarad pritiska na cene odpovedat tradicionalnim semenom.
Drugi pomislek je seveda naravovarstveni. Iz preteklosti vemo kako se igračkanje z naravo hitro lahko izjalovi, ko noben tega ne pričakuje.
@Glugy, to kar si povedal sta dva realna pomiselka GMO, oba rešljiva z zadostno regulacijo in ne prepovedjo GMO.
Na temu zdravosti pa je dejstvo to, da je GMO hrana manj zdrava zgolj če se jo naredi manj zdravo načrtno z modifikacijo genov v to smer, enako lahko se jo naredi tudi bolj zdravo. Glede na to da GMO pade pod isto regulacijo glede dovoljenih vsebnosti snovi kot ostala hrana ja ta aspect GMO-ja že čisto ok reguliran (vsaj v EU, kjer imamo normalno regulacijo hrane).
Čisto ločena stvar je osebnost vitaminov in hranilnih snovi, tu marsikatera GMO hrana na slabšem, ker modificirajo gene v večji volume in je marsikaj bolj "vodeno". Ampak a je to res slabše, efektivno torej pri istem volumnu pojemo manj hranilne vsebine v nekaterih primerih in ker itak vsi jemo preveč je to plus:)
Drznil se bom ponoviti in prilepiti povzetek doktorja Črtomirja Borkota, ki je na Slovenski varnostni konferenci na to temo povedal (kdor ne ve, kdo je gospod Borko lahko njegov življenjepis poišče na spletu):
Ni minilo veliko let odkar je vlada ZDA svojim nekaj sto veleposlaništvom in poslaništvom poslala depešo z ukazom o tem, da morajo diplomati ZDA po svetu storiti vse, da voditelje in strokovnjake prijateljskih, ali vazalnih držav prepričajo o nujnosti in koristnosti uvajanja GSO (seveda provenience iz ZDA!) v nacionalna gospodarstva.Ker je šlo takrat za politične pritiske ni čudno, če so politiki poklekali drug za drugim (tudi v RS!) strokovnjaki pa, ki so po akademski časti dolžni ostati kritični in strokovni, pa so nekateri pozabili na svojo strokovno odgovornost in odgovornost do naroda, ki jih plačuje, da varno vodijo barko nacionalnih interesov po razburkanem morju sodobnosti. Tudi pri nas je veliko "strokovnjakov", ki so se prelevili v plačane lažne guruje tehnologije, ki pokopava sodobno civilizacijo v imenu globalne nadvlade kapitala. a o obsodbi takih človeku nevrednih dejanj naj sodijo drugi, morda v bodočnosti tudi pravosodni organi RS. Mi priporočamo kratek vpogled v dogajanje na konferenci, ki je kljub časovnemu zamiku zanimiva in kaže na to, da so v RS tudi ljudje, ki problematiko poznajo, a morajo žal, glede na razmere, molčati!
Gensko spremenjeni organizmi – jim delamo krivico, ali se jih upravičeno bojimo?(Poročilo s konference)
O Vrba! Srečna, draga vas domača,
Kjer hiša mojega stoji očeta;
De b' uka žeja me iz tvojga sveta
speljala ne bila, goljfiva kača!
(F.Prešeren, Sonetje nesreče)
Konferenca je bila namenjena dialogu med strokovnjaki z različnih področij, civilno družbo in evropsko politiko, organizirala pa jo je Informacijska pisarna evropskega parlamenta v Sloveniji. Udeležil sem se je kot član in predstavnik spletnega portala Varen svet.si.
Konferenca je potekala v okviru dvodnevnega Regionalnega foruma za razpravo, v petek, 18. marca 2016, v veliki dvorani narodnega doma v Celju.
Otvorila sta jo mag. Klemen Žumer, vodja informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji in g. Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje.
