Slo-Tech - Založniški velikani Cengage Learning, Macmillan Learning, McGraw Hill in Pearson Education so v četrtek vložili tožbo zoper Library Genesis (LibGen), ki ji očitajo množično kršenje avtorskih pravic. Na LibGen je na voljo na tisoče knjig - v tožbi navajajo številko 20.000 -, za katere založniki niso nikoli dovolili brezplačne reprodukcije. Založniki zato tožijo neznane storilce iz tujine, ki upravljajo Libgen.

To ni prvi napad na LibGen, ki je zlasti v družboslovju in humanistiki nekakšen Sci-Hub, le da za knjige. Že leta 2017 je Elsevier zahteval 15 milijonov dolarjev od LibGena in Sci-Huba. Sodišče v ZDA je odškodnino dosodilo in odredilo blokado LibGena, kar so ponovila tudi številna evropska sodišča, a stran je obstala. Tudi ko so jo poizkusili blokirati ponudniki dostopa do interneta, so upravljavci našli obvoze, da je stran ostala dostopna. LibGen teče iz tujine in se ne ozira na ameriške zakone, upravljavci pa ostajajo anonimni.

Sedaj založniki poizkušajo vnovič. LibGen naj...

Slo-Tech - Dokup dodatnih funkcij v avtomobilih, četudi so te tam fizično mogoče, le odkleniti jih je treba, obstaja že desetletja, pospešek pa je dobil v Teslinih modelih. Še korak naprej od enkratnega plačila pa so naročnine, da določene funkcije sploh delujejo. Te ne vključuje več le manj pomembnih bonbončkov, temveč tudi na primer - pospeške. Mercedes je v novih električnih vozilih EQ EQE in EQ EQS zaklenil hitre pospeške (funkcija Acceleration Increase), za vklop pa moramo vzeti zajetno mesečno naročnino.

Za 1200 dolarjev letno dobimo od 20 do 24 odstotkov poskočnejšega konjička z več navora, ki od 0 do 100 kilometrov pospeši 0,9 sekunde hitreje kot brez. Ob nakupu naročnine ni potreben popolnoma noben tehnični ali fizični poseg v avtomobil, temveč se funkcija odklene elektronsko. To seveda pomeni, da ima že vsak avtomobil, ko pride s tekočega traku, ustrezne lastnosti, a so programsko nedostopne.

To ni prva naročnina v avtomobilih. BMW je v preteklosti že skušal zaračunati 80...

Nature - Kljub nenehnim poizkusom založnikom, da bi jo ugasnili, spletna stran Sci-Hub, ki jo je za prosti dostop do plačljivih znanstvenih člankov ustanovila Aleksandra Elbakjan, trdovratno vztraja. Te dni pa poteka prvi sodni postopek, ki jo je zoper stran v Indiji vložila skupina založnikov American Chemical Society, Elsevier in Wiley, na katerem se Sci-Hub dejansko zagovarja. Zaradi kršenja avtorskih pravic želijo založniki sodno odredbo, po kateri bi morali indijski ponudniki dostopa do interneta blokirati dostop do spletne strani. A zgodba ne bo tako preprosta.

Elbakjanova vztraja, da je spletna stran Sci-Hub namenjena dostopu do vsebin, ki so nujne za znanost in izobraževanje, kar bi po indijskem pravu lahko predstavljajo dopustno izjemo. V tem primeru bi šlo za tako imenovano pošteno rabo (fair dealings), za kar v Indiji že obstajajo precedenčni primeri. V preteklosti so posamezne ustanove v Indiji že legalno razmnoževale učbenike in druge avtorsko zaščitene vsebine v izobraževalne...

