» »

Mensa

Mensa

SambaShare ::

thramos je izjavil:

Znanost zaenkrat kaže, da smo si ljudje genetsko dovolj podobni, zunanji vplivi (od okolja v maternici naprej) pa dovolj drugačni, da prevladajo nad genetiko.


Vir?

perci ::

krneki0001 je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:

Uspeh je 10% talenta in 90% dela.


Uspeh je 50% srečnega spleta okoliščin, 40% lenobe, 5% talenta in 5% dela.
Bolj ko si len, prej boš "pogruntal" nekaj, da bo delalo namesto tebe, da boš ti uspel in služil denar.

Torej, če prav razumem, je razlog, da je top 10 šprinterjev temnopoltih, v 90% srečen splet naključja in lenobe. Skratka, če povzamem: temnopolti ljudje so leni in imajo veliko sreče.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: perci ()

Unknown_001 ::

SambaShare je izjavil:


Ti imaš neke čudne ideje, da ob pravih pogojih je lahko pa kar vsak Newton. Žal ne bo šlo.


Newton ne, je pa lahko približek ali celo kaj boljšega. Če otrok zgodaj dobi veselje do raziskovanja in deluje v okolju ki vzpodbuja radovednost ima velik potencial, da tudi sam kaj odkrije. Če bo pa po ambicijah prilezel le do Kuča poso in nacejanje ob petkih potem pa res ne bo kaj več dosegel.

Od okolja je odvisno ali bo človek sploh uvidel neko prihodnost zaradi katere bi se mu splačalo imeti ambicije.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

SambaShare ::

Kje je potem desetine miljone genijev iz zahodnega sveta? Staršev ki aplicirajo to kar predlagaš ti je vsekakor dovolj.

Dobronameren kot se zdi ta vaš "vsak zmore vse" je v resnici slaba stvar. Treba je biti realističen, vsak ne more biti nadpovprečen pa naj se trudi kolikor hoče. Na koncu je pa samo kup frustracij, ko kljub trudu in trudu otrok izpade "le" povprečnež.

thramos ::

Tebi pa ni jasen pojem "povprečje", a ne?

Smurf ::

Problem je, da danasnji svet forsira idejo, da more biti vsak nadpovprecen (in da dejansko je), kar pa je ze po definiciji nemogoce.

nevone ::

V vsakdanjem življenju pa takšnih pogojev seveda ni in o tem teče debata. Znanost zaenkrat kaže, da smo si ljudje genetsko dovolj podobni, zunanji vplivi (od okolja v maternici naprej) pa dovolj drugačni, da prevladajo nad genetiko. Vsaj v večini primerov okoli katerih se ponavadi vrtijo takšne teme.


Danes je dostop do informacij zelo dober, a kljub temu ljudje ne gredo kopat tja, kjer mislijo, da nimajo šans. Če jih pa forsiraš na področja, ki jih ne zanima (zanima jih ne zato, ker se tam ne vidijo), in jih celo tam želiš sforsirat v sam vrh, boš pa iz njih naredil nesrečne posameznike, s slabo samopodobo.

Evo, ti maš dovolj dobre pogoje, da se mentalno nabildaš toliko, da boš na IQ-testu dosegel 180. Evo sedaj pa dokaži, da lahko vse svoje omejitve premostiš zgolj z vajo in doseži ta rezultat. Ali pa povej, kje so te v življenju toliko zatirali, da to ni možno.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

thramos ::

nevone je izjavil:

Danes je dostop do informacij zelo dober, a kljub temu ljudje ne gredo kopat tja, kjer mislijo, da nimajo šans. Če jih pa forsiraš na področja, ki jih ne zanima (zanima jih ne zato, ker se tam ne vidijo), in jih celo tam želiš sforsirat v sam vrh, boš pa iz njih naredil nesrečne posameznike, s slabo samopodobo.