Med mnogimi pomembnimi strokovnjaki in politiki iz slovenskega prostora so k delu uspešne konference pomembno prispevali: dr. Igor Šoltes, g. Franc Bogovič ( oba evropska poslanca RS), prof.dr. Borut Bohanec, predstojnik katedre za rastlinsko biotehnologijo, Biotehniška fakulteta UL, dr. Boštjan Petelinc, direktorat za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ga. Renata Puc, uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ga. Darja Teržan, vodja marketinga in razvoja Mlekarne Celeia, g. Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, g. Vlado Avguštin, čebelar in svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zvezi Slovenije. Uvodničarji in sogovorniki so spregovorili o lastnostih, prednostih, slabostih, potencialnih nevarnostih in drugih perečih vprašanjih povezanih z gensko spremenjenimi organizmi (v nadaljnjem besedilu = GSO). Skušali so razkriti, kaj se v javni razpravi ocenjuje za mite, kaj za zamolčano resnico, kako (ne)odvisne so v resnici študije, ki služijo kot podlaga za oblikovanje javnega mnenja in celo zakonodaje ter skušali razložiti kakšno je njihovo videnje prihodnosti GSO pri nas, Evropi in svetu. Sogovorniki so delili svoje poglede na regulacijo GSO, razložili, na podlagi česa se odločajo o svojem glasu za, ali proti GSO, kakšen vpliv ima na njih na eni strani mnenje strok, na drugi mnenje javnosti, pa tudi, ali drži, da je najglasnejši in najmočnejši glas mednarodnih lobijev. Pojasnili so, kakšno stopnjo varnosti in pravice do obveščenosti zakonodaja, ki jo sprejemajo, prinaša v praksi in kaj se nam obeta v prihodnosti. Nadalje so bila izhodišča za razpravo s strani bolj praktičnih vidikov, kot npr., ali so oznake »brez GSO« dobra poslovna priložnost, varovalo za potrošnika, ali spreten marketinški trik? Kako gojenje GSO vpliva na širše naravno okolje? Kako bi morala v tem kontekstu ravnati Evropa in Slovenija? Kako (ne)realne so obljube, da lahko z GSO nahranimo sebe in svet ter kmetujemo lažje in učinkoviteje?
Kot komentator in kot eden od starost slovenske znanosti si bom k suhoparnemu poročilu dovolil napisati nekaj komentarjev, ki bodo v največji meri odražali avtorjeve poglede na to problematiko. Na moje veliko olajšanje sem bil nad stališči nekaterih strokovnjakov in politikov prijetno presenečen, predvsem zaradi treznosti in modrosti, ki je vodila njihovo razmišljanje.
Uvodno predavanje g. prof. Bohanca je bilo zastavljeno kot vizija sveta s popolno in brezpogojno prevlado GSO in je dodobra razvnelo razpravljalce. Brez dvoma vrhunski strokovnjak za biotehnologijo, tkivne kulture, žlahtnjeje rastlin in še kaj, ki mu sicer tehnološko-inženirsko ni kaj očitati, pa je mene zavestno, ostale pa podzavestno razočaral s svojim ozkim tehnološko opredeljenim pogledom in z velikimi (namernimi, ali nenamernimi) luknjami pri znanju medicinskih, bioloških in civilizacijskih znanj, ki so nujna pri ocenah posledic uvajanja GSO v prostor.
Naj omenim, da je bilo s transgenimi poljščinami v letu 2014 posejanih 181,5 mio ha površin, od tega v Evropi (predvsem Španija) le 140.000 ha. Delež povečanja GSO posevkov iz leta 2013 na 2014 je bil 3%. GSO je v letu 2014 sejalo 18 mio proizvajalcev v 28 državah z levjim deležem, kje drugje kot v ZDA (73,1 mio ha), Braziliji (42,2 mio ha), Argentini (24,3 mio ha), Indiji (11,6 mio ha, predvsem bombaž) in Kanadi (11,6 mio ha).
Pomemben političen dejavnik je odločno negativno stališče vsaj polovice članic EU, ki je za geografsko izključitev svojega ozemlja iz pridelave GSO. Pri tem prednjačijo npr. Avstrija, Francija, Italija, Madjarska, torej dežele, ki so tradicionalno prisotne na trgu s svojimi kvalitetnimi in avtohtonimi kmetijskim pridelki in izdelki. Pomemben strateški dejavnik je tudi popolna prepoved uporabe in pridelave GSO v Ruski federaciji in Kitajski. Predvsem prva bo po ukinitvi sankcij spet pomembno tržišče EU, saj je tradicionalen »vrt« Rusije, Ukrajina, že razprodana Monsantu, Syngenti, BARR Crop Scienc-u in ostalim ameriško-nizozemskim multinacionalkam, ki seveda od svojih smernic ne bodo odstopale, njihove škodljive, cenene in zdravju neprimerne izdelke pa naj bi predvidoma in načrtovano konzumirala z priseljenim neproduktivnim prebivalstvom zasičena Evropa. Nisem samo slučajno nakazal te povezave, saj vem, da bodo to brali tudi izkušeni in razmišljujoči bralci! Nič se namreč v EU in tudi v t.i. » zahodni civilizaciji« ne zgodi slučajno, tudi migracije ne!
