Slo-Tech - Nekoliko v senci velikih bitk, ki jih RIAA, MPAA, BSA in druge cehovske organizacije lastnikov avtorskih pravic bijejo proti The Pirate Bayu in ostalim stranem, ki omogočajo nelegalno razpečevanje avtorsko zaščitenih vsebin (glasbe, filmov, programov), poteka velik boj tudi v znanstvenem svetu. Tu je razlika med legalnim in legitimnih še nekoliko večja, raziskovalci, znanstveniki in financerji pa imajo popolnoma drugačen interes kot založniki. In vmes stoji robinhoodovski Sci-Hub ali pirate bay znanstvenega sveta. Ta se je sedaj znašel v središču medijske pozornosti, kar bo trenutni status quo nagnilo v eno ali drugo stran.
Daljšo predzgodbo smo na naši strani opisovali že na dolgo in široko, zato na kratko povzemimo. V romantičnih časih, ko je Peter Higgs napovedal Higgsov bozon, so znanstveniki tu in tam objavili kakšen članek, ko so imeli resnično kaj pomembnega deliti s svetom. Včasih tudi več let zapovrstjo niso objavili ničesar, spet drugič so v enem letu nanizali člankov, da jih zavidamo še danes (npr. Einsteinov annus mirabilis). Danes je romantike konec. Praktično edino merilo znanstvene uspešnosti je postalo število in kakovost (o merjenju slednje smo že večkrat polemizirali) objav. In tu v igro vstopijo založniki.
Založniki, med katerimi je največji Elsevier, objavljajo znanstvene revije, ki imajo faktor vpliva, zato znanstveniki morajo objavljati v njih. Pot od predloga do objave gre takole: raziskovalec napiše članek, ga pošlje v revijo, kjer ga urednik bodisi zavrne bodisi posreduje v recenzijo (peer review) drugim znanstvenikom. Ti to naredijo zastonj, posredujejo komentarje (ali članek zavrnejo), ki jih pisec upošteva, in z malo sreče je članek potem objavljen. Delo založnika obsega preliminarni izbor člankov in stavljenje. Vso ostalo delo brezplačno opravijo raziskovalci.
Zato je perverzno, da Elsevier in drugi zaračunavajo mastno drage naročnine na svoje revije, sicer pa članki niso dostopni. Raziskovalci načeloma rokopise lahko objavljajo na svojih spletnih straneh, a tega ne počno vsi. In tako so najbogatejši deležnik v verigi znanosti založniki, kar je paradoksalno. Brez naročnine stane dostop do posameznega članka nekaj deset dolarjev, naročnine za velike organizacije pa gredo v stotisoče dolarjev letno. Zaradi tega smo videli že številne peticije in upore znanstvenikov, a brez uspeha. Če hočeš preživeti, kar pomeni dobivati projektni denar, moraš objavljati v najkakovostnejših revijah. In po trenutni metriki so to ravno te drage revije oderuških založnikov. Elsevier ima skoraj milijardo dolarjev dobička.
Evropska unija se poizkuša proti temu boriti, pa ji ne uspeva. Medtem ko so na primer telefonske operaterje uspeli ukrotiti in doseči ukinitev gostovanja v prihodnosti, so znanstveni založniki trši oreh. V novih projektih je sicer zapisano, da morajo raziskovalci svoje rezultate deliti s svetom, kar pomeni, da morajo biti objavljeni v prosto dostopnih člankih. Namen je plemenit, v praksi pa to pomeni, da se ti članki objavljajo v teh istih plačljivih revijah, le da mora avtor plačati odprt dostop za vse (open access), kar znese od nekaj sto do tisoč evrov na članek. Založnik je tako plačan dvakrat! In Evropska unija to celo financira, saj imajo projekti posebno postavko za sredstva, namenjena predstavitvi (dissemination) rezultatov.
In potem je tu Sci-Hub. Stran je leta 2011 ustanovila kazahstanska raziskovalka Alexandra Elbakyan in je namenjena deljenju znanja brez ovir in omejitev. Na strani so praktično vsi objavljeni znanstveni članki, dnevno pa ima okrog 200.000 obiskovalcev. Stran gradi lasten repozitorij člankov oziroma uporablja posredniške strežnike tujih univerz, da obiskovalcem omogoči dostop do kateregakoli članka. Raziskovalci po celem svetu namreč donirajo lastne prijavne podatke v univerzitetne in inštitutske mreže, prek katerih Sci-Hub dostopa do člankov v revijah, ki jih ima posamezna organizacij naročene. Če članek obstaja v LibGenu, ga seveda naloži kar od tam. Tako se gradi ogromen repozitorij.
Po trenutni zakonodaji - nezakonit repozitorij. Lep čas je Sci-Hub deloval proč od oči širše javnosti. Elsevier in drugi so se malce jezili, raziskovalci pa so ga uporabljali za dostop do člankov, katerih revij njihova organizacija pač nima naročenih. A očitno krhek status quo ne bo zdržal. Lani je Elsevier na newyorškem sodišču vložil tožbo zoper Sci-Hub, ker da omogoča dostop do avtorsko zaščitenih vsebin (stavljeni članki to seveda so). Zgodilo se ni nič kaj pretresljivega. Elbakyan po sodni odredbi ne sme več upravljati strani, a kaj ko je stran v Rusiji, kamor ameriški pravni red ne seže. Domeno so ji zasegli, pa je bila stran že naslednji dan dosegljiva na novi domeni.