A tako kot tele tri? Ena od njih je bila pred kratkim v Sloveniji, na Bledu. :)

Da napačni zunanji vplivi ne prinesejo želenega rezultata, pa se verjetno strinjamo vsi. Kar pa nima kaj dosti veze z debato.

Unknown_001 ::

SambaShare je izjavil:

Kje je potem desetine miljone genijev iz zahodnega sveta? Staršev ki aplicirajo to kar predlagaš ti je vsekakor dovolj.

Dobronameren kot se zdi ta vaš "vsak zmore vse" je v resnici slaba stvar. Treba je biti realističen, vsak ne more biti nadpovprečen pa naj se trudi kolikor hoče. Na koncu je pa samo kup frustracij, ko kljub trudu in trudu otrok izpade "le" povprečnež.


V bistvu si nekateri zatiskate oči in raje dajete drugim potuho za lastno lenobo v stili " pač nis bil rojen za šolo itd. " Če froc nima volje do tega normalno da ne bo blestel kot znanstvenik.

Potem mi pojasni fenomene ki so iz podna pivprečja uspeha postali med najboljšimi v generaciji ko so nekaj spremenili na sebi. Ko že praviš da se baje ne da. Taki ljidje kot ste vi ste najbolj škodljivi. Bognedaj, da bi se splošno povprečje dvignilo. Isti si kot ena zablojena leva prfoksa ki mi je očitala da sem preveč ambiciozen ker sem rekel da želim popravit oceno ker bi si rad dokazal da znam za več. To ste šele bolniki.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

nevone ::

A tako kot tele tri? Ena od njih je bila pred kratkim v Sloveniji, na Bledu.

Tole vzgajanje genijev deluje na podoben princip kot je delovalo zdravljenje pacientov dr. Ruglja. On je tudi zdravil ljudi zelo uspešno, a v glavnem samo tiste, ki so prestali njegovo torturo. Pri kolikih bi bil neuspešen, če bi se brez selekcije ukvarjal z vsakim, je veliko vprašanje.

Taki ljidje kot ste vi ste najbolj škodljivi. Bognedaj, da bi se splošno povprečje dvignilo. Isti si kot ena zablojena leva prfoksa ki mi je očitala da sem preveč ambiciozen ker sem rekel da želim popravit oceno ker bi si rad dokazal da znam za več. To ste šele bolniki.


Ja na obeh polih so bolniki. "Genetiki" potem delajo napako, da mislijo, da so njihovi otroci njihove kopije in so zato sposobni doseči vse in še več kot so dosegli sami. Zraven pozabijo, da genetika ni tako preprosta, da se vse enostavno skopira, ampak se včasih kaj ne skopira, oziroma se izrazi nekaj drugega, kot se je izrazilo pri njih samih.

Skratka na nobeni strani ni tako preprosto, kot bi si želeli. Kar je iz priloženega tudi razvidno.

Jaz se sicer strinjam, da mentalni potencial je večji, kot se trenutno izraža in tudi to se strinjam, da pri tej stopnji razvoja človeka, je dostikrat odločilno to, skozi kakšno mentalno "torturo" gre človek.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

thramos ::

nevone je izjavil:

Tole vzgajanje genijev deluje na podoben princip kot je delovalo zdravljenje pacientov dr. Ruglja. On je tudi zdravil ljudi zelo uspešno, a v glavnem samo tiste, ki so prestali njegovo torturo. Pri kolikih bi bil neuspešen, če bi se brez selekcije ukvarjal z vsakim, je veliko vprašanje.


Tale Madžar ma 3/3 100 % uspeh. :))

No, resno, človeški možgani so (zaenkrat) veliko prezapleten stroj, da bi že razumeli, kaj šele obvladovali vse zunanje elemente, ki odločujoče vplivajo nanje in posledično vzgojo. Tako da ja, tudi oče šahistk je imel veliko sreče.

krneki0001 ::

perci je izjavil:

krneki0001 je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:

Uspeh je 10% talenta in 90% dela.


