☰

» »

Francija blokirala Sci-Hub in Libgen

Francija blokirala Sci-Hub in Libgen

Slo-Tech - Francija je postala četrta država na svetu, ki je blokirala Sci-Hub in LibGen. Dostop do priljubljenih spletnih strani, koder lahko prebiramo znanstvene članke, ki so sicer zaklenjeni za dragimi naročninami, je po odločitvi višjega sodišča v Parizu onemogočen. To pomeni, da morajo vsi ponudniki dostopa do interneta blokirati 57 znanih domen, na katerih domujeta omenjeni strani.

Sci-Hub je spletna stran, ki ponuja dostop do več milijonov znanstvenih člankov, ki so sicer plačljivi. Založniki za dostop do posameznega članka zaračunajo 20-40 dolarjev, naročnine na revije pa so tako drage, da tudi univerzitetne knjižnice še zdaleč ne naročajo vseh. Leta 2011 ustanovljen Sci-Hub je postavila Alexandra Elbakyan in ponuja dostop do člankov, za kar uporablja posredniške strežnike in znane avtentikacijske podatke raziskovalcev z univerz po svetu. LibGen je podobna spletna stran, le da je usmerjena k e-knjigam.

Blokada strani v Franciji sicer večjega vpliva bržkone ne bo imela, saj bodo raziskovalci pač uporabili VPN-je v tujini, od koder je dostop še vedno možen. Druga možnost je uporaba Tora, ki prav tako zakrije promet in spremeni navidezni vir. Vseeno pa je blokada v Franciji, ki sledi ZDA, Švedski in Rusiji, pomembno simbolno sporočilo. Založniki ne želijo spremembe sistema, ki jim omogoča velikanske dobičke, saj članke brezplačno pripravljajo in recenzirajo znanstveniki, zaradi faktorjev vpliva pa so prisiljeni objavljati in brati prav njihove vsebine.

29 komentarjev

LeQuack ::

Trump je rekel, da Francija ni več kar je bila.
Quack !

WhiteAngel ::

Makaron je očitno res zrel za giljotino ? Katastrofa od politike.

Glugy ::

Blokada v imenu ujčkanja že tako velikanskih vojnih dobičkarjev. Zanimivo je kako jim nič ni treba delat za te dobičke... še članke jim brezplačno recenzirajo znanstveniki. Lenobe lene. Sam dnar bi pobiral delal pa nič. Francija je pa vsa vesela k podpira tele lene ritke. Jupi!

smrko ::

Ritke imajo vitke mladenke, tukaj je govora o starih zašpehanih povešenih perdah

carota ::

Let me get this straight ... Država financira raziskovalno delo, znanstveniki objavijo članke in si s tem višajo plačo, država plačuje ustanovam, da ima vsaka svojo naročnino za te iste članke. Pa še založniki vmes kasirajo z minimalnim delom. Kaj sem spregledal?

bbbbbb2015 ::

carota je izjavil:

Let me get this straight ... Država financira raziskovalno delo, znanstveniki objavijo članke in si s tem višajo plačo, država plačuje ustanovam, da ima vsaka svojo naročnino za te iste članke. Pa še založniki vmes kasirajo z minimalnim delom. Kaj sem spregledal?


Spregledal si, da je Francija pravna država. Vsakdo lahko toži, plača takso in predloži dokaze.
Sci-Hub bolj spominja na Pirate's Bay v copyright smislu in čez te se je dokaj lahko tožiti.

Bi pa lahko Republika Francija ali nekdo v imenu RF nastopil kot 'prijatelj sodišča'. Ker na stran Sci-Hub-a direktno bo stopil malokdo.

Prijatelj sodišča pa lahko odpre druga, bistvena vprašanja. Recimo, kakšno direktno škodo založniki utrpijo sedaj ko obstaja Sci-Hub? Kakšen znanstveni napredek država doživlja, če so članki zastonj.

Ko sem jaz pisal magisterij, mi je profesor dal nekaj napotkov, sam poiskal nekaj člankov, ker username-a za dostop niso dali kar vsakomur.
Takrat bi bila znanstvena fantastika, da bi si jaz kar sam surfal članke, kot mi paše.

Sem prepričan, če bi nekdo nastopil kot prijatelj sodišča (slovenska zakonodaja tega pojma ne pozna, pozna stranski intervent, samo to bolj kot tretja oseba, ki je tudi utrpela neko škodo), bi morda sodba bila drugačna. Pa še to ne vem, če je sodba ali nekaj kar bi pri nas sodilo pod zaavarovanje in izvršba.