Slo-Tech - Dobršen del (zlasti naravoslovne) znanstvene srenje se te dni ukvarja s poročilom JCR, v katerem so zbrani najnovejši faktorji vpliva za znanstvene revije in je za leto 2019 izšlo pred nekaj dnevi. Ti so merilo za povprečno število citatov, ki jih je v minulem letu prejel v minulih dveh letih objavljen članek. Faktor vpliva, ki bi moral biti zgolj eno orodje za približno primerjavo revij s sorodnih področij, je postal v znanosti eno najpomembnejših meril kakovosti objavljenih člankov (čeprav sploh ni namenjen temu). V zadnjih letih pa opažamo, da faktorji vpliva rastejo. Ali drugače povedano: članki se v povprečju bolje citirajo, torej ima tudi vsak članek več referenc. Raziskovalci iz Češke, Avstralije in Kolumbije so se vprašali, zakaj.

Eden izmed razlogov je gotovo več publiciranja, saj število člankov eksponentno narašča. To je svojevrsten problem, saj je čedalje teže ostajati na tekočem z novostmi, prav tako pa inflacija števila člankov erodira njihovo kakovost - kvantiteta...

Slo-Tech - Pandemija Covida-19 ni ohromila samo družabnega življenja in gospodarstev, temveč meša štrene tudi veliki večini svetovnih fizikalnih raziskovalnih ustanov, kar bo zamaknilo predvidene nadgradenje in projekte. Toda v trenutnih režimih delovanja so glede na geografsko lego, namembnost in tehnične značilnosti precejšnje razlike.

Nekatere laboratorije so povsem ustavili. Semkaj spada ves zahodni del opazovalnikov gravitacijskih valov, saj sta obe ameriški izpostavi observatorija LIGO in evropski Virgo v Italiji 27. marca zaprli vrata. Nedelujočih je tudi več kot polovica ostalih astronomskih observatorijev po svetu, med njimi Atacama Large Millimeter Array in pa Daniel K. Inouye Solar Telescope, saj so Havaji pod karanteno. To je iz delovanja vrglo več teleskopov v kolaboraciji Event Horizon Telescope, kjer so bili zaradi tega primorani prekiniti opazovalni urnik. Veliki trkalnik LHC v CERNu je bil že tako ustavljen in v fazi nadgrajevanja, ki pa jo bo pandemija podaljšala, saj so...

Slo-Tech - Čeprav uradnih vesti še ni, iz Bele hiše pritekajo neuradne informacije, da naj bi Donald Trump še zaostril zahtevo Obamove administracije, da morajo biti rezultati javno financiranih raziskav prosto dostopni najpozneje leto dni po objavi. Trump želi zahtevati, da so vsi rezultati takoj prosto objavljeni. Čeprav gre zgolj za neuradne vesti, je bil že sam namig dovolj, da so se založniki množično odzvali in jeli kritizirati to napoved. Na kocki je ogromno denarja; samo Elsevier je lani ustvaril okrog štiri milijarde dolarjev dobička, od tega z znanstvenimi revijami približno milijardo.

Objavljanje znanstvenih člankov je velik posel, a ne za raziskovalce, temveč založnike. Ker financerji kakovost dela v veliki meri ocenjujejo po tem, kje so bili rezultati objavljeni, raziskovalci kaj dosti izbire nimajo. Veliki založniki, katerih revije so si v minulih letih pridobile visoke faktorje vpliva, pa to izkoriščajo. Tako imamo shizofreno situacijo, ko založniki dobivajo trojno plačilo....

Slo-Tech - Moderno merjenje storilnosti znanstvenikov in raziskovalcev, ki se zanaša na bibliometrične kazalnike, kot so število člankov in citatov, je v znanstveni srenji povzročilo že precej bolj ali manj etičnih odklonov. Medtem ko je rezanje materije v več krajših člankov in obširno, včasih zgolj posredno povezane literature, sicer zakonita, a dvomljiva praksa, je dodajanje fantomskih avtorjev v članke onstran dopustnega. V Južni Koreji se iz meseca v mesec razrašča škandal, ki je videti obraten od precej utečenih praks na področju spornih avtorstev. Medtem ko je pogosto, da (manj uveljavljeni) raziskovalci med avtorje dodajo svoje nadrejene, so v Južni Koreji ugledni akademiki na članke dopisali svoje -- šoloobvezne otroke.