Stališča slovenskih politikov, v tem primeru evropskih poslancev so zastrašujoče različna in če kje so tukaj nestrokovna in na meji izdaje slovenskih nacionalnih interesov. Vsaj dve častni izjemi pa je potrebno izpostaviti in jim dati vse priznanje, to sta g. dr. Igor Šoltes in g. Franc Bogovič. Prvemu tudi priznanje za brezkompromisno borbo za pravice do čiste in zdrave pitne vode kot javnega dobra. Zanimivo je pravzaprav, da bi desna opozicija morala biti tradicionalno konzervativna in narodno zaščitniška, a npr. njen predstavnik g. dr. Peterle in poslanci njegovega kroga gladko glasujejo »ZA« uvedbo GSO in podpis TTIP, kar je enako. To pa so seveda politični komentarji v katere se ne želim spuščati, čeprav puščajo za seboj leden strah v kosteh. Z tem bo opravilo njihovo, povečini ruralno volilno telo, ki bo morda soočeno z vsaj 20% zmanjšanjem svojega števila, če se bodo uresničile projekcije njihovih vodij.
O političnih stališčih smo nanizali kakšen komentar, o strokovnih, pa naslednje. Stroke niso enotne v oceni koristnosti ali škodljivosti GSO. Strah pred GSO organizmi naj bi bil neutemeljen in posledica slabega obveščanja, izpostavljajo raziskave, ki »potrjujejo« varnost GSO ter njihov proizvodni »potencial«, ki pa mimogrede sploh ni bistveno višji od pridelave normalnih gospodarskih rastlin. Seveda je floskula, ki se vsak dan plasira preko javnih občil približno v slabi polovici programov tudi nam, da naj bi s pomočjo teh kultur, ob manj zahtevni pridelavi izkoreninili lakoto v številnih delih sveta. Po glediščih zahodne civilizacije je namreč višek zadovoljive in človeka vredne prehrane McDonaldsov krompir in hamburger, ali čokoladiran francoski rogljiček z obilico sojinega mleka, prosena kaša, ki pa jo uživa vsaj polovica Afrike, pa ne. In potem gledamo na javnih občilih spet naslednjo polovico novinarskih umotvorov, ki se ukvarjajo s tem, kako da so Afričani lepi, zdravi, potentni, vitki… zahodna civilizacija pa se utaplja v blatu diabetesa, celiakije, alergij in debelosti. Halo!
Dejstvo je, da je neodvisnih raziskav z jasnimi rezultati v prid GSO enostavno premalo in še te so strokovno vprašljive. Ni potrebno veliko modrosti, da ugotoviš, da raziskava, ki jo financira Monsanto in ugotavlja »koristnost« npr. GSO soje ne more biti objektivna in predmet strokovne razprave. Ob dejstvih, da so prehranski poskusi z GSO na živalih, pokazali naslednje rezultate: v prvi filialni generaciji (F1) ni bilo nobenih zazanavnih sprememb, v drugi liniji potomcev (F2) motnje v reprodukciji in nagnjenost k tvorbi tumorjev, v tretji generaciji (F3) pa sterilnost in generalizirana nagnjenost k tvorbi tumorjev. Projicirano na povprečno starost človeške generacije ( tri generacije/100 let) je preteklo premalo časa od uvajanja GSO do danes, da bi bilo mogoče enoznačno govoriti o popolni varnosti, še posebej, ko govorimo o vplivu na naslednje generacije. Ob epidemioloških študijah zdravstvenega, ali bolje bolezenskega stanja »zahodne civilizacije«, torej EU in ZDA, pa podatki govorijo vse prej kot o koristnosti sedanjega načina prehranjevanja ljudi, vključno z uporabo GSO. Avtor je avditorij tudi seznanil z najnovejšo študijo kitajskih strokovnjakov, ki dokazuje, da tudi najmanjši »cluster« ali po domače skupek aminokislin, ki ga še ne moremo definirati kot beljakovino, že prenaša gensko informacijo in tako v črevesju živali (ali človeka) s pomočjo lastne črevesne flore prične tvoriti herbicid, ki je sicer specifičen za GSO koruzo in ubija koruznega hroščka. Govorimo seveda o prenosu gena, ki kodira tvorbo insekticida iz genoma B. thuringiensisa v genom GSO koruze, ki naj bi bila »zdrava in odporna« ter idealna za človeško in živalsko hrano. Takšne kritične implementacije so npr. manjkale pri ekspozejih prof. Bohanca.
Prebitek pridelka glede na tradicionalne in avtohtone sorte rastlin ni dovolj velik, da bi odtehtala vplive na naravno okolje in uporabo naravnost gorostastnih količin selektivnih herbicidov tipa glifosat (Roundup-do nedavnega v lasti patenta Monsanto) in predvsem jasne namere obvladovanja pravice do semen in s tem nadzor nad hrano in politično nadvlado. Majhno, a bistveno pojasnilo avtorja! GSO so skonstruirani tako, da so kot semenski material neuporabni, torej neplodni in je za vsako setev potreben nakup semenskega materiala. Seveda ga v ekskluzivi ponujajo in dobavljajo glavni konstrukterji GSO organizmov Monsanto, Syngenta, BARR Crop Science. Čisto slučajno vsi iz ZDA in za zelene $. Ali je dodaten komentar še potreben? Morda iz toliko opevane suverenosti in neodvisnosti RS, ali EU?