Skratka, Francozi bi lahko ta problem bolje ubodli, pa ga niso.

Vprašanje je, če akademski eliti bolj pašejo plačljivi članki ali free članki. Kot kaže, plačljivi. Ker če enkrat ta duh uide iz steklenice, kdo pa pravi, da je faks edidi tisti zveličaven, kjer se R&D odvija?

Dosti močnih firm imaš, kjer imajo budgete za R&D daleč močnejše. In to za pravi R&D. Ne da asistenti predavajo, da si zaslužijo za plačo, potem pa malo sproti kradejo ideje najboljšim študentom in sebe pišejo na prvo mesto pri članku, na katerem niso delali niti 60 minut.

Akademska sfera je torej za plačljivo. Vsaj v Franciji.

Zgodovina sprememb…

PaX_MaN ::

Prijatelj sodišča pa lahko odpre druga, bistvena vprašanja. Recimo, kakšno direktno škodo založniki utrpijo sedaj ko obstaja Sci-Hub? Kakšen znanstveni napredek država doživlja, če so članki zastonj.
[...]
Sem prepričan, če bi nekdo nastopil kot prijatelj sodišča (slovenska zakonodaja tega pojma ne pozna, pozna stranski intervent, samo to bolj kot tretja oseba, ki je tudi utrpela neko škodo), bi morda sodba bila drugačna.
[...]
Skratka, Francozi bi lahko ta problem bolje ubodli, pa ga niso.

Ta vprašanja so pri tej stvari v celoti neupoštevna, zato sodba ne bi mogla biti drugačna.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

BFVV ::

carota je izjavil:

Let me get this straight ... Država financira raziskovalno delo, znanstveniki objavijo članke in si s tem višajo plačo, država plačuje ustanovam, da ima vsaka svojo naročnino za te iste članke. Pa še založniki vmes kasirajo z minimalnim delom. Kaj sem spregledal?


Država si ti, tako da dejansko vse ti plačaš. Namesto 1x raje vidijo da 2x.

c3p0 ::

carota je izjavil:

Let me get this straight ... Država financira raziskovalno delo, znanstveniki objavijo članke in si s tem višajo plačo, država plačuje ustanovam, da ima vsaka svojo naročnino za te iste članke. Pa še založniki vmes kasirajo z minimalnim delom. Kaj sem spregledal?


Kot pri nas, ki državnemu Ajpesu plačujemo, da procesira naše podatke in jih nato prodaja naprej.

Markoff ::

Kaj nihče ne zna (ali noče) aktivirati kakšne protimonopolne zakonodaje...? Po drugi strani pa vsi ti silni akademiki, tako kot zdravniki, sama inteligentna in modra elita, niso sposobni vzpostaviti svoje globalne platforme, ki bi jo financirali razni ARRS-i po svetu, dostop do katere bi bil za vse brezplačen. Pri miljavžent drugih globalnih stanovskih organizacij nikomu ne pade na pamet, da bi ustanovili pač še eno?

Založniki ne morejo imeti takšne politične moči, da bi preprečili nastanek platforme. Vprašanje je torej, zakaj je samim znanstvenikom v interesu status quo?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Markoff ()

WhiteAngel ::

Markoff je izjavil:

Kaj nihče ne zna (ali noče) aktivirati kakšne protimonopolne zakonodaje...? Po drugi strani pa vsi ti silni akademiki, tako kot zdravniki, sama inteligentna in modra elita, niso sposobni vzpostaviti svoje globalne platforme, ki bi jo financirali razni ARRS-i po svetu, dostop do katere bi bil za vse brezplačen. Pri miljavžent drugih globalnih stanovskih organizacij nikomu ne pade na pamet, da bi ustanovili pač še eno?

Založniki ne morejo imeti takšne politične moči, da bi preprečili nastanek platforme. Vprašanje je torej, zakaj je samim znanstvenikom v interesu status quo?


Saj imamo arxiv, ki ga po konci drži Cornellova knjižnica, tako da platformo za objavljanje člankov tako, da si viden, imamo. Četudi gre potem taisti članek v revijo ali na konferenco. Problem je, da nekatere revije zahtevajo ekskluzivo, objava na arxiv pa nič ne šteje formalno (neformalno pa jo vsi uporabljamo in prebiramo, vključno s starimi prdci).

