Mensa

thramos je 23. maj 2017 ob 08:14 izjavil:

Znanost zaenkrat kaže, da smo si ljudje genetsko dovolj podobni, zunanji vplivi (od okolja v maternici naprej) pa dovolj drugačni, da prevladajo nad genetiko.

SambaShare je 22. maj 2017 ob 22:54 izjavil:

Ti imaš neke čudne ideje, da ob pravih pogojih je lahko pa kar vsak Newton. Žal ne bo šlo.

V vsakdanjem življenju pa takšnih pogojev seveda ni in o tem teče debata. Znanost zaenkrat kaže, da smo si ljudje genetsko dovolj podobni, zunanji vplivi (od okolja v maternici naprej) pa dovolj drugačni, da prevladajo nad genetiko. Vsaj v večini primerov okoli katerih se ponavadi vrtijo takšne teme.

SambaShare je 23. maj 2017 ob 10:00 izjavil:

Kje je potem desetine miljone genijev iz zahodnega sveta? Staršev ki aplicirajo to kar predlagaš ti je vsekakor dovolj.

Dobronameren kot se zdi ta vaš "vsak zmore vse" je v resnici slaba stvar. Treba je biti realističen, vsak ne more biti nadpovprečen pa naj se trudi kolikor hoče. Na koncu je pa samo kup frustracij, ko kljub trudu in trudu otrok izpade "le" povprečnež.

nevone je 23. maj 2017 ob 11:26 izjavil:

Tole vzgajanje genijev deluje na podoben princip kot je delovalo zdravljenje pacientov dr. Ruglja. On je tudi zdravil ljudi zelo uspešno, a v glavnem samo tiste, ki so prestali njegovo torturo. Pri kolikih bi bil neuspešen, če bi se brez selekcije ukvarjal z vsakim, je veliko vprašanje.

Poleg tega ne razumem, kako evgeniki pojasnite razlike med tremi sestrami, glede na to da imajo vse tri enake starše in praktično enako vzgojo.

nevone je 20. maj 2017 ob 21:31 izjavil:

To da se pojavljajo razlike ne pomeni da se bo en rodil brihten ali pa glup ko kurac,

Seveda ne. Gre za specializacijo. Redek blesti na vseh področjih, ker so enostavno mentalne kapacitete pri vseh omejene. Zato nam je ta specializacija kot vrsti pomembna, ker na ta način smo kot skupnost uspešnejši. To sicer pomeni, da se nekateri posamezniki znajdejo v manj zavidljivih položajih, a za zagotavljanje preživetja vrste niso nujne idealne razmere za vsakega posameznika, ampak zgolj preživetje, četudi ne zelo kvalitetno.

o+ nevone

Razhajamo se glede tega, kolikšen delež prebivalstva ima "predpostavko za inteligentnost" izpolnjeno in kaj lahko ta delež doseže, če se ga pravilno vzgaja (in ali je to pametno, glede na to da je zelo visok IQ povezan s številnimi psihiatričnimi sindromi, ki precej otežijo življenje).

Like most aspects of human behavior and cognition, intelligence is a complex trait that is influenced by both genetic and environmental factors.

Intelligence is challenging to study, in part because it can be defined and measured in different ways. Most definitions of intelligence include the ability to learn from experiences and adapt to changing environments. Elements of intelligence include the ability to reason, plan, solve problems, think abstractly, and understand complex ideas. Many studies rely on a measure of intelligence called the intelligence quotient (IQ).

Researchers have conducted many studies to look for genes that influence intelligence. Many of these studies have focused on similarities and differences in IQ within families, particularly looking at adopted children and twins. These studies suggest that genetic factors underlie about 50 percent of the difference in intelligence among individuals. Other studies have examined variations across the entire genomes of many people (an approach called genome-wide association studies or GWAS) to determine whether any specific areas of the genome are associated with IQ. These studies have not conclusively identified any genes that underlie differences in intelligence. It is likely that a large number of genes are involved, each of which makes only a small contribution to a person's intelligence.

