Technology Review - Raziskovalci z Univerze Illinois so z genskim inženiringom izboljšali proces fotosinteze v tobaku in tako v laboratoriju vzgojili štirideset odstotkov večje rastline od običajnih.
Gensko spremenjene poljščine so že lep čas zelo razvpita tematika. Sprva smo jih modificirali predvsem z namenom boja proti škodljivcem, zadnje desetletje pa vse več raziskav pelje v smeri večje odpornosti na vremenske neprilike in povečanja pridelka, da bi se tako zoperstavili podnebnim spremembam in pretečemu pomanjkanju hrane. Še posebej živahno dogajanje se v tej zvezi odvija na področju izboljševanja procesa fotosinteze, s čimer želijo napraviti večje rastline, ki bodo zahtevale manj surovin za pridelavo.
Bržkone vodilna tovrstna pobuda je RIPE (Realizing Increased Photosynthetic Efficiency), mednarodno združenje znanstvenikov in inženirjev, ki denar med drugim dobiva tudi iz Fundacije Billa in Melinde Gates. V njenem okviru so na Univerzi Illinois leta 2016 napravili dvajset procentov večji tobak, zdaj pa so učinkovitost metode še podvojili. Osredotočili so se na fazo fotorespiracije, v kateri rastline izgubijo veliko energije, da se znebijo nekaterih strupenih stranskih produktov fotosinteze, kot je glikolat. S 16.000 novimi nukleotidi so znanstveniki v rastline zapisali učinkovitejši postopek izločanja glikolata, ki so ga sicer opazili v bakterijah.
Tobak je bil uporabljen zaradi enostavnosti modificiranja in hitre rasti, kar poenostavi raziskave. Zdaj so na vrsti poskusi s krompirjem, sojo, stročnicami in drugimi prehranskimi poljščinami. Ne samo, da bodo morali postopek prenesti nanje, temveč bo potrebno dokazati, da je v takšnih večjih rastlinah dejansko več za človeka uporabnih hranil. Zato gigantskega krompirja na poljih skoraj gotovo ne bomo videli vsaj še desetletje.
Ki s temle nima zveze. Saj ne, da tole kakorkoli obsojam, samo pravim.
Res je.
Kar se mi zdi zanimivo pri tem prispevku, je, da so se raziskovalci odlocili za povsem eksperimentalni pristop, ki je sila zamuden. V sorodnem projektu smo sli s sodelavcu v drug ekstrem - encim izboljsujemo zgolj z uporabo racunske kemije.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Dejstvo je da genetika spreminja naravo po drugi poti kot je bilo namenjeno po poti počasne naravne evolucije. Spremembe povzročajo trpljenje usmerjeno v prilagajanje. Mislim da se precej živih vrst ne bo moglo prilagodit spremembam. Spremembe se začnejo tam kjer logiki niso vidne, ko jih opaziš pa je že prepozno. Človek je pač en tak čuden frik, ki če razmišlja razmišlja od danes do jutri. Trenutno častimo razvoj tehnike, jutri bomo pred njo bežali.
Originali preden se je s selektivnim gojenjem na njih spravil človek
Eno je mešanje (kar bi lahko naredila tudi narava), drugo pa je genski inženiring (pajkovega gena v solato narava ne bi stlačila, mi pa smo to naredili).
Prispevek na tej povezavi vsebuje toliko neumnosti, da nasprotniki GSO izpadejo kot tepci. Med drugim mi je padlo v oči:
Evropska študija pa je pokazala, da je bil DNK iz gensko spremenjene koruze nasilno vnesen v osebe, ki so izdelke iz te koruze zaužile in jih bo negativno obremenilo za naslednjih 7 generacij!
Hehe ja, sam nisem nek hud ventilator prof. Bohanca, ampak ko pogledam, s kakšnimi mentalnimi spastiki se mora on ukvarjat v Sloveniji, se mi milo stori. Nasprotniki GSO so precej blizu antivaxxerjem, kar se zmožnosti sklepanja tiče, oziroma se množici v dobršni meri prekrivata.
Mimogrede, razlog za rabo tobaka v raziskavi sem nalašč dal bolj proti koncu novice, ker me je zanimalo, koliko ljudi bo bruhnilo jutranji kofe skozi nos v tarnanju, zakaj ravno tobak, še preden bodo prebrali tekst do konca. Nisem bil razočaran (al pa; odvisno, kako obrneš).
Drugače je res, da zaenkrat ni problem sama količina pridelane hrane, temveč njena razporeditev. Ampak to ne pomeni, da učinkovitejša pridelava ne bi zmanjšala lakote. Veliko hrane bi bilo treba pretovoriti na območja pomanjkanja in to ni ravno zastonj. Če bi lahko tisto hrano pridelali na licu mesta, bi bilo to znosnejše, plus lokalni prebivalci bi imeli delo. Plus, mnoga opozorila o pomanjkanju so vezana na prihodnost, ko bo ljudi več.
Dejstvo je da genetika spreminja naravo po drugi poti kot je bilo namenjeno po poti počasne naravne evolucije.
