Forum » Znanost in tehnologija » We have found a civilization
We have found a civilization
Temo vidijo: vsi
cleanac ::
Kaj tocno je heliostacionarna orbita? Ce mislis na 'geostacionarno' orbito glede na sonce, potem moras biti zelo blizu soncu. Sonce se okrog svoje osi zavrti v priblizno 24 dnevih. Nevem kaksna bi bila korist od tega. Ti bi rad dosegel, da se Zemlja in panel na 0.5 AU vedno vidita. To je tudi v teoriji skorajda nemogoce.
Temu se reče Lagrangeeva točka (konkretno L1), ki pa je za takšen projekt neprimerna, saj je preblizu zemlje in bi gradnja večjega objekta imela negativne posledice. No...ustavili bi segrevanje zemlje. Kar pa ni nujno pozitivno :).
Ne vem pa, če je pri L1 upoštevan sončni veter (nisem se tako poglabljal).
BigWhale ::
Temu se reče Lagrangeeva točka (konkretno L1), ki pa je za takšen projekt neprimerna, saj je preblizu zemlje in bi gradnja večjega objekta imela negativne posledice. No...ustavili bi segrevanje zemlje. Kar pa ni nujno pozitivno :).
Ne vem pa, če je pri L1 upoštevan sončni veter (nisem se tako poglabljal).
Lagrangian points poznam ja. Ampak nobena ni 0.5 AU oddaljena od sonca. :) Pa v taksni tocki ne mores sfere zgradit, ker gre za tocko, ki je fiksna glede na dve telesi.
Sploh bolj ko razmisljam, bolj nemogoca se mi zdi zadeva. Zapret zvezdo in nekaj planetov v kroglo, bi znal povzrocit kaksne motnje kar se gravitacije tice. A bo asteoridni pas ostal tak kot je? A je v njem sploh dost materiala, da nardimo tako kroglo (po trenutnih ocenah, ga verjetno ni).
jype ::
BigWhale> Zapret zvezdo in nekaj planetov v kroglo, bi znal povzrocit kaksne motnje kar se gravitacije tice.
Hm? Kar se fizike tiče v resnici ne - taka krogla bi morala biti zgolj opremljena z motorji, da ne bi padla v sonce (ker njena lega ni stabilna), sicer pa na gravitacijo sistema nima pomembnega (merljivega) vpliva.
Še vedno je pa krogla, ki obstaja v sistemu, kjer v različnih smereh letajo kamni različnih velikosti z različnimi hitrostmi, ki niso trivialne.
Hm? Kar se fizike tiče v resnici ne - taka krogla bi morala biti zgolj opremljena z motorji, da ne bi padla v sonce (ker njena lega ni stabilna), sicer pa na gravitacijo sistema nima pomembnega (merljivega) vpliva.
Še vedno je pa krogla, ki obstaja v sistemu, kjer v različnih smereh letajo kamni različnih velikosti z različnimi hitrostmi, ki niso trivialne.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
BigWhale ::
Glavni problem se mi zdi, da bi bil, ker bi moral asteroidni pas odstranit, pa se kak planet, da bi dobil dovolj materiala za taksno kroglo. Kaj se zgodi, ce 'podres' Merkur in Venero?
O raznih asteoridih in kometih se niti razmisljal ni nobeden. Trenutno imamo na seznamu vec kot 300 kometov za katere vemo. :) Kako jih bomo prepricali, da nam ne razbijejo sfere, pa nimamo pojma :))
O raznih asteoridih in kometih se niti razmisljal ni nobeden. Trenutno imamo na seznamu vec kot 300 kometov za katere vemo. :) Kako jih bomo prepricali, da nam ne razbijejo sfere, pa nimamo pojma :))
noraguta ::
BigWhale> Zapret zvezdo in nekaj planetov v kroglo, bi znal povzrocit kaksne motnje kar se gravitacije tice.eh naj padajo prot soncu kt sateliti prot zemlji,
Hm? Kar se fizike tiče v resnici ne - taka krogla bi morala biti zgolj opremljena z motorji, da ne bi padla v sonce (ker njena lega ni stabilna), sicer pa na gravitacijo sistema nima pomembnega (merljivega) vpliva.
Še vedno je pa krogla, ki obstaja v sistemu, kjer v različnih smereh letajo kamni različnih velikosti z različnimi hitrostmi, ki niso trivialne.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
jype ::
BigWhale> Kako jih bomo prepricali, da nam ne razbijejo sfere, pa nimamo pojma :))
I'm sure _all_ technical problems can be solved using a sufficiently powerful laser.