Kaj se bo iz vsega skupaj izcimilo, je vprašanje. Za zdaj zgolj večja medijska pozornost Sci-Hubu. Raziskovalci, ki nujno potrebujejo kakšen članek, pa nimajo dostopa do njega, pa imajo seveda na voljo tudi legalne alternative. Dostikrat je najenostavnejša poslati elektronsko pošto avtorjem, ki bodo običajno z veseljem poslali članek, le kakšen dan bo treba počakati. A po drugi strani vsi raziskovalci dobro vedo, da se pri brskanju literature ne glede na obetaven povzetek (abstract) večina člankov izkaže kot popolnoma neuporabna za konkreten problem, ki ga imamo. Zato je seveda fino imeti dostop do člankov takoj. Dolgoročno pa bo seveda treba preurediti celoten sistem vrednotenja znanstvene odličnosti, a kaj ko nihče nima pojma, kako bi to izpeljali.
Novice » Znanost in tehnologija » Sci-hub: znanstveni pirate bay pod žarometi
Matko ::
http://sci-hub.io/ iskanje jim ne deluje :(
Kakšno je v Sloveniji aktualno stanje glede brezplačnega dostopa do standardov?
http://www.ip-rs.si/ijz/institut-za-met...
Kakšno je v Sloveniji aktualno stanje glede brezplačnega dostopa do standardov?
http://www.ip-rs.si/ijz/institut-za-met...
ODLOČBA:
Številka: 090-287/2014/9
Datum: 13. 2. 2015
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Inštituta za metalne konstrukcije, Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 12. 2014 zoper odločbo Slovenskega inštituta za standardizacijo, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 1/2014/IJZ z dne 3. 12. 2014, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 17. 12. 2014 zoper odločbo organa št. 1/2014/IJZ z dne 3. 12. 2014 se ugodi ter se odločba odpravi in se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe brezplačno posredovati v elektronski obliki vse standarde, katerih seznam je priloga k Odredbi o seznamu standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov z zahtevami Zakona o gradbenih proizvodih (Ur. l. RS, št. 103/2011).
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matko ()
Rias Gremory ::
Hmm... pa ravno par dni nazaj sem odkril Sci-hub.
Jaz sem definitivno za prost dostop do informacij.
Je trenutno kakšen "middle ground" v tej situaciji, recimo, da bi bili članki po nekem časovnem obdobju popolnoma javni?
Jaz sem definitivno za prost dostop do informacij.
Je trenutno kakšen "middle ground" v tej situaciji, recimo, da bi bili članki po nekem časovnem obdobju popolnoma javni?
Mirno gledamo, kako naš svet propada,
saj za časa našega življenja ne bo popolnoma propadel.
saj za časa našega življenja ne bo popolnoma propadel.
sandmodnigga ::
PaX_MaN ::
Kakšno je v Sloveniji aktualno stanje glede brezplačnega dostopa do standardov?
http://www.ip-rs.si/ijz/institut-za-met...
Bistvo je
Ker pa je zahtevani dokument priloga k odredbi, ki jo je izdalo ministrstvo, se šteje za uradno besedilo, zaradi česar se mu po 9. členu ZASP odreka avtorskopravno varstvo.
Če ne bi bili zraven odredbe, bi bili javnosti nedostopni ravno tako kot članki o katerih gre novica.
(pa kazahstanska raziskovalka Alexandra Elbakyan bo)
Lonsarg ::
Fora je da ne moreš z regulaciji odpravit problema, ki ima veliki finančno iniciativo. Finančna korist od faktorja vpliva je enormna, to lahko popraviš zgolj tako, da spremeniš faktor vpliva taki, da ni več odvisen od publikacije.
SeMiNeSanja ::
Da standardi niso javno dostopni brez plačila, meni nikoli ni bilo jasno.
Že po definiciji besede bi smatral, da morajo biti na voljo čim širši javnosti, da se lahko ravna v skladu z njimi, ne pa samo nekim posvečenim. Koneckoncev se gre za nekakšne 'tehnične zakone'. Kako bi bilo, če bi še pravne začeli tako skrivati, pa nebi vedel, ali kršiš zakon ali ne, če ne plačaš in si kupiš izvod zakona.
Ti avtorji, ki objavljajo v teh slavnih revijah so pa tudi sami eni kronani osli, saj bi lahko te drage revije bojkotirali. Ni mi pa jasno, kako si potem revija prilasti avtorske pravice, da bi ji moral avtor plačati, če hoče da je njegov članek brezplačno dostopen. Dobesedno narobe svet.
Že po definiciji besede bi smatral, da morajo biti na voljo čim širši javnosti, da se lahko ravna v skladu z njimi, ne pa samo nekim posvečenim. Koneckoncev se gre za nekakšne 'tehnične zakone'. Kako bi bilo, če bi še pravne začeli tako skrivati, pa nebi vedel, ali kršiš zakon ali ne, če ne plačaš in si kupiš izvod zakona.
Ti avtorji, ki objavljajo v teh slavnih revijah so pa tudi sami eni kronani osli, saj bi lahko te drage revije bojkotirali. Ni mi pa jasno, kako si potem revija prilasti avtorske pravice, da bi ji moral avtor plačati, če hoče da je njegov članek brezplačno dostopen. Dobesedno narobe svet.
PaX_MaN ::
SeMiNeSanja je izjavil:
Kako bi bilo, če bi še pravne začeli tako skrivati, pa nebi vedel, ali kršiš zakon ali ne, če ne plačaš in si kupiš izvod zakona.
Saj so skriti. Zakoni niso vse na kar se sklicujejo sodniki.
Velikokrat (večinoma? dunno, nisem še zasledil kakšne analize) se sklicujejo na, npr, "komentar tega in tega zakona", stran 400, Mladinska knjiga, 125€.
k4vz0024 ::
Tipični primer je Centralna baza zdravil. Posplošena navodila za rajo so splošno dostopna. Tista, ki pa so podrobna glede famakodinamike in kinetike pa zgolj za posvečene (beri službeni vstop). Komu je v interesu, da se podrobnosti o obnašanju zdravil skriva?
Massacra ::
Obstaja pa kar nekaj spletnih strani po svetu, kjer prosto dostopas do teh informacij (farmakokinetika/dinamika, interakcije itd.)