Uspeh je 50% srečnega spleta okoliščin, 40% lenobe, 5% talenta in 5% dela.
Bolj ko si len, prej boš "pogruntal" nekaj, da bo delalo namesto tebe, da boš ti uspel in služil denar.

Torej, če prav razumem, je razlog, da je top 10 šprinterjev temnopoltih, v 90% srečen splet naključja in lenobe. Skratka, če povzamem: temnopolti ljudje so leni in imajo veliko sreče.


Se bom popravil; Ne velja za športnike - tisti niso leni.

Zgodovina sprememb…

Hair ::

Vir, vir, vir? Srečal sem ga danes na kosilu:
https://www.theguardian.com/science/201...

Taken together, all of the genes identified in the latest study explain only about 5% of the variation in people's IQs, the scientists found.

Over and out
Whenever people agree with me, I feel I must be wrong.

7982884e ::

Unknown_001 je izjavil:

SambaShare je izjavil:

Kje je potem desetine miljone genijev iz zahodnega sveta? Staršev ki aplicirajo to kar predlagaš ti je vsekakor dovolj.

Dobronameren kot se zdi ta vaš "vsak zmore vse" je v resnici slaba stvar. Treba je biti realističen, vsak ne more biti nadpovprečen pa naj se trudi kolikor hoče. Na koncu je pa samo kup frustracij, ko kljub trudu in trudu otrok izpade "le" povprečnež.


V bistvu si nekateri zatiskate oči in raje dajete drugim potuho za lastno lenobo v stili " pač nis bil rojen za šolo itd. " Če froc nima volje do tega normalno da ne bo blestel kot znanstvenik.

Potem mi pojasni fenomene ki so iz podna pivprečja uspeha postali med najboljšimi v generaciji ko so nekaj spremenili na sebi. Ko že praviš da se baje ne da. Taki ljidje kot ste vi ste najbolj škodljivi. Bognedaj, da bi se splošno povprečje dvignilo. Isti si kot ena zablojena leva prfoksa ki mi je očitala da sem preveč ambiciozen ker sem rekel da želim popravit oceno ker bi si rad dokazal da znam za več. To ste šele bolniki.

a imas ti kaj pojma o statistiki? kje je tu kak fenomen? ce vzames 1000 ljudi z IQ nad 130, bodo tisti, ki so trdo delali in imeli ustrezne okoljske faktorje, bili uspesnejsi. this just in, breaking, more at 11.

nic od tega ne implicira, da je treba folku rect, da je pameten toliko, kot je lahko, in da je to to.
vsak pa pac ne more bit znanstvenik in inzenir in doktor. to se vidi ze v zgodnjih razredih osnovne sole. verjetno lahko tudi sam povprasas naokoli druzine z vec otroci, kako so imeli za razlicne popolnoma drugacne rezultate v soli (ceprav ni noben bil "neumen"). eden je bral se pred solo, eden je imel probleme tudi kasneje, enega je zanimalo, kako stvari delujejo in iz cesa so sestavljene, drugega je bolela kita. vse to ob enaki vzgoji enakih starsev, razen ce bos trdil, da so starsi bili zlobni in enega namerno vzgajali drugace kot drugega.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: 7982884e ()

nevone ::

Poleg tega ne razumem, kako evgeniki pojasnite razlike med tremi sestrami, glede na to da imajo vse tri enake starše in praktično enako vzgojo.


Ker genetika ne skopira vseh genov obeh staršev v vse njune otroke. Če bi bilo tako, ne bi bilo nobene diverzifikacije v populaciji. Tudi se vsi skopirani geni ne izrazijo nujno v eni generaciji. Pri kopiranju prihaja tudi do generacije novih genov. Sicer tega je manj, ampak je. In nikoli se ne ve, pri kom bo do tega prišlo in kako se bo izrazilo.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

jype ::

nevone> Ker genetika ne skopira vseh genov obeh staršev v vse njune otroke.