Pri določenih postopkih res. Ampak zakaj bi bilo to slabo? Evolucija se, tako kot praktično vse, tudi spreminja in razvija. V današnjem času je pač človeški um gonilo evolucije, ne več "naravno" poskušanje na slepo. In prav je tako.
Veliko hrane bi bilo treba pretovoriti na območja pomanjkanja in to ni ravno zastonj. Če bi lahko tisto hrano pridelali na licu mesta, bi bilo to znosnejše, plus lokalni prebivalci bi imeli delo. Plus, mnoga opozorila o pomanjkanju so vezana na prihodnost, ko bo ljudi več.
Ma nemoj. A raziskave v genetiki so pa dzabe? Verjamem da je ceneje vsak dan eno letalo poslat v npr. Afriko, kot pa vse te genetike in njihovo opremo ter laboratorije futrat. Opozorila so tudi samo klasicno in danes popularno ustrahovanje, da se folk ne buni prevec zaradi te genetike. Se sploh zavedas kolko samo trgovine zmecejo stran hrane, ki jim ostaja in ne zgleda vec lepo, kaj sele dobavitelji in proizvajalci? V malem klincevem Kopru imas vsaj 10 ogromnih centrov nafilanih s hrano do stropa, hladilniki zafilani do amena, pol pa po enem tednu stran zmecemo, ker ne uspemo vsega pojest. Jst sem sicer dokaj racionalen in kupim kar vem da bom tudi pojedu, pa se mi vseeno zgodi da kako stvar vrzem, ampak da pustim drago v trgovino samo, bi vsak teden zmetal vsaj vreco hrane in taka je vecina. Pomanjkanje, ja...preseravamo se, da se bolj ne bi mogli, nic drugega.
Kot sem že omenil: hrane je dovolj/preveč, samo razporejena ni pravilno.
Tocno tako. Eni jo mecemo stran, drugi pa za en obrok na dan nimajo. Enako kot z denarjem. Kapitalizem, pac.
Res je, pred kapitalizmom pa je bilo 99.9% ljudi vedno sitih, ostalih 0.1% pa je stradalo... Dej ljudje nehite bluzit, kapitalizem je poskrbel, da je po celemu svetu za xx faktor manj lakote, kot pred njem.
fantje, ste kej doštudiral? a vam ni težko poslušat raznih gostilniških debat, ko začnejo razne propalice pametovat o stvareh iz vašega področja? podobno je tle. mal 24ur, mal youtuba in 2 kolega, ki se strinjata, pa že veste o čem govorite? niggaz pls.
fantje, ste kej doštudiral? a vam ni težko poslušat raznih gostilniških debat, ko začnejo razne propalice pametovat o stvareh iz vašega področja? podobno je tle. mal 24ur, mal youtuba in 2 kolega, ki se strinjata, pa že veste o čem govorite? niggaz pls.
Točno tako.
Dvajset let nazaj, ko sem sam začel pametovat na spletu, sem imel po dveh prebranih člankih v Scientific Americanu in treh debatnih krožkih iluzijo, da nekaj vem o svetu in da lahko druge ljudi prepričam v svoj prav. Danes vem, da sem bil takrat mlad pa neumen. S čimer pravzaprav ni bilo nič narobe, ker življenjskih izkušenj in znanja ne moreš prehitevat.
Prvo dejstvo je, da je fucking nemogoče o nekem strokovnem področju karkoli zadostnega vedet, ne da bi leta drgnil strokovno gradivo o tem in bil ocenjevan s strani sposobnejših ljudi od sebe. Tako da kdorkoli se zgovarja na "kmečko pamet", "zdravo pamet" etc., s tem samo kaže, da nima pojma. As simple as that. Znanja o kompleksnih zadevah ni brez vsaj delnega naslanjanja na veljavno stroko. Kdor trdi drugače, je ali idelistični gimnazijec, ali pa zblojen teoretik zarot.
Drugič, ljudi na internetihTM je v 95% nemogoče prepričat v karkoli, ker ljudje stališč večinoma ne gradijo na argumentih, ampak na čustvenih predispozicijah. Tako da z argumenti nikogar ne prepričaš v nič. Zato sem jaz gospodiča klinkerja mirno odslovil - ker je moj čas predragocen, da bi ga izgubljal z njim. Če me bo pa kdaj pocukal za rokav pripravljen, da se nauči nečesa novega, mu pa z veseljem razložim reči.
Nič konkretnega, če sem iskren. Za začetek da ovržeš potencialne napake v članku (ter potencialno komentarjih, sploh če izgledajo smiselni, pa niso).
Bolj me zanimajo cepiva, ki pa so tu offtopic. Osebno sem za cepljenje, samo se zavedam da je tudi to posledica simple indoktrinacije v šoli. Kolega, ki ga spoštujem po inteligneci in razgledanosti mi je enkrat razlagal o težavah cepiv. Večino sem pozabil, a mi je dalo mislit. Nisem se pa poglabljal - sem preveč v zgodovini in vojnah. :)
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Drugače je res, da zaenkrat ni problem sama količina pridelane hrane, temveč njena razporeditev. Ampak to ne pomeni, da učinkovitejša pridelava ne bi zmanjšala lakote. Veliko hrane bi bilo treba pretovoriti na območja pomanjkanja in to ni ravno zastonj. Če bi lahko tisto hrano pridelali na licu mesta, bi bilo to znosnejše, plus lokalni prebivalci bi imeli delo. Plus, mnoga opozorila o pomanjkanju so vezana na prihodnost, ko bo ljudi več.