Glugy ::
Jah jz mislm da bi rabl neke vrste Uradni list različico za znanstvene članke. Vsaj v elektronski obliki če ne drugače.
tikitoki ::
SeMiNeSanja je izjavil:
Da standardi niso javno dostopni brez plačila, meni nikoli ni bilo jasno.
Že po definiciji besede bi smatral, da morajo biti na voljo čim širši javnosti, da se lahko ravna v skladu z njimi, ne pa samo nekim posvečenim. Koneckoncev se gre za nekakšne 'tehnične zakone'. Kako bi bilo, če bi še pravne začeli tako skrivati, pa nebi vedel, ali kršiš zakon ali ne, če ne plačaš in si kupiš izvod zakona.
Ti avtorji, ki objavljajo v teh slavnih revijah so pa tudi sami eni kronani osli, saj bi lahko te drage revije bojkotirali. Ni mi pa jasno, kako si potem revija prilasti avtorske pravice, da bi ji moral avtor plačati, če hoče da je njegov članek brezplačno dostopen. Dobesedno narobe svet.
Je bilo lepo razlozeno. Ce ne objavljas v tistih revija, ne obstajas in ne dobis sredstev.
Torej ni problem v znanstvenikih, ki se prilagodijo debilnemu sistemu. Problem je v debilnem sistemu.
borisk ::
problem je v tem da morajo raziskovalci če hočejo dobiti zadostno število pik, objavljat v plačljivih revijah, čeprav so bile raziskave plačane z državnega denarja. to je direktni pretok javnega denarja v zasebne žepe, večina raziskovalcev je samo statistov.
zee ::
O tem problemu je pisal Mazzini pred nekaj dnevi, ceprav povsem enake zakonitosti veljajo tudi v drugih drzavah.
Sci-hub je krasna spletna stran. Tako nekako si predstavljam iskanje akademske literature v 21. stoletju, ne pa da ima vsak zaloznik svoje "fore", da oderuskih cen (30+ $ za deset (!!) let star clanek) niti ne omenjam.
@SeMiNeSanja:
Lep izpolnes formular, kjer se odpovedujes avtorskim pravicam. Izbire nimas. Ce zelis, da je clanek na voljo brezplacno, moras tipicno se doplacati. Objavljanje prispevkov v spodobnih znanstvenih revijah je sila drag spas (1000€ za clanek in nekaj 200€ po sliki za barvni tisk je nekaj "normalnega").
Sci-hub je krasna spletna stran. Tako nekako si predstavljam iskanje akademske literature v 21. stoletju, ne pa da ima vsak zaloznik svoje "fore", da oderuskih cen (30+ $ za deset (!!) let star clanek) niti ne omenjam.
@SeMiNeSanja:
Ni mi pa jasno, kako si potem revija prilasti avtorske pravice, da bi ji moral avtor plačati, če hoče da je njegov članek brezplačno dostopen.
Lep izpolnes formular, kjer se odpovedujes avtorskim pravicam. Izbire nimas. Ce zelis, da je clanek na voljo brezplacno, moras tipicno se doplacati. Objavljanje prispevkov v spodobnih znanstvenih revijah je sila drag spas (1000€ za clanek in nekaj 200€ po sliki za barvni tisk je nekaj "normalnega").
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
mojca ::
SeMiNeSanja je izjavil:
Ti avtorji, ki objavljajo v teh slavnih revijah so pa tudi sami eni kronani osli, saj bi lahko te drage revije bojkotirali. Ni mi pa jasno, kako si potem revija prilasti avtorske pravice, da bi ji moral avtor plačati, če hoče da je njegov članek brezplačno dostopen. Dobesedno narobe svet.
Je bilo lepo razlozeno. Ce ne objavljas v tistih revija, ne obstajas in ne dobis sredstev.
Torej ni problem v znanstvenikih, ki se prilagodijo debilnemu sistemu. Problem je v debilnem sistemu.
To je nekako tako, kot da bi šlo za neko veliko "kuhinjo" v tekmah svetovnega pokala z zelo visokimi štartninami in zelo dragimi vstopnicami za ogled (prenos), potem bi pa obsojal Petra Prevca ali Tino Maze, zakaj ne bojkotirata tekem in ne gresta na druge (manj pomembne) tekme z nižjo štartnino in nižjo licenčnino za prenos po TV-ju. Jasno. Ker bo šla njihova kariera v nič, ker bosta ob kruh, drugi tekmovalci bodo pa samo hvaležni, ker jim bo lažje zmagati.
Problem je, da sistema ne more bojkotirati en sam. Tudi štrajkati ne moreš sam. Če bo delavka v tovarni z 2000 zaposlenimi začela štrajkati, bo nemudoba dobila odpoved delavnega razmerja. Čisto druga zgodba je, če štrajka cela tovarna ali celo nekaj deset ali sto tisoč pripadnikov stroke po vsej državi.
Podobno je z revijami. Reviji Science ali Nature je popolnoma vseeno, če jim Janez Novak ne pošlje svojega članka, saj dobijo dovolj drugih. Zaskrbelo bi jih kvečjemu v primeru, če bi jih za nekaj mesecev bojkotiral ves svet, kar je praktično nemogoče.
Janezu Novaku pa ni vseeno, saj brez objav v (teh elitnih) revijah ne bo dobil svojega naslednjega projekta, ne bo mogel postati docent/profesor, in prej ali slej bo letel še iz službe.
PS: upam, da se sci-hub-u s temi peripetijami dvigne popularnost.
Zgodovina sprememb…
- spremenila: mojca ()
AceD ::
Tipični primer je Centralna baza zdravil. Posplošena navodila za rajo so splošno dostopna. Tista, ki pa so podrobna glede famakodinamike in kinetike pa zgolj za posvečene (beri službeni vstop). Komu je v interesu, da se podrobnosti o obnašanju zdravil skriva?