Se pravi da nimajo vsi črnci genov za kriminal? Vem, vprašanje je retorično.

nevone> Tudi se vsi skopirani geni ne izrazijo nujno v eni generaciji.

Jasno, da se ne. Saj v tem je bistven vpliv okolja na posameznika: Mogoče ima ena od sester zaradi enega gena bolj občutljive oči in se zato manj zadržuje na soncu, posledično ima manj vitamina D, zaradi tega pa se nek gen, ki se pri ostalih sestrah izraža močno, pri tej izraža bistveno šibkeje.

A je to vpliv genov, ali okolja?

tikitoki ::

nevone je izjavil:

To da se pojavljajo razlike ne pomeni da se bo en rodil brihten ali pa glup ko kurac,


Seveda ne. Gre za specializacijo. Redek blesti na vseh področjih, ker so enostavno mentalne kapacitete pri vseh omejene. Zato nam je ta specializacija kot vrsti pomembna, ker na ta način smo kot skupnost uspešnejši. To sicer pomeni, da se nekateri posamezniki znajdejo v manj zavidljivih položajih, a za zagotavljanje preživetja vrste niso nujne idealne razmere za vsakega posameznika, ampak zgolj preživetje, četudi ne zelo kvalitetno.

o+ nevone


Prezivetje psoameznika je popolnoma nepomembno oz. je pomembno le do tocke, ko si zagotovi potomce.

jype ::

codeMonkey ::



We are made of star stuff.

Zgodovina sprememb…

ohnowhy ::

Sem zelo preprost in me zanima, kako se pozna tak Mensa certifikat v realnosti, glede na to, kako ponosni ste na svoje meritve.

BigWhale ::

V petnajstih minutah sem pobrisal neumnosti, ki ste jih uspeli natrositi v dveh dneh. Zamislite se malo.

Ce sem komu pobrisal kaj prevec in je bila objava ok in v skladu s pravili in se ni navezovala na kaksno pobrisano objavo, se opravicujem. Me lahko opozori in bom odbrisal.

perci ::

jype: še vedno čakam vir

jype ::

perci> jype: še vedno čakam vir

Malleability of intelligence @ Wikipedia

perci ::

Super link - zelo zanimiv - hvala.

Edino...v njem ne najdem potrditve za tvojo izjavo, da imajo geni zelo malo pri inteligentnosti.

innerspace ::

@simpleton
Zivot ide dalje...
Cemu predpostavljas, da cutim ponos ce dosezem vec tock kot ti? I truly don't care.
Vem pa za posameznike, ki jim izmerjen visok iq ogromno pomeni, zelo primerljivo kot se drugi bahajo z velikim penisom(resno).
Na koncu je edino pomembno kako in kje uporabljati orodje, no pa s kaksnim namenom, seveda...

@perci
Je gor en nalimal link, +/- 5%.
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Zgodovina sprememb…

jype ::

perci> Edino...v njem ne najdem potrditve za tvojo izjavo, da imajo geni zelo malo pri inteligentnosti.

Saj so povezave na vire ki to obravnavajo v članku. Kakšen vir bi pa ti rad?

Tole?

https://www.theguardian.com/science/201...

Tako novinarsko pisanje je sicer zanimivo, a ne preveč natančno, pa še ljudje ga površno berejo: Govori o vplivu genetike na varianco v inteligenci, ne pa o vplivu na inteligenco.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

perci ::

To, da članek nekaj obravnava, je nekaj drugega, kot da nekaj trdi.

Kje si našel trditev (podkrepljeno s študijami), da imajo geni zelo malo veze z inteligentnostjo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: perci ()

jype ::

perci> Kje si našel trditev (podkrepljeno s študijami), da imajo geni zelo malo veze z inteligentnostjo.