-- Donald Rumsfeld
I'm sure _all_ technical problems can be solved using a sufficiently powerful laser.
-- Donald Rumsfeld
cleanac ::
BigWhale> Zapret zvezdo in nekaj planetov v kroglo, bi znal povzrocit kaksne motnje kar se gravitacije tice.
Hm? Kar se fizike tiče v resnici ne - taka krogla bi morala biti zgolj opremljena z motorji, da ne bi padla v sonce (ker njena lega ni stabilna), sicer pa na gravitacijo sistema nima pomembnega (merljivega) vpliva.
Še vedno je pa krogla, ki obstaja v sistemu, kjer v različnih smereh letajo kamni različnih velikosti z različnimi hitrostmi, ki niso trivialne.
Težavo bi verjetno predstavljalo tudi sevanje sonca, ki bi ga "izolirali". Sicer bi bili bolj zaščiteni pred kozmičnim sevanjem, ampak dvomim, da je tako nevarno kot sončevo; vsaj na razdaljah našega sistema.
Nikec3 ::
Freedom starts in 0 gravity.
@Warpi, ti ostani raje pri EV-jih. O fiziki izven Zemlje očitno nimaš pojma.
1. Gravitacija 0 ne obstaja nikjer v vesolju.
2. Tudi če se nekako znebiš gravitacije, še vedno imaš maso. In F=ma še vedno velja.
Sploh bolj ko razmisljam, bolj nemogoca se mi zdi zadeva. Zapret zvezdo in nekaj planetov v kroglo, bi znal povzrocit kaksne motnje kar se gravitacije tice. A bo asteoridni pas ostal tak kot je? A je v njem sploh dost materiala, da nardimo tako kroglo (po trenutnih ocenah, ga verjetno ni).
Pa se vi zavedate, da je v celotnem asteroidnem pasu manj silicija kot na Zemlji? In zakaj hudiča bi silicij iskal v asteroidnem pasu, če je celotna skorja Zemeljskega površja sestavljena iz silicija. Hudiča, plasti se celo reče SiAl (silicij, aluminij).
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Nikec3 ()
Nikec3 ::
Evo, relativne mase objektov v asteroidnem pasu. Ceres je približno 1/3 celotne mase.
vir: WikipediaMasa Ceresa je: 9,4 x 10^20 kg.
Masa celotnega asteroidnega pasa je torej 3x toliko.
Masa Zemlje pa je: 6 x 10^24 kg.
In vi bi po silicij hodili v asteroidni pas?
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
jype ::
Ne mene gledat, jaz sem samo povedal, da krogla okoli zvezde ne vpliva (bistveno) na gravitacijo znotraj ali zunaj te krogle.
Jaz sploh ne bi nikamor hodil po silicij, ker IMO ne potrebujemo prav veliko energije.
Jaz sploh ne bi nikamor hodil po silicij, ker IMO ne potrebujemo prav veliko energije.
noraguta ::
Pa tud dost laži je vlečt vodik s sabo pa delat fuzijo in place kt pa kable za štrom vlečt za sabo.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
vostok_1 ::
Prosil sem te za link Nasinega EM pogona. Ker zadeve ne poznam, bi si rad prebral kaj o tem. :) Ko preberem vse tole, se mi zdi, da marsicesa ne razumes, kar se tice orbitalne mehanike in laserjev.
Bom zacel na zacetku. Zemlja se okrog sonca vrti s priblizno 30km/s, hitrost Merkurja je priblizno 47km/s. Solarni panel na 0.5 AU bi imel orbitalno hitrost nekje vmes. Ce bi ga rad sinhroniziral z Zemljo, da bi obkrozil sonce v enem letu, bi ga moral zabremzati. Cim bi ga zabremzal bi zacel padati proti soncu. Ce bi hotel prepreciti ta padec, bi stvar moral na nek nacin potisniti nazaj. Tak manever bi bil izjemno tezak in soncev veter za kaj taksnega ni dovolj. Na povrsini ima sonce gravitacijski privlak 273m/s^2. Plus tega veter ni konstanten, se spreminja. Tvoja ideja, da za to ne bi porabil nic goriva je smesna. V vesolju moras na zadnji strani rakete nekaj zlo hitro ven metat, ce hoces da se premika. Ta nekaj moras pa od nekje dobiti in ga imeti na raketi.
