Spekter pravilnosti

111111111111 je 30. apr 2017 ob 09:35 izjavil:

nevone je 30. apr 2017 ob 09:23 izjavil:

Ampak so vedno mnenja, da za vse obstaja znanstvena, empirična, logična razlaga in da je rešitev vedno v tem da Bog ne obstaja. :)

Ja, nekateri tudi ne razmišljajo kaj prida o drugih rešitvah, zgolj zavračajo eno.

o+ nevone

Tako je. Jaz pa dopuščam možnost, da ima nekdo od teh dveh celo prav, morda znanstveniki morda verniki, ne zdi se mi pa smiselna trditev, da ima nekdo 100% prav. Zanimajo me obe strani medalje in obe so enako zanimive in barvite, po mojem mnenju je resnica nekje vmes.

Kdo pa trdi, da ima 100% prav?
Ateizem JE pozicija "Boga ni" NE "Boga 100% ni" ali "Boga ne more biti".

Ti si spet en "črno-beli" agnostik. Ali si 100% za ali pa 100% proti. Vse drugo je pa agnosticizem. Seveda to velja samo za vprašanje glede boga, zato ker dvojna merila.

To je tudi glavni problem agnosticizma. Slej ko prej pride do tega, da agnostik reče, da sta obe opciji enako verjetni, kar je seveda ogromna neumnost.

Jah no, saj sta samo dve možnosti: Bog je ali pa ga ni - zato 50-50.
Tako kot pri loteriji: Sedmico zadaneš ali pa ne - zato 50-50.

ohnowhy je 30. apr 2017 ob 10:05 izjavil:

Nevone+, kakšen komentar tudi na tole poglobljeno ateistično študijo? :-)

Katero?

o+ nevone

Koliko jih ve, da je citiral Sveto pismo - Janezovo Razodetje:

Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O, ko bi le bil mrzel ali vroč! Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust.

Zanimivo, nisem vedela.

o+ nevone

Ka sem pa jz zaena stvar (ce ze labelamo folk), k ne verjamem v Boga, kot je definiran iz nobene strani in svoje verovanje spreminjam dnevno (en dan verjamem vase, drug dan v svojga pjesota - me spravi v dobro voljo in ga imam za svojega odresitelja, itd). Pac, k neka sponzorusa sm ane. Verujem v tisto kar mi da najvec doprinosa itd ... Paceprav to predstavlja neko "zapovelje" neke religije. Vzamem ven tisto, kar mi je vsec in kar se sklada z mojim osebnim prepricanjem.

Religije mrzim, kot neko kontrolirano obliko verovanja v nekaj, kar si je zamislil nekdo drug in postavlja pravila, ki koristijo v osnovi samo vrhu piramide le-te religije, posamezni verniki pa dobijo "zadoscenje", ker so lahko del neke skupine in so na socialni ravni "zadosceni". Hocem rect, da sprejmejo celotno prepricanje le-te vere, ceprav se (imho) s 3/4 vsega niti ne strinjajo, pozrejo drek, da so lahko del celote. Po vecini, se po zaprtju hisnih vrat njihove zapovedi krsijo na dnevni ravni. Hinavci erste klase vglavnem ...

Sem pa hvalezen, da so v preteklosti obstajale le-take religije (pa tudi se dandanes), saj so prinesle (in se prinasajo) tudi zelo vsecne navade, ki jih z veseljem praznujem z domacimi oz. z ljubljenimi. Da ne govorim o arhitekturi ... Najlepse stavbe so posvetne imho.

Bi se lahka rekl, da sem neka "verska kurba"? Zakaj pa tega ni na spektru?

Verjetno je večina agnostikov ateistov, se pravi je zanje verjetnost, da bog obstaja, skrajno majhna. Na drugi strani je med agnostiki tudi precej teistov, ki verjamejo, da je verjetnost za obstoj boga zelo velika. Vmes je pa nekaj malega neodločnežev, ki se ne znajo ali upajo opredeliti. Taki so najslabši.>:D

Kako pa določiš verjetnost taki ne-informaciji kot je obstoj boga?

nevone je 30. apr 2017 ob 10:34 izjavil:

@dope1337

Ti si pragmatik.

o+ nevone

tnx, morm it kr powikijat tole xD

Tole pa lahko sam razmisliš v čem je point. Če vzameš v ozir nekatere argumente, potem se tehtnica nagne v eno smer, če vse argumente zanemariš, potem je zate verjetnost res 50-50%. Zdej pa premisli, koliko je to verjetno.

Ampak, takoj, ko začneš aplicirati argumente na vero v boga, se mora tvoja tehtnica nujno povsem prevesiti na stran ateizma.

Vernik veruje kljub popolni odsotnosti argumentov za njegovo verovanje in kljub logičnim nesmislom, ki jih prinese obstoj boga.

NikolormousB je 30. apr 2017 ob 10:39 izjavil:

Vernik veruje kljub popolni odsotnosti argumentov za njegovo verovanje in kljub logičnim nesmislom, ki jih prinese obstoj boga.