Vprašanje GSO torej vzbuja številne emocije, postaja pa tudi vse bolj pomembno politično vprašanje, saj je regulacija odvisna od političnih odločitev na evropski in, žal vse manj, na nacionalni ravni.
Kot prijazni sončni žarki, ki skozi svinčeno sive oblake posijejo na naše glave je toraj izzvenela tale konferenca. Že uvodni govor g. župana Bojana Šrota je izzvenel vzpodbudno z izjavo, da so MO Celje razglasili za »GSO prosto«. Da mislijo resno, pa je kasneje potrdila tudi ga. Alja Tržan, vodja marketinga Mlekarne Celeia, ki je obrazložila naravnost vzoren program varovanja potrošnikov in upravičila uporabo logotipa »brez GSO« na svojih izdelkih.
Ali je politika s to konferenco imela tudi jasne in poštene namere in ne le namen cirkusantskega sprenevedanja, bo pokazal čas. Strokovnjaki in državljani lahko ta hip računamo na poštena stališča dr. Šoltesa in g. Bogoviča, ne pa tudi na stališča vlade, ki ne izdaja svojih stališč, čeprav jo obvezuje zadevna resolucija objavljena v Uradnem listu RS, št. 25/11, o prepovedi uporabe GSO na teritoriju države in pa morda g. ministra, mag. Dejana Židana, ki je lani poudaril, da je RS močan člen v verigi držav proti GSO.
Nad izjemno hrabrimi in odločnimi stališči prisotnih, da se bodo borili za slovensko samostojnost, avtohtonost in kvaliteto tudi na tem področju življenja smo bili očarani in zadovoljni. A ne moremo se otresti vtisa, da smo bili le peščica razsvetljenih razmišljujočih in strokovno podkovanih državljanov, ki bodo že v naslednjih dneh, ko EU pričakuje obisk g. predsednika ZDA, B. Obame, ki ima eno samo nalogo in to je prisiliti države EU v podpis sporazumov TTIP, TISA in CETA skupaj s svojimi politiki, pokorno sklonili svoje slovanske tilnike kot že tolikokrat prej v zgodovini. Podpis teh sporazumov bo namreč iz želja, prepričanj in odločitev te in ostalih konferenc naredil le papirne ogorke, ki jih veter raznaša z ugašajočega domačega ognjišča.
Ja, in še to! Na konferenci smo pogrešali, poleg še nekaterih, predvsem prvega v vrsti borcev za zdravo hrano in okolje v Sloveniji, g. Antona Komata. Škoda!
In za konec. Ali bo znanost tudi tokrat »goljfiva kača« iz uvodnega Prešernovega soneta in nas bo ponovno peljala stran od ognjišč naših očetov in dedov, od njihovega bogatega znanja semenarstva, žlahtnenja rastlin, vsega znanja in izkušenj, ki smo jih nakopičili v stoletjih ?Človek se tokrat z zlorabo znanosti postavilja nad Boga in ustvarjala nove organizme po svoji volji in ne po volji narave, ki je razvoj usklajevala v harmonični red milijone let. Vsekakor vemo veliko premalo, da bi lahko dopustili odpiranje tako nevarne Pandorine skrinjice.
Pri gensko spremenjeni hrani lahko znastveniki dokazujejo v neskončnost ampak časa ne morejo prelisičit.
Šele čas nekaj generacij bo pokazal pravi vplih GNO na človeški organizem in okolje... Do takrat pa lahko tisti, ki pravijo, da ne škodi samo čakajo in so tiho...
Ker mi ki smo proti nimako kaj dokazovat, naj dokazujejo tisti, ki so si noviteto zmislili.
Samo spomite se kako je bilo z DDT jem... V ZDA so ga v 60. polivali in špricali po cestah... Sedaj pa vemo kako strupena zadeva... No takrat so trdili da ni...
Primer je recimo iz Norveške, kjer trdno varujejo gensko spremenjene losose, ker če jih spustijo v naravo se ti niso več sposobni razmnoževat in prehranjevat...v primeru, da se zmešajo z naravnimi gre celotna vrsta v maloro.
GSO je samo pospešena selekcija sort. Namesto da križaš neko stvar 50x ji spremeniš gene in v enem letu pridobiš to kar bi drugače gojil 50 let.