Škandal je izbruhnil že konec leta 2017, sedaj pa postaja jasno, da je v njem sodelovalo več ljudi, kot so sprva predvidevali. Ministrstvo za šolstvo je ugotovilo, da je vsaj 17 akademikov na svoje članke dopisalo otroke, ki obiskujejo osnovno ali srednjo šolo in pri...

Slo-Tech - Francija je postala četrta država na svetu, ki je blokirala Sci-Hub in LibGen. Dostop do priljubljenih spletnih strani, koder lahko prebiramo znanstvene članke, ki so sicer zaklenjeni za dragimi naročninami, je po odločitvi višjega sodišča v Parizu onemogočen. To pomeni, da morajo vsi ponudniki dostopa do interneta blokirati 57 znanih domen, na katerih domujeta omenjeni strani.

Sci-Hub je spletna stran, ki ponuja dostop do več milijonov znanstvenih člankov, ki so sicer plačljivi. Založniki za dostop do posameznega članka zaračunajo 20-40 dolarjev, naročnine na revije pa so tako drage, da tudi univerzitetne knjižnice še zdaleč ne naročajo vseh. Leta 2011 ustanovljen Sci-Hub je postavila Alexandra Elbakyan in ponuja dostop do člankov, za kar uporablja...

Science Magazine - Septembra lani se je 16 financerjev znanosti iz 13 evropskih držav združilo v koalicijo za Plan S, kot se imenuje iniciativa za odprt dostop do znanstvenih objav. Združeni v Koalicijo S zahtevajo, da so od leta 2020 vse znanstvene objave, ki izvirajo iz javno financiranih raziskav, objavljene v revijah ali platformah, ki nudijo skladen prost dostop. Do tega datume je le še leto dni, podpora ideji pa raste. Trenutno jo uradno podpirajo agencije iz Avstrije, Finske, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske, Slovenije, Švedske in Velike Britanije.

Trenutno so namreč znanstvene objave v krizi. Številne najuglednejše revije so plačljive in zelo drage, saj letne naročnine stanejo tudi več sto tisoč evrov za posamezno organizacijo....

Slo-Tech - Ta teden so raziskovalci na švedskih univerzah in inštitutih, ki jim dostop do znanstvenih člankov zagotavlja Švedska narodna knjižnica, pri branju člankov v Elsevierjevih revijah dobili obvestilo, da nimajo več dostopa do člankov, objavljenih po 1. juliju. Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

V znanosti se odličnost raziskovalcev žal v veliki meri s kakovostjo revij, v katerih so uspeli objaviti članke. Definicija kakovosti revije je problematična, a pomemben dejavnik je faktor vpliva, ki poenostavljeno povedano pove, kako pogosto se objavljen članek v naslednjih dveh letih citira. Ker je znanstvena odličnost ključ za...

Nature - Newyorško okrožno sodišče je ta teden izdalo zamudno sodbo v zadevi Elsevier proti Sci-hubu in LibGenu, s katero je stranema naložilo plačilo 15 milijonov dolarjev odškodnine zaradi omogočanja nezakonitega dostopa do avtorsko zaščitenih znanstvenih člankov. Ker ustanoviteljica in upraviteljica Sci-Huba živi v Rusiji in v ZDA nima nobenega premoženja, je vprašanje, koliko bo Elsevier lahko izterjal. Prav tako ne kaže, da bi sodba kakorkoli vplivala na delovanje strani.

Sci-hub je leta 2011 ustanovila Alexandra Elbakyan in raziskovalcem omogoča dostop do znanstvenih člankov. Kot smo že obširno pisali, gre za upor proti sistemu ali samopomoč, saj raziskovalci zlasti v revnejših državah alternative nimajo. Elsevier in drugi založniki...