Nimajo. Ogromno imajo. Brez ustreznih genov se možgani sploh ne bi razvili.

Kar pravim je predvsem to, da enaki geni ne implicirajo enake funkcionalne strukture možganov, zato v zelo majhni meri napovedujejo individualno inteligenco - razen kadar zaradi okvare preprečijo normalen razvoj možganov.

perci ::

Jaz pa ne govorim o tem, da geni napovedujejo inteligentnost. Trdim, da so predpostavka za inteligentnost. Lahko se pa zavozi tudi super genetiko.

jype ::

perci> Jaz pa ne govorim o tem, da geni napovedujejo inteligentnost. Trdim, da so predpostavka za inteligentnost. Lahko se pa zavozi tudi super genetiko.

Ja, to drži in glede tega se strinjamo. Razhajamo se glede tega, kolikšen delež prebivalstva ima "predpostavko za inteligentnost" izpolnjeno in kaj lahko ta delež doseže, če se ga pravilno vzgaja (in ali je to pametno, glede na to da je zelo visok IQ povezan s številnimi psihiatričnimi sindromi, ki precej otežijo življenje).

perci ::

Razhajamo se glede tega, kolikšen delež prebivalstva ima "predpostavko za inteligentnost" izpolnjeno in kaj lahko ta delež doseže, če se ga pravilno vzgaja (in ali je to pametno, glede na to da je zelo visok IQ povezan s številnimi psihiatričnimi sindromi, ki precej otežijo življenje).
Jaz se nič ne razhajam - se ne spomnim, da bi o kakih deležih kdaj govoril. Pravim pa, da je možno, da ima katera izmed ras (ali njenih podvrst) boljše predispozicije za višji IQ. Enako velja za spola.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: perci ()

tikitoki ::

http://www.unz.com/article/the-iq-gap-i...

Za vse, ki nabijate svoj ego z neutemeljenim vecvrednostnim kompleksom napram drugim rasam.

krneki0001 ::

https://ghr.nlm.nih.gov/primer/traits/i...

Like most aspects of human behavior and cognition, intelligence is a complex trait that is influenced by both genetic and environmental factors.

Intelligence is challenging to study, in part because it can be defined and measured in different ways. Most definitions of intelligence include the ability to learn from experiences and adapt to changing environments. Elements of intelligence include the ability to reason, plan, solve problems, think abstractly, and understand complex ideas. Many studies rely on a measure of intelligence called the intelligence quotient (IQ).

Researchers have conducted many studies to look for genes that influence intelligence. Many of these studies have focused on similarities and differences in IQ within families, particularly looking at adopted children and twins. These studies suggest that genetic factors underlie about 50 percent of the difference in intelligence among individuals. Other studies have examined variations across the entire genomes of many people (an approach called genome-wide association studies or GWAS) to determine whether any specific areas of the genome are associated with IQ. These studies have not conclusively identified any genes that underlie differences in intelligence. It is likely that a large number of genes are involved, each of which makes only a small contribution to a person's intelligence.

Intelligence is also strongly influenced by the environment. Factors related to a child's home environment and parenting, education and availability of learning resources, and nutrition, among others, all contribute to intelligence. A person's environment and genes influence each other, and it can be challenging to tease apart the effects of the environment from those of genetics. For example, if a child's IQ is similar to that of his or her parents, is that similarity due to genetic factors passed down from parent to child, to shared environmental factors, or (most likely) to a combination of both? It is clear that both environmental and genetic factors play a part in determining intelligence.

jype ::

perci> Pravim pa, da je možno, da ima katera izmed ras (ali njenih podvrst) boljše predispozicije za višji IQ. Enako velja za spola.

No, mi ti pa pravimo, da je to zanemarljivo.

perci ::

No, mi ti pa pravimo, da je to zanemarljivo.

Kdo pa ste vi? In zakaj bi vam verjel na besedo?

jype ::

perci> Kdo pa ste vi? In zakaj bi vam verjel na besedo?