Bolj kot GSO so nezdrava škropiva in pesticidi, s katerimi v tonah zalivajo razne rastline.
Kdaj vam je na vrtu zrasel takšen paradižnik + da so bili vsi hkrati zreli? Ko pa prideš v trgovino se pa ljudje zmrdujejo ko vidijo bio jabolka in imajo kakšne rjave pike potem pa rajši vzamejo perfektno jabolko utopljeno v škropivih.
Ne razumeš poante. Poanta je, da če prepoveš GSO moraš prepovedati tudi križanje vrste počasi da pridobi določene lastnost, ker je isto samo z drugo brzino kot je povedal pero.
Očitno je tudi avtor na levi strani tega grafa, ker je natrosil kar nekaj neumnosti.
Kot prvo je zgrešena trditev, da se uporablja manj pesticidov. Resnica je ravno obratna, danes so rastline gensko spremenjene tako, da se lahko uporablja več pesticidov. Tem rastlinam dvignejo odpornost proti določeni vrsti pesticidov, da jih lahko potem uporabljajo v večjih količinah, brez skrbi da bi bile crknile gensko spremenjene rastline, crkne pa vse ostalo.
Potem je v istem stavku omenjen večji hektarski donos in večja hranilna vrednost. To se je tudi že izkazalo, da ne gre oboje hkrati, višje hektarski donosni pomenijo rastline, ki so revnejše s hranilnimi snovmi.
Tudi stavek konsenz večin znanstvenikov je kar nekaj. Katerih znanstvenikov? O kakšni večini govorimo? Kje so odstotki in imena znanstvenikov?
Z GSO ni nič narobe, sploh ko gre za rastline. Ločiti je treba samo tehnologijo/znanost od komercialnih pristopov in zaslužkarstva, kjer stvari trenutno res ne izgledajo lepo. GSO se v praksi že uporabljajo povsod po svetu, praktično vsa soja je že taka (pa čeprav to ni nikjer omenjeno, ko kupite sojino omako), kmalu sledita riž in koruza, kjer se manjše količine za namene testiranja sadijo že zdaj.
Pri rastlinah je tako, da jih konec koncev porabimo za hrano, kjer sami geni niso pomembni. Edina potencialna nevarnost tukaj je, da bi gensko spremenjene rastline poleg sladkorjev, ki nastanejo pri fotosintezi, vsebovale še neke druge, škodljive in potencialno še neznane snovi, česar pa ob današnji stopnji tehnologije in obsega testiranj, skoraj ni mogoče prezreti. Kot mnogokrat poudarjajo znanstveniki, to tveganje tako ali tako obstaja tudi pri klasičnih metodah žlahtnenja posameznih vrst (preko križanja, posebnih kemičnih postopkov, itd.), kjer so konec koncev stvari še precej manj predvidljive. Človek skozi celotno zgodovino vpliva na gene rastlin in živali, ki jih je udomačil, do sedaj pač preko umetne selekcije, zdaj pa lahko še preko neposrednega spreminjanja genov. To je samo dobro in tukaj ne sme biti nekih zadržkov, kako je treba to prepustiti naravi, ker v naravi današnje pšenice, koruze, solate, krompirja ipd. pač nikoli ne najdemo in je vse posledica tisoče let načrtnega spreminjanja.
Rusi so GSO prepovedali, ker njihova industrija v njem nima primata in se bojijo strašnih zlobnih zahodnih kapitalistov.
Sicer pa je zanimivo, da je tudi na tehničnem websitu toliko ljudi, ki enostavno ne razumejo, kako deluje sistem sodobne znanosti, in so zato ranljivi na privzemanje neresnic in vraževerij. Vsekakor tudi šibkost našega šolskega sistema in znanosti same, da ljudem ne uspe zadeve dovolj dobro predstavit.
Primer je recimo iz Norveške, kjer trdno varujejo gensko spremenjene losose, ker če jih spustijo v naravo se ti niso več sposobni razmnoževat in prehranjevat...v primeru, da se zmešajo z naravnimi gre celotna vrsta v maloro.
To je problem regulacije, ne GSO v splošnem. Pri vsaki pridelavi lahko prihaja do nevarnih nepravilnosti, najsibo to GSO, klasična, biodinamična ipd.
GSO ni enako križanju. Pri križanju gre ze oploditev po narwvni poti.
Pri manipjlaciji genetike gre pa za (podajam samo primer za katerega vem, da so ga naredili) dodajanje pajkovega gena v solato, da je le-ta bolj sočna. Moje mnenje je, da to ni vredu.