Tako je bilo, ko je še obstajala (oz. bila updatana) stran zdravila.net. Na cbz.si se ni potrebno prijaviti in imaš dostop tudi do SmPCjev. Tiste, ki jih pa tam ne dobiš pa lahko najdeš na npr. http://ec.europa.eu/health/documents/.
SeMiNeSanja ::
SeMiNeSanja je izjavil:
Ti avtorji, ki objavljajo v teh slavnih revijah so pa tudi sami eni kronani osli, saj bi lahko te drage revije bojkotirali. Ni mi pa jasno, kako si potem revija prilasti avtorske pravice, da bi ji moral avtor plačati, če hoče da je njegov članek brezplačno dostopen. Dobesedno narobe svet.
Je bilo lepo razlozeno. Ce ne objavljas v tistih revija, ne obstajas in ne dobis sredstev.
Torej ni problem v znanstvenikih, ki se prilagodijo debilnemu sistemu. Problem je v debilnem sistemu.
To je nekako tako, kot da bi šlo za neko veliko "kuhinjo" v tekmah svetovnega pokala z zelo visokimi štartninami in zelo dragimi vstopnicami za ogled (prenos), potem bi pa obsojal Petra Prevca ali Tino Maze, zakaj ne bojkotirata tekem in ne gresta na druge (manj pomembne) tekme z nižjo štartnino in nižjo licenčnino za prenos po TV-ju. Jasno. Ker bo šla njihova kariera v nič, ker bosta ob kruh, drugi tekmovalci bodo pa samo hvaležni, ker jim bo lažje zmagati.
Problem je, da sistema ne more bojkotirati en sam. Tudi štrajkati ne moreš sam. Če bo delavka v tovarni z 2000 zaposlenimi začela štrajkati, bo nemudoba dobila odpoved delavnega razmerja. Čisto druga zgodba je, če štrajka cela tovarna ali celo nekaj deset ali sto tisoč pripadnikov stroke po vsej državi.
Podobno je z revijami. Reviji Science ali Nature je popolnoma vseeno, če jim Janez Novak ne pošlje svojega članka, saj dobijo dovolj drugih. Zaskrbelo bi jih kvečjemu v primeru, če bi jih za nekaj mesecev bojkotiral ves svet, kar je praktično nemogoče.
Janezu Novaku pa ni vseeno, saj brez objav v (teh elitnih) revijah ne bo dobil svojega naslednjega projekta, ne bo mogel postati docent/profesor, in prej ali slej bo letel še iz službe.
PS: upam, da se sci-hub-u s temi peripetijami dvigne popularnost.
Jaz se z vsem tem ne strinjam.
Za to, da ne bo vsak skakal iz vrste, obstajajo razna združenja, svoje pa bi lahko naredile tudi vlade posameznih držav.
Če je problem v 'ugledu', bi lahko kakšna ugledna univerza pričela izdajati svojo revijo, ali pa npr. EU uvedla nekakšen 'znanstveni uradni list', ki bi bil pogoj za prejemanje sredstev. Pri stotisočih agencijah, ki jih sponzorirajo, se ta sploh nebi nikjer poznala.
Kakor pravijo, 'kjer obstaja volja, tam obstaja pot'. Več kot očitno je premalo volje, da bi se zadevo rešilo v korist uporabnikov in preveč volje (denarja) na strani lobijev, ki se trudijo, da se nebi nič spremenilo.
ingeniero ::
Lep izpolnes formular, kjer se odpovedujes avtorskim pravicam. Izbire nimas. Ce zelis, da je clanek na voljo brezplacno, moras tipicno se doplacati. Objavljanje prispevkov v spodobnih znanstvenih revijah je sila drag spas (1000€ za clanek in nekaj 200€ po sliki za barvni tisk je nekaj "normalnega").
Točno tako. Če želiš objaviti v teh revijah moraš nujno podpisati formular, da se odpoveduješ pravicam. Poleg tega je ponavadi v formularju zapisano tudi, da se obvezuješ, da ne boš članka objavil tudi kje drugje ...
tikitoki ::
SeMiNeSanja je izjavil:
SeMiNeSanja je izjavil:
Ti avtorji, ki objavljajo v teh slavnih revijah so pa tudi sami eni kronani osli, saj bi lahko te drage revije bojkotirali. Ni mi pa jasno, kako si potem revija prilasti avtorske pravice, da bi ji moral avtor plačati, če hoče da je njegov članek brezplačno dostopen. Dobesedno narobe svet.
Je bilo lepo razlozeno. Ce ne objavljas v tistih revija, ne obstajas in ne dobis sredstev.
Torej ni problem v znanstvenikih, ki se prilagodijo debilnemu sistemu. Problem je v debilnem sistemu.
To je nekako tako, kot da bi šlo za neko veliko "kuhinjo" v tekmah svetovnega pokala z zelo visokimi štartninami in zelo dragimi vstopnicami za ogled (prenos), potem bi pa obsojal Petra Prevca ali Tino Maze, zakaj ne bojkotirata tekem in ne gresta na druge (manj pomembne) tekme z nižjo štartnino in nižjo licenčnino za prenos po TV-ju. Jasno. Ker bo šla njihova kariera v nič, ker bosta ob kruh, drugi tekmovalci bodo pa samo hvaležni, ker jim bo lažje zmagati.
Problem je, da sistema ne more bojkotirati en sam. Tudi štrajkati ne moreš sam. Če bo delavka v tovarni z 2000 zaposlenimi začela štrajkati, bo nemudoba dobila odpoved delavnega razmerja. Čisto druga zgodba je, če štrajka cela tovarna ali celo nekaj deset ali sto tisoč pripadnikov stroke po vsej državi.