Zgoraj članek, ki to pravi. Glede na to, da si trdil, da je zanimiv, si ga menda prebral?

vostok_1 ::

Sevda ni enega gena, ki bi to vse kontroliral. Različni mošganski predeli vrjetno rabijo različne gradbene načrte.
Saj tud gpu pa cpu sta podobna, ampak rabijo vseeno drugo arhitekturo.
IVF klinike kratko-srednjeročne prihodnosti ne bodo potrebovale točno vedet kateri gen je potreben, ampak zgolj iz masivnega vzorca rezultatov, bodo lahko ocenili, kaj so počeli.
Mehanik ne rabi bit strojni inženir, da bi vedel kako popravit avtomobil.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

MonoPattern ::

Pomoje je čisto možno, da imajo ženske bolje razvit del možganov, ki opravlja neko nalogo, pri kateri se povprečno bolje odrežejo moški. Lahko da je pač okolje primoralo moške, da so ta del bolj "natrenirali".

jype ::

MonoPattern> Pomoje je čisto možno, da imajo ženske bolje razvit del možganov, ki opravlja neko nalogo, pri kateri se povprečno bolje odrežejo moški. Lahko da je pač okolje primoralo moške, da so ta del bolj "natrenirali".

Jasno, ampak "treningu" rečemo "vzgoja" in se lahko spreminja glede na to, kaj od njega pričakujemo. Ne moremo spremeniti tega, da se večina deklet odloči za drugačne reči kot večina dečkov (no, lahko, ampak to je potem že ideološka indoktrinacija, ki je lahko tudi zelo sporna, saj jo je trivialno zlorabljati, kar vidimo pri vzgoji otrok v družinah nacionalistov in konzervativcev, ki otroke naučijo, da je treba drugačne prikrito sovražiti) - spremenimo pa lahko odnos do tistih, ki se odločijo drugače in jih spodbujamo pri njihovih odločitvah, ne glede na to, kakšne so.

Unknown_001 ::

jype je izjavil:

MonoPattern> Pomoje je čisto možno, da imajo ženske bolje razvit del možganov, ki opravlja neko nalogo, pri kateri se povprečno bolje odrežejo moški. Lahko da je pač okolje primoralo moške, da so ta del bolj "natrenirali".

Jasno, ampak "treningu" rečemo "vzgoja" in se lahko spreminja glede na to, kaj od njega pričakujemo. Ne moremo spremeniti tega, da se večina deklet odloči za drugačne reči kot večina dečkov (no, lahko, ampak to je potem že ideološka indoktrinacija, ki je lahko tudi zelo sporna, saj jo je trivialno zlorabljati, kar vidimo pri vzgoji otrok v družinah nacionalistov in konzervativcev, ki otroke naučijo, da je treba drugačne prikrito sovražiti) - spremenimo pa lahko odnos do tistih, ki se odločijo drugače in jih spodbujamo pri njihovih odločitvah, ne glede na to, kakšne so.


Pa se pomislil da na odločanje pri moških in ženskah vplivajo tudi hormoni?
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

vostok_1 ::

Unknown_001 je izjavil:

jype je izjavil:

MonoPattern> Pomoje je čisto možno, da imajo ženske bolje razvit del možganov, ki opravlja neko nalogo, pri kateri se povprečno bolje odrežejo moški. Lahko da je pač okolje primoralo moške, da so ta del bolj "natrenirali".

Jasno, ampak "treningu" rečemo "vzgoja" in se lahko spreminja glede na to, kaj od njega pričakujemo. Ne moremo spremeniti tega, da se večina deklet odloči za drugačne reči kot večina dečkov (no, lahko, ampak to je potem že ideološka indoktrinacija, ki je lahko tudi zelo sporna, saj jo je trivialno zlorabljati, kar vidimo pri vzgoji otrok v družinah nacionalistov in konzervativcev, ki otroke naučijo, da je treba drugačne prikrito sovražiti) - spremenimo pa lahko odnos do tistih, ki se odločijo drugače in jih spodbujamo pri njihovih odločitvah, ne glede na to, kakšne so.