Kaj tocno je heliostacionarna orbita? Ce mislis na 'geostacionarno' orbito glede na sonce, potem moras biti zelo blizu soncu. Sonce se okrog svoje osi zavrti v priblizno 24 dnevih. Nevem kaksna bi bila korist od tega. Ti bi rad dosegel, da se Zemlja in panel na 0.5 AU vedno vidita. To je tudi v teoriji skorajda nemogoce.
Relaying energije z laserji na razdalji 0.5AU je bolj ali manj pravljica. Poglej si kako poteka Lunar Laser Ranging Experiment. Z laserjem posvetijo na Luno in pocakajo na odboj in izmerijo razdaljo. Na Luni je laserski zarek sirok vec kot 6km. Se nevem kako zelo fokusiran laser, bi imel na razdalji 0.5 AU tako sirok zarek, da bi rabil gromozansko zrcalo zato, da bi ga lahko spet fokusiral in poslal naprej.
Zakaj bi moral obroc okrog zvezde ustaviti? Nujno sicer ni, ampak je verjetno lazje na koncu.
Ko v orbito postavis prvo zrcalo, se bo okrog zvezde vrtelo s hitrostjo ~30km/s, ce je na razdalji 1 AU. In na to zrcalo potem zacnes priklapljati se ostala zrcala in jih priklapljas toliko casa, da sklenes obroc okrog zvezde. V bistvu nimam pojma (pa nevem sploh, ce ga kdo ima) kaj bi se zgodilo, ce bi zacel graditi tak obroc, kako bi se tak obroc v fazi granje obnasal. No, kljub vsemu, ko en tak obroc zgradis, se vrti, ker se je vrtel ze v startu, ko je bil se v posameznih segmentih. Vendar pa takrat, ko ga sklenes, ni vec potrebe po tem, da se vrti, ker na celoten obroc deluje (priblizno) enaka sila.
Na taksnem obrocu lahko zacnes potem graditi naprej. Graditi moras pa precej simetricno in hkrati, drugace se ti vse skupaj podre.
No, verjetno ima smisel tak obroc pustiti, da se vrti cim dlje, ker takrat, ko ga ustavis, se zemlja giblje precej hitro relativno na obroc.
https://slo-tech.com/forum/t616723/0
Ne vem, ali zgolj kompliciraš, se delaš trdega ali kaj drugega. Če ti aktivno sidraš nekaj v vesolju pol to pomeni, da pač moraš met nek thruster. Če je to EM drive, potem goriva ne porabiš NIČ!. Porabiš samo en delež električne energije iz panela. Pri 0.5AU, spet ni privlak tak, da bi moral to šopat nonstop.
Če se zavrti v 24 dneh pol pač to prilagodiš. Ampak v bistvu sploh ni potrebno tega počet. Če imaš EM thruster lahko dejansko postaviš pravokotno na os vrtišča sonca panele kateri potem imajo dejansko line of sight s skoraj celim osončjem. To sicer še vedno pomeni aktivno sidranje.
Kot že enih 5x rečeno, line of sight splog ni pomemben.
Z zrcali lahko preneseš laser kamorkoli želiš. Vse kar zgubiš je predvsem pri kvaliteti odseva iz zrcala. Pa saj ne rabiš dat zrcalo na tako razdaljo, jih daš pač več na krajšo.
Je sicer res, da bi jih fokusirani žarek premikal...to bi znalo bit resen problem ja.
V končni fazi narediš kontinuiran tok tankerjev in je.
Lahko enostavno postaviš civilizacijo bližje. Zasenčiš merkur in se gor naseliš. Lahko tam parkiraš zgolj najbolj požrešno industrijo. Whatever dude.
Si totalno zakompliciral zadevo, for complexity's sake.
Še vedno ne vem kak obroč ti to misliš? Kakršnokoli rigidno strukturo postaviti okoli sonca odpade, ker se bi vse razletelo na prafaktorje že po prvih par segmentih. Paneli morajo biti mehansko neodvisni od drugih.
WarpedGone ::
1. Gravitacija 0 ne obstaja nikjer v vesolju.
Osnove merjenj ne sploh?
2. Tudi če se nekako znebiš gravitacije, še vedno imaš maso. In F=ma še vedno velja.
Žal je tvoja dodana vrednost v tej temi še vedno 0. Pa ne tista iz prve točke ampak idealizirana 0.