Slo-Tech - Eden največjih založnikov znanstvenih revij Elsevier v tožbi zoper Sci-Hub in LibGen zahteva 15 milijonov dolarjev odškodnine, ker omenjeni strani ponujata nezakonit dostop do znanstvenih člankov. Sci-Hub in LibGen nista klasični piratski spletni strani, temveč orodji za dostop do člankov, do katerih dostop založniki drago zaračunavajo, s čimer se mnogi raziskovalci ne strinjajo.

O problemu smo večkrat na dolgo in široko pisali, zato zgolj na hitro povzemimo. Znanstveniki morajo svoje delo objavljati v uglednih revijah, ker se tako meri njihova uspešnost in je od tega odvisno financiranje. Skoraj vse ugledne revije pa izdajajo založniki, ki za dostop do člankov zaračunavajo astronomske naročnine, iz česar kujejo visoke dobičke....

Slo-Tech - S koncem leta se iztekajo tudi številne pogodbe, med katerimi so tudi številne pogodbe nemških univerz in inštitutov za dostop do znanstvenih člankov. Zaradi čedalje višjih cen naročnin so se povezali v konzorcij DEAL, ki se je pogajal za enotno naročnino za celo Nemčijo. Zaradi tega tiste univerze, ki so se jim letos naročnine iztekle, teh niso podaljšale. A pogajanja z založnikom Elsevier niso uspela, zato se bo na približno šestdesetih raziskovalnih ustanovah danes...

Slo-Tech - Ko gre za vprašanje kraje avtorsko zaščitenih vsebin, je pogost izgovor, da v neki državi legalnih (ali cenovno sprejemljivih) načinov dostopa enostavno ni. V znanosti je ta problem še posebej pereč, ker so naročnine na številne znanstvene revije za manjše univerze in inštitute enostavno predrage. Situacijo rešuje Sci-hub, ki je po nekaj letih delovanja proč od zanimanja javnosti v zadnjem letu tudi zaradi nekaj odmevnih sodnih postopkov v ZDA prilezel na naslovnice. In Sci-hub uporabljajo praktično povsod, torej tudi na najbogatejših univerzah z najbolje založenimi knjižnicami.

O Sci-hubu, ki ga je ustanovila kazahstanska raziskovalka Alexandra Elbakyan, in tegobah plačljivega dostopa do člankov smo obširno pisali februarja. Sci-hub, ki je moral zaradi pregona sicer že nekajkrat zamenjati domeno, deluje kot vmesnik med Googlovim iskalnikom in članki, ki poskrbi za obvod...

Slo-Tech - Nekoliko v senci velikih bitk, ki jih RIAA, MPAA, BSA in druge cehovske organizacije lastnikov avtorskih pravic bijejo proti The Pirate Bayu in ostalim stranem, ki omogočajo nelegalno razpečevanje avtorsko zaščitenih vsebin (glasbe, filmov, programov), poteka velik boj tudi v znanstvenem svetu. Tu je razlika med legalnim in legitimnih še nekoliko večja, raziskovalci, znanstveniki in financerji pa imajo popolnoma drugačen interes kot založniki. In vmes stoji robinhoodovski Sci-Hub ali pirate bay znanstvenega sveta. Ta se je sedaj znašel v središču medijske pozornosti, kar bo trenutni status quo nagnilo v eno ali drugo stran.

Daljšo predzgodbo smo na naši strani opisovali že na dolgo in široko, zato na kratko povzemimo. V romantičnih časih, ko je...

XvsXP - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenega sveta, ki mu vladajo popolnoma isti vzgibi kakor v ostalih sferah življenja. Znanstvena odličnost še zdaleč ni edini in mnogokrat niti najpomembnejši faktor, ampak se tu skriva še cel kup drugih. Po zadnji kritiki kakovosti in recenzije člankov, se bomo danes spet obregnili ob založnike in avtorske pravice znanstvenikov.