Podobno je z revijami. Reviji Science ali Nature je popolnoma vseeno, če jim Janez Novak ne pošlje svojega članka, saj dobijo dovolj drugih. Zaskrbelo bi jih kvečjemu v primeru, če bi jih za nekaj mesecev bojkotiral ves svet, kar je praktično nemogoče.
Janezu Novaku pa ni vseeno, saj brez objav v (teh elitnih) revijah ne bo dobil svojega naslednjega projekta, ne bo mogel postati docent/profesor, in prej ali slej bo letel še iz službe.
PS: upam, da se sci-hub-u s temi peripetijami dvigne popularnost.
Jaz se z vsem tem ne strinjam.
Za to, da ne bo vsak skakal iz vrste, obstajajo razna združenja, svoje pa bi lahko naredile tudi vlade posameznih držav.
Če je problem v 'ugledu', bi lahko kakšna ugledna univerza pričela izdajati svojo revijo, ali pa npr. EU uvedla nekakšen 'znanstveni uradni list', ki bi bil pogoj za prejemanje sredstev. Pri stotisočih agencijah, ki jih sponzorirajo, se ta sploh nebi nikjer poznala.
Kakor pravijo, 'kjer obstaja volja, tam obstaja pot'. Več kot očitno je premalo volje, da bi se zadevo rešilo v korist uporabnikov in preveč volje (denarja) na strani lobijev, ki se trudijo, da se nebi nič spremenilo.
Problem je, da s tem nebi resili problema z ugledom. Lahko pa bi bila objava na EU strani mandatorna, ce si sprejel kakrsnakoli sredstva in tamkajsnji clanki bi bili objavljeni z licenco, ki omogoca kakrsnokoli objavo, reprodukcijo,... v prvotni obliki, s tem tudi na sci-hubu.
To, da placujejo nato se izisljevalske feeje zaloznikov je sramota.
poweroff ::
Morda je pa čas, da EU naredi en obvezen sci-hub. Treba je samo organizirati peer-reviewing (itak ga znanstveniki izvajajo brezplačno) ter infrastrukturo, na katero se nalaga članke. Ter seveda točkovanje - več člankov na tem sci-hubu, več točk za projekte.
Založniki propadejo v enem letu.
Založniki propadejo v enem letu.
sudo poweroff
Rias Gremory ::
Se lahko kaj naredi preko http://predlagam.vladi.si/ oz. ali ima spletna stran EU kaj podobnega?
Mirno gledamo, kako naš svet propada,
saj za časa našega življenja ne bo popolnoma propadel.
saj za časa našega življenja ne bo popolnoma propadel.
mojca ::
SeMiNeSanja je izjavil:
Jaz se z vsem tem ne strinjam.
Za to, da ne bo vsak skakal iz vrste, obstajajo razna združenja, svoje pa bi lahko naredile tudi vlade posameznih držav.
Če je problem v 'ugledu', bi lahko kakšna ugledna univerza pričela izdajati svojo revijo, ali pa npr. EU uvedla nekakšen 'znanstveni uradni list', ki bi bil pogoj za prejemanje sredstev. Pri stotisočih agencijah, ki jih sponzorirajo, se ta sploh nebi nikjer poznala.
Kakor pravijo, 'kjer obstaja volja, tam obstaja pot'. Več kot očitno je premalo volje, da bi se zadevo rešilo v korist uporabnikov in preveč volje (denarja) na strani lobijev, ki se trudijo, da se nebi nič spremenilo.
Niti ne trdim, da ni poti. Trdim samo, da je neumno obsojati posameznike, ker posamezniki težko sistem bojkotirajo sami. Kazahstanka ga sicer je, vendar na način, ki bi slovenskega raziskovalca spravila za zapahe in stran v digitalna nebesa, še preden bi stvar postala uporabna.
Vlade posameznih držav ne bodo naredile ničesar. Ne predstavljam si, da bi se npr. Brenčičeva osebno, kar sama (in brez pobude drugih) lotila projekta. Če bi se IJS, KI, UNI LJ/MB/Primorska in še kdo z enako oz. večjo vnemo kot podpisovanja peticije par mesecev nazaj lotil skupne strategije postavitve odprte znanosti in spremembe pogojev financiranja na ARRS, pa bi se dalo doseči že precej več, četudi bi še vedno morali skupaj z Nemci, Francozi, Angleži, ... lobirat še v Bruselj za spremembo pogojev pri evropskih projektih.
Težava je, da moraš tu zadovoljivo rešiti več ključnih problemov:
* postaviti nov sistem objavljanja člankov (priprava polne funkcionalnosti portala, financiranje, ...)
* poiskati ključne ljudi, ki bodo skrbeli za visoko kvaliteto člankov na zelo velikem številu znanstvenih vej (velik organizacijski zalogaj)
* ugotoviti, kako nadomestiti posamezne uveljavljene revije (da nov portal ne bo samo še ena v množici stotih revij iz tega področja) in kako rangirati članke
* (zamisliti si boljši sistem, ki bi dolgoročno rešil težave z Impact Factorjem)
* prepričati pisce zakonov/pravil financiranja, da primerno upoštevajo objave na tem portalu pri točkovanju
* prepričati raziskovalce, da začnejo objavljati tam
Ne pravim, da je nemogoče, je pa to zelo velik organizacijski zalogaj, ker moraš istočasno ciljati na ves svet in na vsa raziskovalna področja hkrati. In dovolj je, da ti splodleti pri eni ključni točki, pa ti tudi perfektna implementacija vsega ostalega ne bo pomagala.
Prispevek predlagam.vladi.si nima smisla, dokler ne pride kdo vsaj s prototipom portala in sistema.
@Matthai: Pravilo "več člankov na hub-u, več točk" brez dodatnih kriterijev je malenkost problematično, ker spodbuja izključno kvantiteto brez kvalitete in čisto inflacijo/razvrednotenje objav.
Saj že zdaj obstaja kar nekaj portalov, kjer lahko vsakdo objavi članke, pa to ni to.