Bodisi ne razumeš, kaj pomeni beseda "argument", bodisi nimaš pojma, da obstaja veliko argumentov za obstoj boga.
Existence of God @ Wikipedia

Agnostik je še bolj v temi kot vernik.

Ja, glede boga. Nič zato.

o+ nevone

dope1337 je 30. apr 2017 ob 11:16 izjavil:

Jz sm z razlago "pragmatik" cist zadovoljen. Pac ... izkoristis situacijo kukr se jo le da ...

Saj večinoma smo ljudje večino časa v vsakdanjem življenju pragmatiki.

o+ nevone

Dosti ljudi, ki jih poznam, si velikokrat zaradi svojega prepricanja (niti ne nujno verskega) delajo skodo, saj zakomplicirajo se tako preprosto stvar, samo da bi obdrzali svoj "inat".

Se strinjam. To je neke vrste handicap.

o+ nevone

da se kot agnostik motim

Kot agnostik se ne moreš motiti niti ne moreš imeti prav, ker nič ne trdiš glede obstoja boga.

o+ nevone

MonoPattern je 30. apr 2017 ob 11:59 izjavil:

Seveda se kot agnostik lahko motiš, a le če trdiš, da dokazov za/proti obstoju boga ni mogoče pridobiti. Če nekdo producira dokaz si se seveda zmotil, ker si trdil da je to nemogoče

Traparija. Agnostik ne trdi, da dokazov ni mogoče pridobiti, trdi samo, da se brez dokazov ne more opredeliti za eno ali drugo!

Predpostavljaš, da ima ta tvoj filozof prav.

Kot Schrödingerjevo mačko. Dokler je škatla zaprta, ne vemo, ali je živa ali mrtva. Lahko samo še čakamo, da se prva hrabra dušica opogumi in odpre to Pandorino skrinjico.

Spet redefiniraš že drugje definirane izraze.

Ne, izhajam iz definicij, ki so bile že predstavljene v tej temi.

Agnostik enostavno ne more obstajati. Imamo samo 3 možnosti.

1. Racionalni "mehki" agnostik. Pogleda stanje in argumente. Vidi, da je ideja o bogu tako neizmerno absurdna, da ve, da bog ne obstaja. V primeru primernih dokazov je pripravljen spremeniti mnenje, ampak ve, da primernih dokazov ne bo. V tem primeru gre v resnici za ateista, amapk želi biti politično korekten in si raje reče agnostik. Primer je Niel deGrasse Tyson, ki zaradi svoje pozicije javne osebnosti in promotorja znanosti poskuša biti kar se da diplomatski.

2. Neracionalni "mehki" agnostik. Kljub temu, da navzven pravi, da dopušča obe možnosti, v resnici verjame, da bog obstaja. Primer je npr.
mtosev, ki v vsakem drugem postu poudarja, da ne hodi k maši ampak vseeno "nekaj na tem že mora biti, če tolk ljudi verjame v boga". V resnici gre za vernika,

3. Neracionalnik "trdi" agnostik, ki sam sebe negira že po definiciji. O bogu ne more vedeti ničesar, ampak vseeno nekaj v o bogu. Tudi on je v resnici vernik, ki v verjame, da vseeno obstaja neka vsemogočna entiteta, ki kontrolira vse aspekte vesolja in zato o njej ljudje ne nikoli ne bomo mogli izvedeti ničesar, ne glede na to koliko tisočletji poskušamo najti odgovore.

Po tej logiki lahko rečem, da ateist faila, ker nima morale. Kar je seveda idiotizem, ki lahko zraste izključno na zelniku nekoga, ki meša pojem "morala" z pojmom "religija".

Lahko rečeš, ampak si že ugotovil, da je izjava neumna in nima veze z debato.

Še vedno pa mi lahko dokažeš, da se kot agnostik motim. Običajna znanstvena metoda bo zadoščala.

Evo, še enkrat bom prilepil sliko.

Saj v tem je fora. Ne v eno ne v drugo nisem prepričan. Čakam dokaze, tako iz ene kot iz druge strani. Obenem pa dopuščam možnosti. Eni in drugi imajo zanimive argumente, pa nobenih dokazov.

Če bi dejansko žele dokaze, ne bi bil več neodločen.

Napisal si, da ne verjameš v FSM, torej, ne moreš biti agnostik.

NikolormousB je 30. apr 2017 ob 13:05 izjavil:

Napisal si, da ne verjameš v FSM, torej, ne moreš biti agnostik.

ti že veš ja.

SimplyMiha je 30. apr 2017 ob 12:43 izjavil:

Kot Schrödingerjevo mačko. Dokler je škatla zaprta, ne vemo, ali je živa ali mrtva. Lahko samo še čakamo, da se prva hrabra dušica opogumi in odpre to Pandorino skrinjico.