Zbogom in hvala za vse ribe
Nikec3 ::
Če se zavrti v 24 dneh pol pač to prilagodiš. Ampak v bistvu sploh ni potrebno tega počet. Če imaš EM thruster lahko dejansko postaviš pravokotno na os vrtišča sonca panele kateri potem imajo dejansko line of sight s skoraj celim osončjem. To sicer še vedno pomeni aktivno sidranje.
Zakaj bi Dysonovo sfero sploh želel zasidrati? S kabli energije v vsakem primeru ne bomo prenašali na zemljo, kakšna je potem sploh prednost "sidranja"?
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
WarpedGone ::
Sam to, da ti ni potrebno gradit nove, ker ti je prva sfrčala ven iz ozvezdja, padla v zvezdo al pa zbezlala v neko svojo random blodenje in ogrožanje vsega ostalega kar se nahaja v njeni bližnji/daljni okolici.
Sidranje lahko pomeni tudi nadzorovano/stabilno orbito.
Sm še en ki ne vidi prednosti v fiksni strukturi. Naravno stanje je mnogo malih kosov, vsaka 'prevelka' rigidna struktura stremi v smeri manjših fleksibilnih kosov (razrušenje stavbe ...)
Realna Dysonova sfera je oblak jadr, ki v kumulativi prestrežejo vse, vsak pa ma svojo lastno kontrolo da se zadržuje tam kjer je trenutno optimum. Tako ti tut kak random dogodek povzroči le minimalni nihaj v sistemu, ne pa kolapsa.
Sidranje lahko pomeni tudi nadzorovano/stabilno orbito.
Sm še en ki ne vidi prednosti v fiksni strukturi. Naravno stanje je mnogo malih kosov, vsaka 'prevelka' rigidna struktura stremi v smeri manjših fleksibilnih kosov (razrušenje stavbe ...)
Realna Dysonova sfera je oblak jadr, ki v kumulativi prestrežejo vse, vsak pa ma svojo lastno kontrolo da se zadržuje tam kjer je trenutno optimum. Tako ti tut kak random dogodek povzroči le minimalni nihaj v sistemu, ne pa kolapsa.
Zbogom in hvala za vse ribe
BigWhale ::
Ne vem, ali zgolj kompliciraš, se delaš trdega ali kaj drugega. Če ti aktivno sidraš nekaj v vesolju pol to
A bi ze nehal s tem 'sidranjem'? V vesolju ne mores nicesar sidrati. Vedno se premikas glede na neko drugo telo. :)
pomeni, da pač moraš met nek thruster. Če je to EM drive, potem goriva ne porabiš NIČ!. Porabiš samo en delež električne energije iz panela. Pri 0.5AU, spet ni privlak tak, da bi moral to šopat nonstop.
Pri 0.5 AU rabis ~40km/s hitrosti, da ne pades na sonce. Pa se vedno cakam link na tale EM drive, ki deluje brez goriva. :)
Z zrcali lahko preneseš laser kamorkoli želiš. Vse kar zgubiš je predvsem pri kvaliteti odseva iz zrcala. Pa saj ne rabiš dat zrcalo na tako razdaljo, jih daš pač več na krajšo.
Ce iz zemlje z laserjem posvetis na luno, je na luni laserski zarek sirok 6.5km! A si pozabil ta del? A ves kak bi bil zarek, ce bi svetil 0.5 AU dalec bi bil zarek verjetno sirok nekaj tisoc kilometrov.
Je sicer res, da bi jih fokusirani žarek premikal...to bi znalo bit resen problem ja.
Sej aktivno sidras! ;>
Lahko enostavno postaviš civilizacijo bližje. Zasenčiš merkur in se gor naseliš. Lahko tam parkiraš zgolj najbolj požrešno industrijo. Whatever dude.
Merkur je tidally locked. Ce ga bos zasencil bo se tisti del, ki je sedaj razbeljeno vroc, zmrznil. Nehi s temi idejami, no. :>
Še vedno ne vem kak obroč ti to misliš? Kakršnokoli rigidno strukturo postaviti okoli sonca odpade, ker se bi vse razletelo na prafaktorje že po prvih par segmentih. Paneli morajo biti mehansko neodvisni od drugih.
Potem jih ne mores postaviti v obliki krogle okrog sonca. Nemogoce je. Krogla lazje obstaja okrog sonca, ker sama sebe podpira. Ampak, potem naletimo na detajle, kot so iz cesa bo stvar narejena, kako se bo hladila, kaj bomo nardili z unimi 300 kometi, k bi utegnili prileteti vanjo ... in tako naprej.