Intelligence is also strongly influenced by the environment. Factors related to a child's home environment and parenting, education and availability of learning resources, and nutrition, among others, all contribute to intelligence. A person's environment and genes influence each other, and it can be challenging to tease apart the effects of the environment from those of genetics. For example, if a child's IQ is similar to that of his or her parents, is that similarity due to genetic factors passed down from parent to child, to shared environmental factors, or (most likely) to a combination of both? It is clear that both environmental and genetic factors play a part in determining intelligence.

No, mi ti pa pravimo, da je to zanemarljivo.

Unknown_001 je 25. maj 2017 ob 14:39 izjavil:

jype je 25. maj 2017 ob 14:32 izjavil:

MonoPattern> Pomoje je čisto možno, da imajo ženske bolje razvit del možganov, ki opravlja neko nalogo, pri kateri se povprečno bolje odrežejo moški. Lahko da je pač okolje primoralo moške, da so ta del bolj "natrenirali".

Jasno, ampak "treningu" rečemo "vzgoja" in se lahko spreminja glede na to, kaj od njega pričakujemo. Ne moremo spremeniti tega, da se večina deklet odloči za drugačne reči kot večina dečkov (no, lahko, ampak to je potem že ideološka indoktrinacija, ki je lahko tudi zelo sporna, saj jo je trivialno zlorabljati, kar vidimo pri vzgoji otrok v družinah nacionalistov in konzervativcev, ki otroke naučijo, da je treba drugačne prikrito sovražiti) - spremenimo pa lahko odnos do tistih, ki se odločijo drugače in jih spodbujamo pri njihovih odločitvah, ne glede na to, kakšne so.

Pa se pomislil da na odločanje pri moških in ženskah vplivajo tudi hormoni?

Ne moremo spremeniti tega, da se večina deklet odloči za drugačne reči kot večina dečkov (no, lahko, ampak to je potem že ideološka indoktrinacija, ki je lahko tudi zelo sporna, saj jo je trivialno zlorabljati, kar vidimo pri vzgoji otrok v družinah nacionalistov in konzervativcev, ki otroke naučijo, da je treba drugačne prikrito sovražiti) - spremenimo pa lahko odnos do tistih, ki se odločijo drugače in jih spodbujamo pri njihovih odločitvah, ne glede na to, kakšne so.

Ja, to pravi.

Unknown_001 je 20. maj 2017 ob 16:00 izjavil:

Meni se ni zdelo nič posebnega. Večalimanj gredo vsi ti testi na isto foro. Ali si sposoben razumet - dojeti - videti nek vzorec. Ne razlikuje se dosti od testov iz logike. Za moje pojme IQ ni realno merljiv. Dobiš nek približek, da vidiš koliko bolje znaš logično povezovati stvari v primerjavi z ostalimi to je pa to. Višji IQ nikakor nikoli ni pomenil da človek več ve, pove le to da je sposoben videti povezave, ki jih drugi ne. Zakaj pride do razlike v dojemanju stvari? Nebivedu, pomojem se gre le za to da nekatere ljudi dejansko bolj fascinira nekaj drugega kot klasične življenjske stvari. Nihče ni pameten s P* vn zletu in nihče me ne bo prepričal v nasprotno. Ako si zdrav in imaš dostop do temeljne izobrazbe nisi nič bolj zabit kot ostali. Na tebi pa je koliko bi rad izboljšal umske spretnosti. Možgani se razvijajo z rabo, en zanimiv članek na to temo: http://www.kvarkadabra.net/2009/05/plas... ... Verjemi da ljudje, ki prepoznajo vzorce, ki jih ti ne, so se z njimi zagotovo srečali že prej ali pa so preko logičnega sklepa na podlagi ostalih že znanih vzorcev predvideli slednjega. Brez podlage ali temelja ti ne boš postavil stolpa.

7982884e je 25. maj 2017 ob 22:10 izjavil:

pricakujem tudi razlago, zakaj je interes zensk, glede na vpis v fakultete/prosnje za sluzbe, precej padel na podrocju STEM v zadnjih 40 letih. clovek bi pricakoval drugacne rezultate, ce pa so bile pred 40 leti zenske se toliko bolj indoktrinirane.