» »

Sci-Hub tožen v Indiji, kjer lahko celo zmaga

Sci-Hub tožen v Indiji, kjer lahko celo zmaga

vir: Nature
Nature - Kljub nenehnim poizkusom založnikom, da bi jo ugasnili, spletna stran Sci-Hub, ki jo je za prosti dostop do plačljivih znanstvenih člankov ustanovila Aleksandra Elbakjan, trdovratno vztraja. Te dni pa poteka prvi sodni postopek, ki jo je zoper stran v Indiji vložila skupina založnikov American Chemical Society, Elsevier in Wiley, na katerem se Sci-Hub dejansko zagovarja. Zaradi kršenja avtorskih pravic želijo založniki sodno odredbo, po kateri bi morali indijski ponudniki dostopa do interneta blokirati dostop do spletne strani. A zgodba ne bo tako preprosta.

Elbakjanova vztraja, da je spletna stran Sci-Hub namenjena dostopu do vsebin, ki so nujne za znanost in izobraževanje, kar bi po indijskem pravu lahko predstavljajo dopustno izjemo. V tem primeru bi šlo za tako imenovano pošteno rabo (fair dealings), za kar v Indiji že obstajajo precedenčni primeri. V preteklosti so posamezne ustanove v Indiji že legalno razmnoževale učbenike in druge avtorsko zaščitene vsebine v izobraževalne namene. Zakon o avtorskih pravicah iz leta 1957 dovoljuje vrsto izjem za zasebno in neprofitno uporabo, kamor sodi tudi raziskovanje. Oxford University Press in Cambridge University Press sta na primer leta 2012 izgubila tožbo zoper Univerzo v Delhiju, ki je imela fotokopirnico s poglavji ali celotnimi knjigami za študente, ki niso zmogli kupiti knjig.

Primer je zato ključen, saj bi Sci-Hub lahko prvič kjerkoli na svetu zmagal, kar bi založnike prisililo v spremembo poslovnih modelov. V številnih državah je več založnikov že tožilo Sci-Hub ali Aleksandro Elbakjan, a se tožena stranka nikoli ni odzvala. Izdane so bile tudi že sodbe, po katerih so ponekod ponudniki dostopa do interneta poskušali blokirati dostop do strani, založnikom pa so bile prisojene visoke odškodnine, ki niso bile nikoli plačane. Samo v ZDA dosegajo 20 milijonov dolarjev.

Medtem ko v razvitih deželah univerze in knjižnice plačujejo milijone za naročnine do revij, ki jih izdajajo znanstveni založniki, v revnejših državah pogosteje uporabljajo Sci-Hub kot brezplačno alternativo. Indijski uporabniki predstavljajo tretjo največjo skupino na Sci-Hubu. Če bi sodišče Sci-Hub priznalo kot izjemo po zakonu, bi imelo to pomembne posledice. To bi lahko imelo učinke tudi zunaj indijskih meja, predvsem pa bi založnikom prvikrat pokazalo, da je trenutni model zastarel in nevzdržen. Medtem ko založniki trdijo, da se s tem spodkopava integriteta znanstvenih objav, varnost univerz in osebnih podatkov (Sci-Hub uporablja uporabniška imena in gesla raziskovalcev univerz in članov knjižnic po celem svetu, ki imajo dostop do člankov), Elbakjanova poudarja, da je v resnici ovira pri znanstvenem delu prav založniški sistem, ki omejuje deljenje informacij in objav.

Večina financerjev, vključno z EU, sicer od znanstvenikov zahteva, da odslej vsa dela javno priobčijo znanosti. A ker se uspešnost znanstvenega dela ocenjuje po kakovosti objav, za katere se pogosto uporabi kar kakovost revije, je problem težko rešiti. Založniki so začeli ponujati zlati dostop, kjer je poslani članek ob plačilu visoke pristojbine avtorjev (tudi več tisoč dolarjev) potem prosto dostopen vsem. Na ta način se raziskovalni denar še dodatno preliva k založnikom, zato to ne more biti dolgoročna rešitev.

6 komentarjev

Sindrom ::

Upam, da bodo zmagali. Tile založniki so res postali preveč pohlepni.
"If privacy is outlawed, only outlaws will have privacy." - Phil Zimmerman

111111111111 ::

Tale stavek je OK?

Elbakjanova poudarja, da je v resnici ovira pri znanstvenem delu prav Sci-Hub, ki omejuje deljenje informacij in objav.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.

Gregor P ::

Ha ha :)) ta stavek sem tudi sam večkrat prebral, potem sem šel pa naprej z življenjem :P
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

crystal ::

Ko sem bil student sem uporabljal sci-hub ker je bilo veliko lazje kot pa posamezno kupovanje nekih clankov samo zato da si na koncu videl da je za smeti. Upam da jim rata ker so zakon.

Spiko ::

crystal je izjavil:

Ko sem bil student sem uporabljal sci-hub ker je bilo veliko lazje kot pa posamezno kupovanje nekih clankov samo zato da si na koncu videl da je za smeti. Upam da jim rata ker so zakon.

Kje si pa to študiral, da je bilo treba kupovat članke? Ponavadi je za fakse zastonj dostop oziroma se plača z davki/šolninami ipd.

Sicer pa kako zaupat znanosti kjer se vpliv meri v denarju, glavni financer sta pa vojska in farmacija...
Take that, dirty Linux hippies! Take that, Thieving Macintosh Republicans! XD

Rok Woot ::

dostopu do vsebin, ki so nujne za znanost in izobraževanje, kar bi po indijskem pravu lahko predstavljajo dopustno izjemo


Izredno pameten zakon, od nekdaj pravim, da so Indijci pametni.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Sci-Hub tožen v Indiji, kjer lahko celo zmaga

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
63389 (2009) Rok Woot
»

Francija blokirala Sci-Hub in Libgen

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
295916 (3415) poweroff
»

Elsevier dobil tožbo zoper Sci-hub

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
197655 (5523) mojster_joni
»

Sci-hub: znanstveni pirate bay pod žarometi

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
4212817 (7930) Lonsarg

Več podobnih tem