Z volkom pa ima buldog toliko skupnega kot osel in bik. Pač obadva hodita, dihata zrak in rada imata meso. Čeprav, buldog zaradi vseh genetskih okvar še mesa v naravni obliki ne sme jesti, ker se lahko zredi in dobi okvaro kolkov.
Zakaj GSO in zakaj škropljenje in zakaj ne ekološka lokalna pridelava? Zaradi dobičkov. Izključno zaradi dobičkov.
Imamo dovolj znanja, imamo dovolj tehnologij, da prehranimo svet z ekološko lokano pridelavo... vendar potem bi padli dobički.
Zakaj si upam to trdit.
Preprosto.
Dunaj je imel leta 1900 1,8 milijona prebivalcev, leta 1910 2 milijona (kar je bilo največ) sedaj spet 1,9 milijona... Zakaj vam to pišem. Ker so bili ljudje s tehnologijo poljedelstva, brez hladilnikov, modernega transporta bili sposobni prehranit mesto z DVEMA milijonoma prebivalcev in to leta 1910 s svežo, lokalno hrano...
Zanimivo a ne? Kaj pa sedaj ?
Sedaj pa moramo vse pošropit, zapakirat z dolgim rokom, dodat konzervanse... Zakaj? Izključno v imenu dobička.
Očitno je tudi avtor na levi strani tega grafa, ker je natrosil kar nekaj neumnosti.
Kot prvo je zgrešena trditev, da se uporablja manj pesticidov. Resnica je ravno obratna, danes so rastline gensko spremenjene tako, da se lahko uporablja več pesticidov. Tem rastlinam dvignejo odpornost proti določeni vrsti pesticidov, da jih lahko potem uporabljajo v večjih količinah, brez skrbi da bi bile crknile gensko spremenjene rastline, crkne pa vse ostalo.
Potem je v istem stavku omenjen večji hektarski donos in večja hranilna vrednost. To se je tudi že izkazalo, da ne gre oboje hkrati, višje hektarski donosni pomenijo rastline, ki so revnejše s hranilnimi snovmi.
Tudi stavek konsenz večin znanstvenikov je kar nekaj. Katerih znanstvenikov? O kakšni večini govorimo? Kje so odstotki in imena znanstvenikov?
Prvi stavek v članku v Nature: There is widespread agreement among scientists that genetically modified foods are safe to consume[1,2] and have the potential to provide substantial benefits to humankind[3].
Hranilna vrednost: GSO-ji so omogočili na primer riž, ki ima vitamine, ki jih navadni riž nima in jih ljudem v delih Azije ravno zaradi večinsko riževe diete primanjkuje.
Večji hektarski donos imajo GSO-ji, ki so odporni na določene škodljivce ali pesticide, ki jih pobijejo. Namesto da škropiš s koktejlom svinjarije, lahko škropiš z enim pesticidom, na primer.
Drznil se bom ponoviti in prilepiti povzetek doktorja Črtomirja Borkota, ki je na Slovenski varnostni konferenci na to temo povedal (kdor ne ve, kdo je gospod Borko lahko njegov življenjepis poišče na spletu):
Ni minilo veliko let odkar je vlada ZDA svojim nekaj sto veleposlaništvom in poslaništvom poslala depešo z ukazom o tem, da morajo diplomati ZDA po svetu storiti vse, da voditelje in strokovnjake prijateljskih, ali vazalnih držav prepričajo o nujnosti in koristnosti uvajanja GSO (seveda provenience iz ZDA!) v nacionalna gospodarstva.Ker je šlo takrat za politične pritiske ni čudno, če so politiki poklekali drug za drugim (tudi v RS!) strokovnjaki pa, ki so po akademski časti dolžni ostati kritični in strokovni, pa so nekateri pozabili na svojo strokovno odgovornost in odgovornost do naroda, ki jih plačuje, da varno vodijo barko nacionalnih interesov po razburkanem morju sodobnosti. Tudi pri nas je veliko "strokovnjakov", ki so se prelevili v plačane lažne guruje tehnologije, ki pokopava sodobno civilizacijo v imenu globalne nadvlade kapitala. a o obsodbi takih človeku nevrednih dejanj naj sodijo drugi, morda v bodočnosti tudi pravosodni organi RS. Mi priporočamo kratek vpogled v dogajanje na konferenci, ki je kljub časovnemu zamiku zanimiva in kaže na to, da so v RS tudi ljudje, ki problematiko poznajo, a morajo žal, glede na razmere, molčati!
Ce je to res, se poraja vprasanje kaj vse je se poleg tega izdano z ukazom. Zaradi taksnih stvari se potem razvijajo razne teorije zarot npr. o tajnosti vlad o chemtrailsih, nezemljanih in ostalih zadevah.