Ko sem delal doktorat, UL še ni imela ACM digital library članstva, sci-hub pa še ni obstajal. Jah, sem zbrskal maile avtorjev in jih prosil, naj mi pošljejo članek. Vsi so ga poslali, en star profesor ga je celo še skenirat šel. Tako da se tudi to da - avtorji itak želijo biti citirani in je v njihovem interesu, da prebiraš njihova dela.

bbbbbb2015 ::

Markoff je izjavil:

Založniki ne morejo imeti takšne politične moči, da bi preprečili nastanek platforme. Vprašanje je torej, zakaj je samim znanstvenikom v interesu status quo?


Saj sem ti povedal, preberi zgoraj.

Znanstveniki so zaposlenci, ki dobivajo dokaj visoko plačo, pri čemer se jim ni potrebno glih pretegniti. Hodijo okrog po svetu, se delajo da raziskujejo ter špilajo t.i. work turiste. Konferenca o podnebnih spremembah na Baliju? WTF?

Znastveniki dobivajo plače (in razkošje) OD FAKSOV, oz. univerz, katerim pa ni v interesu, da dva kekca Hewlett & Packard v garaži rečeta: "Pubeci, dost je tega sranja. To zdaj gremo mi raziskovat, članke smo si naložili na laptop. Cilj št 1.: Fuzijski reaktor."

Kapish? Faksi s tem naredijo umetnjo bariero, ter R&D domeno obdržijo v svoji sferi. Ter napodijo stran Google, Microsoft, Qualcomm, Huawei, Teslo in recimo VW,če hočeš. Ker to so vse firme, ki imkajo neskončne budgete za R&D proti nekim faksom.

Vprašanje prostih člankov sprožajo freelancerji, širša skupnost, nenazadnje firme, ki pravijo, Ok davke smo plačali, tosmo dali raziskovalcem, oni so članke naštepali. Mi bi blagovolili to prebrati. Ne moremo? Plačati moramo? WTF? Ti sprožajo vprašanja.

Zgodovina sprememb…

Phantomeye ::

lol sci-hub je že nekajkrat zamenjal domeno. Bodo sproti blokirali vsakič? also fino, cenzura spleta.

Markoff ::

WhiteAngel je izjavil:

Saj imamo arxiv, ki ga po konci drži Cornellova knjižnica, tako da platformo za objavljanje člankov tako, da si viden, imamo. Četudi gre potem taisti članek v revijo ali na konferenco. Problem je, da nekatere revije zahtevajo ekskluzivo, objava na arxiv pa nič ne šteje formalno (neformalno pa jo vsi uporabljamo in prebiramo, vključno s starimi prdci).

Potem je na mestu moje vprašanje: Vprašanje je torej, zakaj je samim znanstvenikom v interesu status quo?

bbbbbb2015 je izjavil:

Saj sem ti povedal, preberi zgoraj.

Znanstveniki so zaposlenci, ki dobivajo dokaj visoko plačo, pri čemer se jim ni potrebno glih pretegniti.
...

OK, navajaš nekaj povsem človeških argumentov, pa vendarle - saj ne more biti celotna srenja tako uhlebljena in brezbrižna? Veliko ljudi je lenih, sledijo svojim interesom, si polnijo žepe...pa vendarle ne morejo biti vsi takšni, niti ne večina.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Markoff ()

fujtajksel ::

Samim znanstvenikom ta status quo ni v interesu. Bi v principu rajši za svoja avtorska dela kaj tudi zaslužili, namesto "prostovoljne" predaje copyrighta bogatim založnikom.

Ključni problem je, da se znanstveno delo še vedno pretežno vrednoti po objavah v uglednih revijah z visokimi SCI faktorji. Če bi financerji usklajeno nehali s tem, bi zaslužkarski založniki ostali brez posla. Ampak za financerje z našim ARRS vred je točkoslovje tako udobno in "nepristransko"...

Zgodovina sprememb…

Gavran ::

Markoff je izjavil:


Založniki ne morejo imeti takšne politične moči, da bi preprečili nastanek platforme. Vprašanje je torej, zakaj je samim znanstvenikom v interesu status quo?


1. Zalozniki imajo ogromno financno moc
2. Na sodiscu vedno zmaga tisti, ki ima boljsega (drazjega) odvetnika...
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

bbbbbb2015 ::

Markoff je izjavil:


OK, navajaš nekaj povsem človeških argumentov, pa vendarle - saj ne more biti celotna srenja tako uhlebljena in brezbrižna? Veliko ljudi je lenih, sledijo svojim interesom, si polnijo žepe...pa vendarle ne morejo biti vsi takšni, niti ne večina.