Pa se pomislil da na odločanje pri moških in ženskah vplivajo tudi hormoni?


Končno si povedal nekaj konkretnega in relevantnega. + point
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

perci ::

jype je izjavil:

perci> Kdo pa ste vi? In zakaj bi vam verjel na besedo?

Zgoraj članek, ki to pravi. Glede na to, da si trdil, da je zanimiv, si ga menda prebral?

Ja, sem - ne pravi tega.

7982884e ::

Ne moremo spremeniti tega, da se večina deklet odloči za drugačne reči kot večina dečkov (no, lahko, ampak to je potem že ideološka indoktrinacija, ki je lahko tudi zelo sporna, saj jo je trivialno zlorabljati, kar vidimo pri vzgoji otrok v družinah nacionalistov in konzervativcev, ki otroke naučijo, da je treba drugačne prikrito sovražiti) - spremenimo pa lahko odnos do tistih, ki se odločijo drugače in jih spodbujamo pri njihovih odločitvah, ne glede na to, kakšne so.


joj, kaksen kup bullshita je pa tole. kako tocno "ideoloska indoktrinacija" spreminja zivljenjske odlocitve in interese deklic in deckov? pricakujem raziskave. 100 druzin kot kontrola, vs 100 progresivnih druzin, kjer so starsi vsem otrokom puscali dolge lase, jih dali igrat v garazo, pomagat prat cunje in vozit avtomobilcke. in kjer je vidno statisticno znacilno odstopanje v obnasanju in interesu teh otrok pozneje v zivljenju.

pricakujem tudi razlago, zakaj je interes zensk, glede na vpis v fakultete/prosnje za sluzbe, precej padel na podrocju STEM v zadnjih 40 letih. clovek bi pricakoval drugacne rezultate, ce pa so bile pred 40 leti zenske se toliko bolj indoktrinirane.

jype ::

perci> Ja, sem - ne pravi tega.

Ja, to pravi.

7982884e> kako tocno "ideoloska indoktrinacija" spreminja zivljenjske odlocitve in interese deklic in deckov?

Če otroke siliš v določeno obnašanje, se ga privadijo in postanejo od njega odvisni. Ne veš tega? Čudno.

7982884e> pricakujem tudi razlago, zakaj je interes zensk, glede na vpis v fakultete/prosnje za sluzbe, precej padel na podrocju STEM v zadnjih 40 letih

Zato, ker je družba dekletom povedala, da to ni njihovo področje. Prej tega dejansko ni bilo: V času vesoljske tekme so bila dekleta zelo spodbujana, potem pa ne več, ker so konzervativci prevzeli oblast in sklenili, da je družbeno škodljivo, da ženske preveč razvijajo svoj intelektualni potencial.

perci ::

Ja, to pravi.

Quotaj.

jype ::

perci> Quotaj.


The critical period, defined as the beginning years of brain development, is essential to intellectual development, as the brain optimizes the overproduction of synapses present at birth.[2] During the critical period, the neuronal pathways are refined based on which synapses are active and receiving transmission. It is a "use it or lose it" phenomenon.