Sem jaz tudi bruhnil svoj deci muškata.
Pa dajmo: - že v štartu praviš, da ni problem količina hrane, - učinkovitejša predelava ne bi zmanjšala lakote? Zakaj? Če je je že zdaj preveč? - hrano pretovarjajo že zdaj - posledice so rak v Afriki, ki ga pred 30 leti niso poznali (beri: zastrupljamo jih s hrano, ki jim jo dajemo). Prevoz ni zastonj, to plačajo(mo) davkoplačevalci (prostovoljno), ko podpirajo(mo) dobrodelne organizacije - če se hrana (v področju, kjer je lakota) lahko pridela lokalno ZAKAJ SE NE? Ali ne znajo, ali pa ti natolcuješ. Druge ni. - glede prihodnosti: ne metat pesek v oči, mi smo TI in SEDAJ.
Veliko hrane bi bilo treba pretovoriti na območja pomanjkanja in to ni ravno zastonj. Če bi lahko tisto hrano pridelali na licu mesta, bi bilo to znosnejše, plus lokalni prebivalci bi imeli delo. Plus, mnoga opozorila o pomanjkanju so vezana na prihodnost, ko bo ljudi več.
Ma nemoj. A raziskave v genetiki so pa dzabe? Verjamem da je ceneje vsak dan eno letalo poslat v npr. Afriko, kot pa vse te genetike in njihovo opremo ter laboratorije futrat. Opozorila so tudi samo klasicno in danes popularno ustrahovanje, da se folk ne buni prevec zaradi te genetike. Se sploh zavedas kolko samo trgovine zmecejo stran hrane, ki jim ostaja in ne zgleda vec lepo, kaj sele dobavitelji in proizvajalci? V malem klincevem Kopru imas vsaj 10 ogromnih centrov nafilanih s hrano do stropa, hladilniki zafilani do amena, pol pa po enem tednu stran zmecemo, ker ne uspemo vsega pojest. Jst sem sicer dokaj racionalen in kupim kar vem da bom tudi pojedu, pa se mi vseeno zgodi da kako stvar vrzem, ampak da pustim drago v trgovino samo, bi vsak teden zmetal vsaj vreco hrane in taka je vecina. Pomanjkanje, ja...preseravamo se, da se bolj ne bi mogli, nic drugega.
fantje, ste kej doštudiral? a vam ni težko poslušat raznih gostilniških debat, ko začnejo razne propalice pametovat o stvareh iz vašega področja? podobno je tle. mal 24ur, mal youtuba in 2 kolega, ki se strinjata, pa že veste o čem govorite? niggaz pls.
Se strinjam. K sreči sem se o podobnih temah ogromno pogovarjal z doktorjem veterine, ki je tudi predaval na varnostni konferenci (zgodi se 1x na leto. Tam je predsednik države, minister za kmetijstvo...).
Govorim o doktorju Črtomirju Borkotu. Predavatelju in (bivšem) prodekanu na fakulteti za agronomijo. Zlahka lahko rečem, da sem daleč nad gostilniško debato.
Imam toliko informacij, da sem že večkrat razmišljal, da bi določene teme (z namenom ozaveščanja) odprl tudi na slo-tech.
Prva bi bila: zakaj ameriško sojo (gensko spremenjene in škropljene s kancerogenimi škropivi) kar naenkrat uvažamo v Evropo? Vzrok je pa ta, da so jo papcali kitajci, zdaj so pa omejili uvoz in razmišljajo o popolni prepovedi uvoza. Ker je to treba nekam dat, bo pa Evropa papcala to zadevo.
Vsi jemo GSO (jaz se tega skušam izogibati). Imam ogromno informacij glede tega, a se mi zdi, da vpijem v puščavi.
Da, tudi v Snickersu so. 15% sojine moke je v VSEH pekovskih izdelkih Žita.
O tem se lahko pogovarjamo v nedogled. Ampak samo s sogovorniki, ki so zadevi dorasli in imajo informacije. Ne z osebki, ki zgoraj prodajajo meglo in so sami sebi referenca....
Kaj če bi počasi začeli operirati z argumenti, namesto filozofije o tem kako se ve pa ne pove. Argumente na mizo, pa se bomo ostali že sami odločili, kdo je bolj prepričljiv.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
- hrano pretovarjajo že zdaj - posledice so rak v Afriki, ki ga pred 30 leti niso poznali (beri: zastrupljamo jih s hrano, ki jim jo dajemo). Prevoz ni zastonj, to plačajo(mo)
Dodaj vsaj še informacijo, kako se je v teh 30ih letih v afriki povečala življenska doba. Tvojo izjavo, da je za pojav raka kriva sprememba prehrane, zelo težko sprejmem.