Ničesar slabega nisem hotel povedati o srenji. Vendar gre za akademski svet, kjer ura tiktaka počasneje in bolj enakomerno.
Že v Ameriki (pa tudi v Bruslju) pa ti bodo povedali, če pa hočeš zaslužiti, je pa potrebno iti v "industrijo".

Tam pa obrate na rdečo in zaslužiti.

one too many ::

Hm, libgen (oziroma gen.lib)lahko še vedno dostopam. Sci-hub mi pa inštitut preprečuje. Moram še doma pogledat.

Reycis ::

Tor browser vedno bolj postaja must-have tudi v svobodnem zahodnem svetu.

zee ::

Znanstveniki so zaposlenci, ki dobivajo dokaj visoko plačo, pri čemer se jim ni potrebno glih pretegniti.


Ne posplosuj. Kar si napisal, velja za stare prdce. Mladinci in mladinke moramo kar migati in lahko samo sanjamo o konferencah.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

WhiteAngel ::

bbbbbb2015 je izjavil:


Znanstveniki so zaposlenci, ki dobivajo dokaj visoko plačo


Ahahaha. Zato pa je tak naval na tehničnih faksih za delat doktorat in znanost, not.

andmer99 ::

bbbbbb2015 je izjavil:

[

Znastveniki dobivajo plače (in razkošje) OD FAKSOV, oz. univerz, katerim pa ni v interesu, da dva kekca Hewlett & Packard v garaži rečeta: "Pubeci, dost je tega sranja. To zdaj gremo mi raziskovat, članke smo si naložili na laptop. Cilj št 1.: Fuzijski reaktor."

Kapish? Faksi s tem naredijo umetnjo bariero, ter R&D domeno obdržijo v svoji sferi. Ter napodijo stran Google, Microsoft, Qualcomm, Huawei, Teslo in recimo VW,če hočeš. Ker to so vse firme, ki imkajo neskončne budgete za R&D proti nekim faksom.



Glede realnega stanja zaposlitve v znanosti so ti že drugi povedali. Jaz ti pa pokomentiram še ta del. Večina temeljnih raziskav je bila, je in tudi bo (vključno s tako "opevanimi" neoliberalističnim ZDA) kar lepo narejena z javnim (oz. vojaškim denarjem). Tukaj govorim o TRL 1-2, delno 3. Firme kot jih naštevaš pridejo kasneje zraven (in pridejo v velikem številu ne glede na plačljive članke), ko je že jasno katera izmed x temeljnih raziskav bo "preživela".

Garažni gospodi tipa H&P, G, J&W se v svojih garažah niso šli TRL 1-2. Oni so delali od TRL 4 oz. 5 navzgor. Lahko jim daš na laptop celi scihub, libgen, googlovo bazo pa še douglasa adamsa za povrhu, pa ne bodo naredili fuzijskega reaktorja (ali pa 6G omrežja), ker je to pač druga dimenzija raziskovanja....

Markus386 ::

Zadeve se hitro rešijo, če bi državni/eu/ipd raziskovalni projekti imali klavzulo, da morajo vse publikacije (članki), financirani z javnim denarjem biti javno dostopne vsem. Zarad mene lahko objavijo kjerkoli, ampak kopija članka naj bo dostopna tudi na strani arrs/eu komisije/... (financerja).

Mislim da sta že ene dve državi, ki sta nekaj takega predpisali (nisem 100%), ampak bi to moralo veljati vsaj za celo EU, da se zadeve kam premaknejo.

Če pa hočeš dat članek za paywall, super, zrihtaj si financiranje sam, pa skrivaj kolikor hočeš.

fujtajksel ::

Markus386 je izjavil:

Zadeve se hitro rešijo, če bi državni/eu/ipd raziskovalni projekti imali klavzulo, da morajo vse publikacije (članki), financirani z javnim denarjem biti javno dostopne vsem. Zarad mene lahko objavijo kjerkoli, ampak kopija članka naj bo dostopna tudi na strani arrs/eu komisije/... (financerja).
...