Zgodovina sprememb…
- spremenila: mojca ()
antonija ::
Težava je, da moraš tu zadovoljivo rešiti več ključnih problemov:Jaz tukaj ne vidim kaksnih silnih problemov. Recimo stran od Elsevierja za oddajo in pregled clankov je tako glupo preprosta, da ne mores nic drugega kot vpisovat staticna polja in ko koncas skripta poslje emaile. Nobene hude logike.
* postaviti nov sistem objavljanja člankov (priprava polne funkcionalnosti portala, financiranje, ...)
* poiskati ključne ljudi, ki bodo skrbeli za visoko kvaliteto člankov na zelo velikem številu znanstvenih vej (velik organizacijski zalogaj)
* ugotoviti, kako nadomestiti posamezne uveljavljene revije (da nov portal ne bo samo še ena v množici stotih revij iz tega področja) in kako rangirati članke
* (zamisliti si boljši sistem, ki bi dolgoročno rešil težave z Impact Factorjem)
* prepričati pisce zakonov/pravil financiranja, da primerno upoštevajo objave na tem portalu pri točkovanju
* prepričati raziskovalce, da začnejo objavljati tam
Kljucne ljudi imas iste kot danes: vse, ki smo za placljive revije pregledovali clanke, se jih uporabi za pregled clankov za EU-sci-note. S tem da se jim lahko za vsak pregled doloci nek minimalen bonus k tockovanju za sredstva, pa bo vecina z veseljem pregledovala.
Rangiranje clankov oz. revij je do sedaj slo samo in izkljucno preko stevila citatov. Vec citatov je imela revija, visji faktor je dobila, vec jih je hotelo tam objavljati, in krog se je zavrtel. Ce pa ustanov eno bazo (==eno revijo), pa lahko komot posamezne clanke rangiras glede na citate. Veckrat je clanek naveden v drugih clankih, bolj je relevanten za treutno znanost. Seveda imajo pa reviewjerji vedno nalogo da pregledajo tudi reference in pomecejo ven nepotrebne. Zacaranega kroga nimas vec, ker je rang po clanku, ne po publikaciji.
Ce bi EU ustanovila svojo bazo je edino logicno da postavi pravila financiranja glede na rang v bazi. Potem EU ne briga vec impact, ampak samo se lastni podatki.
Velika vecina raziskovalcev bo takoj objavljala v taki bazi, sploh ce bo zadeva prosta, zastonj in predvsem hitrejsa (vcasih smo za reviewje cakali po vec mesecev). Ce bo kaksna "nagrada" za review, potem bi zadeve morale iti hitro, pa malokdo bi zavrnil pregled.
Pa seveda rangiranje clankov bi bilo treba spravit v tak okvir, da bi stancanje neuporabnik clankov prineslo zanemarljivo malo koristi v rpimerjavi s clanki, ki jih nekdo dejansko uporabi za nadaljne delo.
Na sploh je ideja o centralni znanstveni bazi super, dokler se jo fura kot odprt projekt s sodelovanjem vseh. Znanstveniki so po defaultu navduseni nad novimi odkritji, zelo radi berejo texte iz svojega podrocja, se raje pa imajo ce bi si s tem lahko zagotovili financiranje projektov.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
SeMiNeSanja ::
Rangiranje se v času rač. tehnologij da zelo enostavno doseči - samo poglej všečke na Facebook-u.
Seveda ne moreš povzeti Facebook sistem všečkov. Posamezni avtorji, glede na število objav in njihovo oceno zbirajo točke. Več kot ima avtor/znanstvenik točk, večjo 'težo' bo doprineslo njegovo všečkanje.
Recimo noname bralec lahko stisne všeček, pa se ne bo štelo v točkovno vrednost objave. Če pa všeček stisne nobelovec ali avtor stotih najvišje ocenjenih člankov, bo pa števec povečalo za 100 točk. Lahko celo daš takim avtorjem možnost, da ne podelijo vseh svojih možnih 100 točk, ampak samo 75, če se jim ne zdi, da bi članek zaslužil 100 točk.
Tako dobiš celo dvojno vrednotenje, po populatnosti in po znanstveni teži.
Statistika pozna kup orodij, katera se bi dala uporabiti za pravilno ovrednotenje tako zbranih točk.
Financiranje? Če je zdaj dovolj denarja, da se financira (pre)drage ugledne revije in se samo polovico sredstev preusmerilo v razvoj in vzdrževanje platforme, bi bilo dovolj denarja za vse, pa še prihranek bi bil občuten.
Kje lahko tu potem neka revija drži korak, kjer je objava ali neobjava odvisna samo od urednika in cene, ki si jo pripravljen plačati?
Seveda ne moreš povzeti Facebook sistem všečkov. Posamezni avtorji, glede na število objav in njihovo oceno zbirajo točke. Več kot ima avtor/znanstvenik točk, večjo 'težo' bo doprineslo njegovo všečkanje.
Recimo noname bralec lahko stisne všeček, pa se ne bo štelo v točkovno vrednost objave. Če pa všeček stisne nobelovec ali avtor stotih najvišje ocenjenih člankov, bo pa števec povečalo za 100 točk. Lahko celo daš takim avtorjem možnost, da ne podelijo vseh svojih možnih 100 točk, ampak samo 75, če se jim ne zdi, da bi članek zaslužil 100 točk.
Tako dobiš celo dvojno vrednotenje, po populatnosti in po znanstveni teži.
Statistika pozna kup orodij, katera se bi dala uporabiti za pravilno ovrednotenje tako zbranih točk.
Financiranje? Če je zdaj dovolj denarja, da se financira (pre)drage ugledne revije in se samo polovico sredstev preusmerilo v razvoj in vzdrževanje platforme, bi bilo dovolj denarja za vse, pa še prihranek bi bil občuten.