Zakaj GSO in zakaj škropljenje in zakaj ne ekološka lokalna pridelava? Zaradi dobičkov. Izključno zaradi dobičkov.
Imamo dovolj znanja, imamo dovolj tehnologij, da prehranimo svet z ekološko lokano pridelavo... vendar potem bi padli dobički.
Zakaj si upam to trdit.
Preprosto.
Dunaj je imel leta 1900 1,8 milijona prebivalcev, leta 1910 2 milijona (kar je bilo največ) sedaj spet 1,9 milijona... Zakaj vam to pišem. Ker so bili ljudje s tehnologijo poljedelstva, brez hladilnikov, modernega transporta bili sposobni prehranit mesto z DVEMA milijonoma prebivalcev in to leta 1910 s svežo, lokalno hrano...
Zanimivo a ne? Kaj pa sedaj ?
Sedaj pa moramo vse pošropit, zapakirat z dolgim rokom, dodat konzervanse... Zakaj? Izključno v imenu dobička.
Tukaj močno poenostavljaš... Primerjaj še povprečno življenjsko dobo takrat in danes, pa življenje na podeželju okrog Dunaja, kjer so dejansko pridelovali to hrano, itd. Bistvo vsega skupaj ni toliko količina hrane, ampak čas, potreben za njeno pridelavo... oziroma delež prebivalstva, ki se mora s tem ukvarjati. Očitno lahko vsi na svojih vrtičkih gojimo lokalno pridelano hrano, ročno obiramo škodljivce in okopavamo ter zalivamo, samo potem pač ne bomo imeli časa početi kaj drugega.
Drznil se bom ponoviti in prilepiti povzetek doktorja Črtomirja Borkota, ki je na Slovenski varnostni konferenci na to temo povedal (kdor ne ve, kdo je gospod Borko lahko njegov življenjepis poišče na spletu):
Ni minilo veliko let odkar je vlada ZDA svojim nekaj sto veleposlaništvom in poslaništvom poslala depešo z ukazom o tem, da morajo diplomati ZDA po svetu storiti vse, da voditelje in strokovnjake prijateljskih, ali vazalnih držav prepričajo o nujnosti in koristnosti uvajanja GSO (seveda provenience iz ZDA!) v nacionalna gospodarstva.Ker je šlo takrat za politične pritiske ni čudno, če so politiki poklekali drug za drugim (tudi v RS!) strokovnjaki pa, ki so po akademski časti dolžni ostati kritični in strokovni, pa so nekateri pozabili na svojo strokovno odgovornost in odgovornost do naroda, ki jih plačuje, da varno vodijo barko nacionalnih interesov po razburkanem morju sodobnosti. Tudi pri nas je veliko "strokovnjakov", ki so se prelevili v plačane lažne guruje tehnologije, ki pokopava sodobno civilizacijo v imenu globalne nadvlade kapitala. a o obsodbi takih človeku nevrednih dejanj naj sodijo drugi, morda v bodočnosti tudi pravosodni organi RS. Mi priporočamo kratek vpogled v dogajanje na konferenci, ki je kljub časovnemu zamiku zanimiva in kaže na to, da so v RS tudi ljudje, ki problematiko poznajo, a morajo žal, glede na razmere, molčati!
Ce je to res, se poraja vprasanje kaj vse je se poleg tega izdano z ukazom. Zaradi taksnih stvari se potem razvijajo razne teorije zarot npr. o tajnosti vlad o chemtrailsih, nezemljanih in ostalih zadevah.
Vir glede depeš je WikiLeaks. Ideja je, da zberemo vse vire in zadevo objavimo na forumu. Če bo čas dopuščal.
Večji hektarski donos imajo GSO-ji, ki so odporni na določene škodljivce ali pesticide, ki jih pobijejo. Namesto da škropiš s koktejlom svinjarije, lahko škropiš z enim pesticidom, na primer.
Nekatere genetske modifikacije rastlinam omogočijo, da same proizvedejo specifične insekticide, fungicide; posledično so odporne proti določenim škodljivcem. Pesticidov, ki jih proizvajajo same rastline, se ne da izprati. Zaužijejo se skupaj z rastlino.
Zakaj GSO in zakaj škropljenje in zakaj ne ekološka lokalna pridelava? Zaradi dobičkov. Izključno zaradi dobičkov.
Imamo dovolj znanja, imamo dovolj tehnologij, da prehranimo svet z ekološko lokano pridelavo... vendar potem bi padli dobički.
Zakaj si upam to trdit.
Preprosto.