Odvisno, kaj bi rad imel. Marsikomu se zdi bolje, da možnost obstaja, kot da gremo pogledati in najdemo mrtvo mačko. Še zlasti mačka verjetno raje noče, da bi kdo šel odpreti njeno škatlo.
To je kvantna različica angleškega reka "curiosity killed the cat".

Okapi je 30. apr 2017 ob 09:22 izjavil:

Truga je 30. apr 2017 ob 09:06 izjavil:

Preden si upajo kaj takega v javnosti rect, traja par let matematike in racunanja, in se takrat recejo, da to verjetno ni res, je pa mozno.

Se vedno cakam matematiko, ki namiguje na obstoj boga.

Pa ravno matematiko si našel, in mi olajšal delo, da na hitro pokažem, kako se poskušaš delati pametnega, v resnici pa pojma nimaš.

John Lennox je profesor matematike na univerzi Oxford.

How do you see mathematics being used to prove the existence of God?

Mathematics can be used at several levels. The first level is this: the fact that we can do mathematics is very powerful evidence of God. It means that this is a universe that has a logical structure and is mathematically describable. That is what has inspired modern science—the belief that, because there is a rational creator, you can study the universe mathematically. That is the big evidence. It is so big that most people miss it. They want some sort of mathematical equation. But it is the fact that you can do math that is the first big evidence of God.

There are certain specific branches of mathematics you can use as well, such as the field of probability. Take the Bayes’ Theorem for example. Reverend Bayes came up with this idea of probability that you can use antecedent probability to increase the probability of something being true. Roughly speaking, if you can ask yourself “What is the probability of there being a God?” then you can say, “What is the probability of there being a God granted you perceive the universe to be carefully designed?” Intuitively, the probability has become much greater! These arguments have been developed to great sophistication. The Bayes Theorem is correct, there is no question about it. The discussion generated by it is whether you can apply it to theories distinct from probabilistic, naturalistic scientific situations. One of my colleagues from Oxford, Richard Swinburne, a very famous philosopher, uses it a great deal.

Cel intervju je tule:
http://augustinecollective.org/god-in-m...

Link na njegovo v slovenščino prevedeno knjigo sem v tej temi že objavil.

To si ze objavil ja. Poznam, en kup filozofije, iz katere izpeljuje neke bedarije, pred dejstvom da v naravi ni niti enega pojava zadeve pa zamizi na vse oci.

Matematiko se izpeljuje iz narave, ne obratno. Ti vidis nekaj, kar ne ustreza trenutno znanim naravnim zakonom, in zracunas zakaj to je, pol lahko pa zacnes iskat dokaze za tvojo teorijo. Ne pa obratno, si neki zmislis, in pol probas na vsak nacin dokazat, reality be damned. Pol ti na glavo pade se confirmation bias, ker povsod vidis tisto k isces, in imas tako knjigo. In iz takih for dobis pol teorijo inteligentnega dezajna. Top lol. Priporocam sicer tudi jaz knjigo v branje, ampak bolj kot parodijo, kot za resno branje.

Nerelevantno. Pomeni izrazov se spreminjajo skozi čas, to je splošno znano dejstvo.

Ja, tako to je. Kolo je pred 100 leti v pogovornem jeziku pomenilo cisto nekaj drugega (okrogel predmet pritrjen na os), kot danes (bicikl), avto je komaj obstajal, denar in gotovina sta bila pa vec ali manj sinonima, ker noben ni mel mastercarda.

how about

AndrejO je 30. apr 2017 ob 16:55 izjavil:

a person who believes that nothing is known or can be known of the existence or nature of god

then

nevone je 30. apr 2017 ob 12:43 izjavil:

Ja, ampak ti si izjavil, da je resnica nekje vmes. Razen če nisem razumela, kaj si mislil z vmes. Verjetno vse, kar se okrog tega (obstoja/neobstoja boga) napleta. Odgovor na osnovno vprašanje pa ne more biti nekje vmes.

Dopuščam možnost, da je resnica vmes, da bog ni takšen kot si ga predstavljajo verniki in znanstveniki. Logiki samo ne marajo visoke vseevedne inteligence, ki bi vplivala na njihovo življenje. Skratka definiranje Boga kot takega se izmika človeškemu razumu, lahko da strmimo v isto stvar in jo samo drugače interpretiramo? Ne vem.

Truga je 30. apr 2017 ob 15:53 izjavil:

Matematiko se izpeljuje iz narave, ne obratno. Ti vidis nekaj, kar ne ustreza trenutno znanim naravnim zakonom, in zracunas zakaj to je, pol lahko pa zacnes iskat dokaze za tvojo teorijo. Ne pa obratno, si neki zmislis, in pol probas na vsak nacin dokazat, reality be damned.

Kaj pa če se matematika preprosto moti? Kako nimaš znanstvene metode, da dokažeš, da nekaj ne obstaja? Ali je to za naš trenutni misleni znanstveni razvoj pretežka naloga?