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: oo7 ()

shintaro ::

Unknown_001 je izjavil:

Meni se ni zdelo nič posebnega. Večalimanj gredo vsi ti testi na isto foro. Ali si sposoben razumet - dojeti - videti nek vzorec. Ne razlikuje se dosti od testov iz logike. Za moje pojme IQ ni realno merljiv. Dobiš nek približek, da vidiš koliko bolje znaš logično povezovati stvari v primerjavi z ostalimi to je pa to. Višji IQ nikakor nikoli ni pomenil da človek več ve, pove le to da je sposoben videti povezave, ki jih drugi ne. Zakaj pride do razlike v dojemanju stvari? Nebivedu, pomojem se gre le za to da nekatere ljudi dejansko bolj fascinira nekaj drugega kot klasične življenjske stvari. Nihče ni pameten s P* vn zletu in nihče me ne bo prepričal v nasprotno. Ako si zdrav in imaš dostop do temeljne izobrazbe nisi nič bolj zabit kot ostali. Na tebi pa je koliko bi rad izboljšal umske spretnosti. Možgani se razvijajo z rabo, en zanimiv članek na to temo: http://www.kvarkadabra.net/2009/05/plas... ... Verjemi da ljudje, ki prepoznajo vzorce, ki jih ti ne, so se z njimi zagotovo srečali že prej ali pa so preko logičnega sklepa na podlagi ostalih že znanih vzorcev predvideli slednjega. Brez podlage ali temelja ti ne boš postavil stolpa.


bravo.

perci ::

jype je izjavil:

perci> Quotaj.


The critical period, defined as the beginning years of brain development, is essential to intellectual development, as the brain optimizes the overproduction of synapses present at birth.[2] During the critical period, the neuronal pathways are refined based on which synapses are active and receiving transmission. It is a "use it or lose it" phenomenon.

Tu ne piše, da je genetska podlaga možganov zanemarljiva. In še dobro, da ne piše, ker bi bilo sicer treba popravit wiki zapis.

tikitoki ::

7982884e je izjavil:


pricakujem tudi razlago, zakaj je interes zensk, glede na vpis v fakultete/prosnje za sluzbe, precej padel na podrocju STEM v zadnjih 40 letih. clovek bi pricakoval drugacne rezultate, ce pa so bile pred 40 leti zenske se toliko bolj indoktrinirane.


Jaz pa pricakujem, da svojo trditev utemeljis. V dolocenih panogah imas vec zensk, k moskih, na studijo so tudi v veliki vecini. Pa prides v laboratorij v Slovenski firmi in je od 10 zaposlenih en moski. Res je, zensk v STEM sploh ni.

nevone ::

Jasno, da se ne. Saj v tem je bistven vpliv okolja na posameznika: Mogoče ima ena od sester zaradi enega gena bolj občutljive oči in se zato manj zadržuje na soncu, posledično ima manj vitamina D, zaradi tega pa se nek gen, ki se pri ostalih sestrah izraža močno, pri tej izraža bistveno šibkeje.

A je to vpliv genov, ali okolja?


Ne vem, koliko je izražanje genov odvisno od zunanjih vplivov. Geni imajo nek notranji ustroj glede tega, ali se bodo izrazili ali ne. Seveda pa potem okolje tudi sodeluje pri tem kako se dejansko potem vse skupaj manifestira.

Se pa to da opazovati tudi pri drugih organizmih. Recimo, imam neko rastlino, ki naj bi se jih cvet obarval rdeče in tudi se, dokler so prisotna določena gnojila. Če tega materiala ni, se rdeče pač ne obarvajo, ali pa vsaj izgubijo intenzivnost. Še vedno pa marjetica zaradi zunajih vplivov ne bo postala vrtnica. Je pa zelo težko postaviti ločnico med vplivom okolja in genov.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Američani z modificiranim proteinom uspešno v celicah miši uničili DNK HIVa (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
10633722 (30004) janex
»

Leta 2010 prva generacija genetsko modifiricanih ljudi? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
10414170 (9352) vostok_1
»

"Rasa" in športna sposobnost (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
7918813 (17188) Phantomeye
»

Stric Darwin ni več v modi (strani: 1 2 3 416 17 18 19 )

Oddelek: Problemi človeštva
90067645 (54432) BigWhale
»

Afričani niso čist diht (strani: 1 2 3 413 14 15 16 )

Oddelek: Problemi človeštva
78680043 (69694) guest #44

Več podobnih tem