Kje lahko tu potem neka revija drži korak, kjer je objava ali neobjava odvisna samo od urednika in cene, ki si jo pripravljen plačati?
poweroff ::
@Matthai: Pravilo "več člankov na hub-u, več točk" brez dodatnih kriterijev je malenkost problematično, ker spodbuja izključno kvantiteto brez kvalitete in čisto inflacijo/razvrednotenje objav.
Pa saj tak sistem imamo že sedaj?
Je pa res - s takim sistemom se ne strinjam.
SeMiNeSanja je izjavil:
Rangiranje se v času rač. tehnologij da zelo enostavno doseči - samo poglej všečke na Facebook-u.... Več kot ima avtor/znanstvenik točk, večjo 'težo' bo doprineslo njegovo všečkanje.
Saj to že obstaja - samo namesti všečkanje, se imenuje citiranje.
sudo poweroff
SeMiNeSanja ::
SeMiNeSanja je izjavil:
Rangiranje se v času rač. tehnologij da zelo enostavno doseči - samo poglej všečke na Facebook-u.... Več kot ima avtor/znanstvenik točk, večjo 'težo' bo doprineslo njegovo všečkanje.
Saj to že obstaja - samo namesti všečkanje, se imenuje citiranje.
Citiranje je binarna varianta 0/1 te citirajo ali ne citirajo. Na koncu zadeva še vedno lahko postane kvantitativna.
Težava citiranja je tudi v tem, da ne pove kaj dosti o samem članku. Lahko da je zgolj en odstavek 'uporaben', da se ga citira. Vprašanje je tudi, kdo te citira - študent v svoji diplomski nalogi ali nek ugleden znanstvenik s svojem znanstvenem delu.
Če je nekdo 'popularen', bo zagotovo večkrat citiran, kot nek manj znan avtor - pa to še ne pomeni, da ima tisto večkrat citirano besedilo večjo kakovost.
Skratka zadeva ima črva.
(Sicer nimam pojma o teh znanstvenih člankih, zgolj podajam moje popolnoma laično mnenje)
mojca ::
@Matthai: Pravilo "več člankov na hub-u, več točk" brez dodatnih kriterijev je malenkost problematično, ker spodbuja izključno kvantiteto brez kvalitete in čisto inflacijo/razvrednotenje objav.
Pa saj tak sistem imamo že sedaj?
Je pa res - s takim sistemom se ne strinjam.
Ja in ne. Sama lahko spišem poljubno število nekvalitetnih člankov in jih objavim v lastni ali prijateljevi reviji. To sicer nekaj malega šteje v "strokovne točke", v znanstvene pa nič (vsaj iz stališča slovenskih pravil). Za znanstvene točke se je še vedno potrebno po nekaj mesecev igrati pingpong z ocenjevalci, da dobiš članek v reviji z dovolj spodobnim IF. Zanemarimo zaenkrat človeški faktor (zavrnitev članka, če ne citiraš kakšnega dela od reviewerja oz. že samo zato, ker si iz ene zumba-bumba države, nesposobni ocenjevalci, ki ne razumejo članka, ...) oz. pristranskost ocenjevanja nasploh. Še vedno ni povsem trivialno imeti objavljenega članka v ugledni reviji. Če pa vse članke zreduciraš na en sam portal in samo preštevaš skupno število objav, ne da bi kakorkoli drugače ocenil kvaliteto posameznih člankov, je končna številka še bolj neuporabna od trenutne, kjer obstaja vsaj neka šibka korelacija med kvaliteto članka in kvaliteto revije.
En portal je super ideja, še vedno pa je potrebna neka boljša mera od golega preštevanja objav vprašljive kvalitete.
gzibret ::
Citiranje je res lahko en super pokazatelj kvalitete. Vendar ima 2 buga:
1) depriviligiranost mlajših, ki rabijo kar nekaj let, predno jim citati začnejo nosit slavo. S tem sistemom bi favorizirali le starejše.
2) citiranost po vedah je zelo različna. FArmacevti imajo generalno visoko citiranost, nekatere druge vede bistveno manjšo. S tem sistemom bi torej favorizirali le določene vede.
Žal pa danes še vedno velja, kot je rekla Mojca, da je objava v dobri reviji lahko kar dober pokazatelj kvalitetno opravljene raziskave.
1) depriviligiranost mlajših, ki rabijo kar nekaj let, predno jim citati začnejo nosit slavo. S tem sistemom bi favorizirali le starejše.
2) citiranost po vedah je zelo različna. FArmacevti imajo generalno visoko citiranost, nekatere druge vede bistveno manjšo. S tem sistemom bi torej favorizirali le določene vede.
Žal pa danes še vedno velja, kot je rekla Mojca, da je objava v dobri reviji lahko kar dober pokazatelj kvalitetno opravljene raziskave.
Vse je za neki dobr!
fiction ::
Portal v stilu IMDB + StackOverflow bi bil super.
Zdi se mi pomembno ločiti ocenjevanje kvalitete od samega procesa objavljanja. Raziskovalec potem še vedno lahko PDF da na svojo stran, ga doda v razne zbirke ali pa (ekskluzivno) objavi v določeni reviji.
Zadeva bi se morala syncati z obstoječimi sistemi točkovanja (impact factor, citati), pri čemer bi si lahko na sami strani zgradil dodaten "ugled" (in s časoma bi lahko rangiral samo na podlagi tega). Storitev bi bila namenjena poenastavitvi peer-review procesa in povezovanju avtorjev s strokovnjaki z določenega področja ter bi lahko delovala čisto komercialno. Brez ugleda bi npr. dobil recenzijo za 5 EUR, če bi hotel da trije vrhunski znanstveniki pogledajo in ocenijo, bi plačal 20 EUR (od katerih bi delež dobili tudi oni). Z višjim ugledom bi ta cena padala proti 0.
Na ta način bi tudi revije dobile motivacijo za neko (simbolično) plačilo avtorjem ter recenzentom.