Se je že lepo pokazalo, da to ni dovolj. Na ta način del publikacij sicer postane javno dostopen, vse pa ne. Za dostop do preostalih (in vedno bodo preostali) je še vedno potrebna naročnina. Trenutni rezultat tega pristopa je žal, da so bogati založniki postali še bogatejši. Namreč, če hočeš objavit v ugledni reviji, kar je pri evaluaciji s strani ARRS ipd še vedno najpomembnejše, moraš reviji za javno dostopnost plačat znesek reda 2k€. Pri nekih tipih projektov sicer dobiš tudi budget za javno dostopno objavljanje. Je pa to širše gledano neumno, ker pač gre suma sumarum še večji delež financ namenjenih znanosti v žepe založnikov.
Nekateri financerji tudi že ne dovolijo prenosa copyrighta na založnika, ki ga založniki pred objavo pavšalno zahtevajo. Tudi to se izkaže za neučinkovito, ker potem zahtevajo "vsaj" ekskluzivno pravico do objave in distribucije... V praksi je kar zafrknjena reč, najprej članek napisat, potem se prebit čez peer review pri odmevni reviji, da na koncu moraš odstopit ker se po nekajmesečnem email pingpongu založnik in financer ne zmenita... in potem peer review pri drugi reviji od začetka... odmevnih revij za določeno specializirano tematiko pa ni veliko in so tipično vse v lasti založnikov trdno v okopih za svoje dobičke ;)

Dokler ne bodo financerji znanosti usklajeno izločili pohlepnih založnikov iz sistema vrednotenja znanstvenih rezultatov, ne pridemo nikamor.

Markus386 ::

Če govorimo o sloveniji že.. ena mala državica, ko jo je*e...

Če bi na nivoju EU bili vsi "prisiljeni" objavljat drugje, bi se tudi scoring hitro spremenil, in če založnik ni pripravljen zadeve zastonj objavit, bi pač zgubil vse EU(-financirane) člankopisce.

Je pa res, da je to samo en izmed korakov akademske lestvice, ki jo pač vsak akademik mora dat skozi, plačat, potrpet, zadeva se nekam objavi, dobi listek, in se za to stvar ne sekira več.

fujtajksel ::

Seveda je Slo tu bolj zanemarljiva. Mislim za začetek na EU, kjer se že nekaj časa nekaj dogaja, ampak zaenkrat ne obrodi pravih sadov. Izgleda da je lobi založnikov močnejši od silne evropske skupne politike... Sicer pa, samo poglej kaj se jo zgodilo pri novi evropski direktivi o avtorskih pravicah: pohlepni pravniki (ki se predstavljajo kot zastopniki avtorjev, dejansko pa zastopajo sami sebe in založniški kapital) so po nekaj rundah le dosegli svoje.
Ampak mislil sem usklajeno v svetovnem merilu, sej isti problem je povsod.

fujtajksel ::

Markus386 je izjavil:

Če bi na nivoju EU bili vsi "prisiljeni" objavljat drugje, bi se tudi scoring hitro spremenil,...


S tole dikcijo pa se ne strinjam. Če samo prepoveduješ objavo tam in tam, znanstvenemu delu narediš slabo uslugo, znanstveniki se pač znajdejo med kladivom in nakovalom in iskat ad-hoc rešitve... Ko moraš sprejet zahteve enega financerja, prideš v slab položaj pri drugih ipd. Mislim da ni prehudo zahtevat usklajeno spremembo pogojev objavljanja IN scoringa.

MrStein ::

zee je izjavil:

Znanstveniki so zaposlenci, ki dobivajo dokaj visoko plačo, pri čemer se jim ni potrebno glih pretegniti.


Ne posplosuj. Kar si napisal, velja za stare prdce. Mladinci in mladinke moramo kar migati in lahko samo sanjamo o konferencah.

Ti si tudi posplošil. Mladež tudi pride kam. Ponekod prej, ponekod pozneje.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

poweroff ::

Po mojem mnenju si s tem EU sama v skledo pljuva. Namesto, da bi založnike prisilili da je znanje, ki je nastalo z javnim denarjem, čim bolj dostopno, so raje pokleknili pred njimi.

Rezultat bo seveda takle: znanstveni založniki bodo še naprej navijali cene, najslabšo bo pa potegnila evropska znanost.

Kar se tiče novinarstva, se bo pa ponovil nemški scenarij. Google bo avtorje privil in na koncu plačal bagatelno. In spet bodo krtko potegnili evropski avtorji.

Ampak zaslužit je pa treba, pa naj stane kolikor hoče! :))
sudo poweroff

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Francija blokirala Sci-Hub in Libgen

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo		297843 (5342) poweroff
»

Elsevier dobil tožbo zoper Sci-hub

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		199305 (7173) mojster_joni
»

Elsevier od Sci-Huba in Libgena zahteva 15 milijonov dolarjev

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		65233 (3919) specing
»

Sci-hub: znanstveni pirate bay pod žarometi

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		4214912 (10025) Lonsarg

Več podobnih tem