O založbi Elsevier, ki ima pod svojim okriljem kopico uglednih znanstvenih revij, je bilo prelitega že mnogo črnila, tudi bojkot je bil način upora. Če smo pošteni, Elsevier ni edini založniški orangutan, le eden največjih in najbogatejših je...

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenikov in raziskovalcev, ki se morajo soočati s kruto realnostjo publish or perish (objavljaj ali pogini), ki je še posebej kričeča prav v državah, kot je Slovenija. ARRS namreč kot najbolj zveličavni kriterij za znanstveno odličnost postavlja število točk, kjer največ šteje število objavljenih člankov in citatov, ki jih ti dosežejo. O tem več v nadaljevanju, sedaj pa poglejmo eksperiment, ki ga je za Science opravil harvardski biolog John Bohannon.

Veliki založniki znanstvenih revij so velik problem, saj naročnine na svoje revije drago zaračunavajo, univerze in inštituti pa so jih skoraj primorani kupiti, saj največ štejejo prav objave v teh revijah z visokim faktorjem vpliva. In ko imaš enkrat visok faktor vpliva, ki se računa kot povprečno število citatov članka iz revije v vseh revijah na svetu, bodo najboljša dela...

Nature - Na naši strani smo že večkrat pisali o tegobah v akademiji, ki zadevajo objavo znanstvenih člankov in predvsem žafransko drage revije (glej spodnje povezave). Največ točk pač prinesejo objave v uglednih revijah z visokim faktorjem vpliva (IF). Naročnina na te revije še zdaleč ni poceni, zato se že nekaj let na glas razmišlja, kako bi založnike odstavili od kosa pogače. Doživeli smo tudi že bojkote najbolj pohlepnih založnikov.

Problem je v osnovi zelo enostaven. Članke brezplačno napišejo raziskovalci (v bistvu ne brezplačno, ampak jih financirajo...

Slo-Tech - Boju proti povampirjenim založnikom znanstvenih revij, ki sta ga letos razpihala Timothy Gowers in John Baez, tlel pa je že od prej, se je do danes pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov in organizacij. Pridružuje se tudi Harvard, ki bo zmanjšal število naročenih plačljivih revij in vzpodbujal objavljanje v prosto dostopnih.

Glavni problem so astronomske cene, proti katerim se univerze, inštituti in knjižnice sploh ne morejo boriti. Založniki, kot je Elsevier, izkoriščajo dejstvo, da so nekatere njihove revije ključne oziroma najpopularnejše na svojem področju. Ker imajo najvišje faktorje vpliva (impact factor, ki se za posamezno leto računa kot razmerje med številom citiranih člankov, ki jih je revija objavila, in številom vseh v njej objavljenih člankov), so...

Slo-Tech - Če bi vas kdo vprašal, kako dobro varujete svoje geslo za prijavo v COBISS in koliko mislite, da je vredno, bi se vam zdelo vprašanje nenavadno? Geslo za prijavo v knjižnični sistem ni vredno malo, še posebej če ste vpisani na katero izmed univerz, ker omogoča oddaljeni dostop do vrste znanstvenih revij, ki jih univerze naročujejo. Naročnine ali posamezni članki so sila dragi (posamezen članek stane do 40 dolarjev), zato univerze za svoje študente in zaposlene kupijo skupinske naročnine na najpomembnejše revije.

V Sloveniji sicer nimamo naročenih vseh, kot je to slučaj na boljših ameriških univerzah (konkretno, na kampusu v Princetonu je brskanje po člankih prav prijetno, saj se odpre prav vse brez nadležnega plačljivega zidu), a imamo zavidljive zbirke. V tujini pa imajo sedaj problem s preprodajo teh gesel, saj podjetni Kitajci na svoji dražbeni platformi Taobao (deluje podobno kot Ebay) že lep čas za prgišče dolarjev ali centov ponujajo veljavna gesla in navodila, kako se...