Zdi se mi pomembno ločiti ocenjevanje kvalitete od samega procesa objavljanja. Raziskovalec potem še vedno lahko PDF da na svojo stran, ga doda v razne zbirke ali pa (ekskluzivno) objavi v določeni reviji.
Zadeva bi se morala syncati z obstoječimi sistemi točkovanja (impact factor, citati), pri čemer bi si lahko na sami strani zgradil dodaten "ugled" (in s časoma bi lahko rangiral samo na podlagi tega). Storitev bi bila namenjena poenastavitvi peer-review procesa in povezovanju avtorjev s strokovnjaki z določenega področja ter bi lahko delovala čisto komercialno. Brez ugleda bi npr. dobil recenzijo za 5 EUR, če bi hotel da trije vrhunski znanstveniki pogledajo in ocenijo, bi plačal 20 EUR (od katerih bi delež dobili tudi oni). Z višjim ugledom bi ta cena padala proti 0.
Na ta način bi tudi revije dobile motivacijo za neko (simbolično) plačilo avtorjem ter recenzentom.
tikitoki ::
Mnja, citiranje je precej dvomljivo lahko. Sicer pa vsak, k je spisal univerzitetno diplomo al pa bolonjski magisterij ve kako lavfa to. In tudi v znanosti je sigurno prisotno citiranje, ki ima samo namen, da se izognes obtozbam po plagiatorstvu.
Nadaljni in se bolj resen problem je, kaj tocno citiras? Clanek, kjer je bila ideja prvic objavljena ali kaksen clanke, kjer je bila ideja omenjejena in citirana?
Dvomim, da kdo dejansko sledi celotni verigi citiranja in citira clanek, kjer je ideja bila prvic objavljena. Da ne govorimo, da avtorji zelo vleiko citirajo clanke svoje raziskovalne skupine. Po svoej logicno, vprasanje pa, ce ni kdaj pretirano, da si malo nabijjao impact factor.
Nadaljni in se bolj resen problem je, kaj tocno citiras? Clanek, kjer je bila ideja prvic objavljena ali kaksen clanke, kjer je bila ideja omenjejena in citirana?
Dvomim, da kdo dejansko sledi celotni verigi citiranja in citira clanek, kjer je ideja bila prvic objavljena. Da ne govorimo, da avtorji zelo vleiko citirajo clanke svoje raziskovalne skupine. Po svoej logicno, vprasanje pa, ce ni kdaj pretirano, da si malo nabijjao impact factor.
ozbolt ::
Za iskanje uporabi google scholar. Nato pa samo popravi URL. Primer: IEEE original stran spremeni v tole :)
Easy enough for me.
Easy enough for me.
Rias Gremory ::
Peticija proti Elsevierju http://thecostofknowledge.com/
Mirno gledamo, kako naš svet propada,
saj za časa našega življenja ne bo popolnoma propadel.
saj za časa našega življenja ne bo popolnoma propadel.
_dice7 ::
Za iskanje uporabi google scholar. Nato pa samo popravi URL. Primer: IEEE original stran spremeni v tole :)
Easy enough for me.
Lepa :D
vstaviš .sci-hub.io in zmaga!
sodnicaN ::
ravno danes sem potegnil dol dva članka
glede na to kdo financira te raziskave je zločin da niso prosto dostopne
postavimo mirror?
glede na to kdo financira te raziskave je zločin da niso prosto dostopne
postavimo mirror?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sodnicaN ()
MrStein ::
Hmm, kako deluje iskanje?
Ne takrat februarja, ne danes mi ne deluje.
Zgolj redirecta browser na string, ki ga vpišem. (kar za DOI seveda vodi v napako).
Sem sicer našel kar sem iskal drugje, zanima me bolj iz radovednosti.
Ne takrat februarja, ne danes mi ne deluje.
Zgolj redirecta browser na string, ki ga vpišem. (kar za DOI seveda vodi v napako).
Sem sicer našel kar sem iskal drugje, zanima me bolj iz radovednosti.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
zee ::
Deluje BP.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
MrStein ::
Ja za stringe (besede) deluje.
Za DOI pa redirekta na vpisan DOI (sicer šele čez čas in vmes kao neke druge naslove nalaga).
Za DOI pa redirekta na vpisan DOI (sicer šele čez čas in vmes kao neke druge naslove nalaga).
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Isotropic ::
cena za to je pa "samo" za vedno uničen lajf
Following a lawsuit brought in the US by the publisher Elsevier, Elbakyan is presently in hiding due to the risk of extradition.[8] According to a 2016 interview, her neuroscience research is on hold, but she has enrolled in a history of science master's program at a "small private university" in an undisclosed location.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Isotropic ()
antonija ::
Ja, zalozniki so pripravljeni iti cez trupla da si povecajo svoj dobicek, cisto nic jih ne brigajo posledice.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Isotropic ::
ne, pravo je pravo in 50mio tatvine ne bodo kar tako hitro pozabili.
na unega kubricka al kaj ze so čakali 20 let, da so ga dobili.
na unega kubricka al kaj ze so čakali 20 let, da so ga dobili.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Isotropic ()
antonija ::
Nobene tatvine ni bilo, samo krsitev avtorskih pravic.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Lonsarg ::
Glede izjave "pravo je pravo" bom rekel samo to: Noben pravi upor ne more biti v celoti legalen.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Švedska, ki se pridružuje boju za odprto znanost, odslovila Elsevier (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 22890 (19245) | poweroff |
» | Elsevier dobil tožbo zoper Sci-hubOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 9088 (6956) | mojster_joni |
» | Elsevier od Sci-Huba in Libgena zahteva 15 milijonov dolarjevOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 5193 (3879) | specing |
» | Nemški raziskovalci bodo danes izgubili dostop do znanstvenih člankov, težave tudi dr (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 24150 (20977) | mojca |