Dunaj je imel leta 1900 1,8 milijona prebivalcev, leta 1910 2 milijona (kar je bilo največ) sedaj spet 1,9 milijona... Zakaj vam to pišem. Ker so bili ljudje s tehnologijo poljedelstva, brez hladilnikov, modernega transporta bili sposobni prehranit mesto z DVEMA milijonoma prebivalcev in to leta 1910 s svežo, lokalno hrano...
Zanimivo a ne? Kaj pa sedaj ?
Sedaj pa moramo vse pošropit, zapakirat z dolgim rokom, dodat konzervanse... Zakaj? Izključno v imenu dobička.
Tukaj močno poenostavljaš... Primerjaj še povprečno življenjsko dobo takrat in danes, pa življenje na podeželju okrog Dunaja, kjer so dejansko pridelovali to hrano, itd. Bistvo vsega skupaj ni toliko količina hrane, ampak čas, potreben za njeno pridelavo... oziroma delež prebivalstva, ki se mora s tem ukvarjati. Očitno lahko vsi na svojih vrtičkih gojimo lokalno pridelano hrano, ročno obiramo škodljivce in okopavamo ter zalivamo, samo potem pač ne bomo imeli časa početi kaj drugega.
In kaj drugega bi moral počet? Gora birokratov z nesmiselnimi nalogami ždi pod neonkami v pisarnah in si uničuje zdravje... A ne bi raje praskali po zemlji recimo 6 ur na dan? Oni bi bili zdravi, hrano bi pridelali itd..
ja lahko rečeš da poenostavljam ampak hrana, čist zrak in voda so osnovni gradnili našega življenja... Torej čemu bomo posvečali čas?
Tvojemu telesu ni važna pot do rezultata (križanje in GSO se razlikujeta zgolj v poti), ampak rezultat ki ga poješ.
Se strinjam. A jaz zaupam naravi, da to opravi zame. Laboratoriju pač ne.
In, kot potrošnik, bi želel, da glasujem z denarnico. A mi je ta privilegij odvzet (GSO se ne označuje na deklaraciji). Zakaj je temu tako?
Aja... Misliš isto naravo, ki opravlja naključne genetske poskuse in jo briga za rezultat? Koliko je vsako leto primerov na svetu, kjer se ljudje rodijo z neko genetsko napako. Kako veš, da ne bo zelenjava po naravni poti postala še manj hranljiva kot je sedaj. Z naravno potjo bomo samo počasi prišli, do tega kar bi lahko dobili v parih letih. Gojimo samo zelenjavo, ki dobro uspeva, ker je pač toliko ljudi na svetu in s tem spodbujamo da se zelenjava razvija v tej smeri. Z umetnim pristopom pa lahko to izvedemo kontrolirano in obdržimo dobre lastnosti.
Koliko je vsako leto primerov na svetu, kjer se ljudje rodijo z neko genetsko napako.
Saj to. Temu se je včasih reklo "naravna selekcija".
Ampak kdo pravi, da se geni te slabe rastline ne bodo prenesli naprej? Lahko postane zelo teritorialna in hkrati še neko slabo snov proizvaja. Evolucijo ne zanima katera hrana ima dobro hranljivost, le za preživetje.
Primer gensko spremenjene hrane: Čim manj vemo, tem bolj smo prepričani
Kar je povsem normalno. Če nekaj ne poznaš, je normalna reakcija, da imaš dvome, ali da si prepričan, da škoduje. Povsem logičen sklep. Čemu bi sklepal, da ni nevarno, če ne poznaš dovolj dobro?
Vedno je peščica ljudi vlekla voz naprej. Pionirji, ki so se pripravljeno podati na morebiti nevarno pot, ker nekako vedo in/ali slutijo, da v resnici niti ni nevarna.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Vedno je peščica ljudi vlekla voz naprej. Pionirji, ki so se pripravljeno podati na morebiti nevarno pot, ker nekako vedo in/ali slutijo, da v resnici niti ni nevarna.
Cepitev atoma še danes obžalujejo znanstveniki, ki so videli pokol v Nagasakiju in Hirošimi.
Super, folk k nima pojma niti o osnovah biokemije in genetike se bo odlocla kaj je relevantno in kaj ni:)
A misliš, da nek znestvenik, ki se ukvarja z biokemijo ali genetiko pa lahko predvidi kakšne bodo ali ne bodo posledice GSO prehrane na ljudi in okolje čez 200 let?
On lahko dokazuje samo na teoretičnem modelu in praktičnem, kjer preteče nek kratek čas vse ostalo so lahko samo domneve...
Hvala ne potrebujem tega. Vem da se lahko človeštvo lepo prehrani z lokalno pridelano hrano na ekološki način. Le dobiškom se morajo nekateri odpovedat...