WarpedGone je izjavil:
1. Gravitacija 0 ne obstaja nikjer v vesolju.
Osnove merjenj ne sploh?
Ce ves za kraj v vesolju kjer nisi pod vplivom gravitacije, na dan z njim!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
BigWhale ::
WarpedGone je izjavil:
Realna Dysonova sfera je oblak jadr, ki v kumulativi prestrežejo vse, vsak pa ma svojo lastno kontrolo da se zadržuje tam kjer je trenutno optimum. Tako ti tut kak random dogodek povzroči le minimalni nihaj v sistemu, ne pa kolapsa.
Orbitalna mehanika ti precej zakomplicira zadevo in oblak jader, ki bi vse prestregel, bi bil zelo razdrobljen, moral bi biti na razlicnih razdaljah in moral bi najti nacin kako energijo od posameznega jadra spraviti nekam kjer jo lahko porabis.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
WarpedGone ::
Seveda. Zato zadevo rešiš tako, da narediš en tak satelit ki se avtomatsko pozicionira optimalno glede na okolico in sam cilja svojo zbrano energijo k svojemu odjemalcu. Nato pa tak satelit izdelaš v hmm, 1000 milijard primerkih?
:P
-- Arthur C. Clarke
Zato raje inženirske probleme pustimo pri miru in se osredotočimo na osnovne teoretične omejitve in predpostavimo, da smo jih vsaj v osnovi pravilno skapiral (i.e. ni FTL premikanja, ni antigravitacije, ni potovanja rikverc skozi čas ipd).
:P
Any sufficiently advanced technology is indistinguishable from magic.
-- Arthur C. Clarke
Zato raje inženirske probleme pustimo pri miru in se osredotočimo na osnovne teoretične omejitve in predpostavimo, da smo jih vsaj v osnovi pravilno skapiral (i.e. ni FTL premikanja, ni antigravitacije, ni potovanja rikverc skozi čas ipd).
Zbogom in hvala za vse ribe
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WarpedGone ()
Nikec3 ::
Sam to, da ti ni potrebno gradit nove, ker ti je prva sfrčala ven iz ozvezdja, padla v zvezdo al pa zbezlala v neko svojo random blodenje in ogrožanje vsega ostalega kar se nahaja v njeni bližnji/daljni okolici.
Sidranje lahko pomeni tudi nadzorovano/stabilno orbito.
Sm še en ki ne vidi prednosti v fiksni strukturi. Naravno stanje je mnogo malih kosov, vsaka 'prevelka' rigidna struktura stremi v smeri manjših fleksibilnih kosov (razrušenje stavbe ...)
Realna Dysonova sfera je oblak jadr, ki v kumulativi prestrežejo vse, vsak pa ma svojo lastno kontrolo da se zadržuje tam kjer je trenutno optimum. Tako ti tut kak random dogodek povzroči le minimalni nihaj v sistemu, ne pa kolapsa.
Če govorimo o sidranju v kontekstu zadnjih nekaj postov, potem očitno nekdo misli Dysonovo sfero "ustaviti" glede na Zemljo ali Sonce. V tem ni nobene logike, ker ni od tega nobene koristi. Še vedno se relativno giblješ glede na vso ostalo vesolje, asteroide, komete,...
Stabilno orbito pa seveda potrebuješ, ampak za to so potrebni le majhni popravki.
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
BigWhale ::
O ustavljanju sem jaz razmisljal. :) Predvsem zato, ker nevem kaj bi se zgodilo s kroglo, ki se vrti s hitrostjo 30km/s
Nikec3 ::
Merkur je tidally locked. Ce ga bos zasencil bo se tisti del, ki je sedaj razbeljeno vroc, zmrznil. Nehi s temi idejami, no. :>
To pa ne bo držalo. V prihodnosti bo tidally locked, danes pa še ni.
O ustavljanju sem jaz razmisljal. :) Predvsem zato, ker nevem kaj bi se zgodilo s kroglo, ki se vrti s hitrostjo 30km/s
Jaz ne vem kakšne aplikacije bi ti točno uporabljal, ampak načeloma je povsem vseeno, če se relativno na Zemljo ta sfera giblje 30 km/s ali pa 0.
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Nikec3 ()
Nikec3 ::
Članek na space.com
http://www.space.com/30832-kepler-teles...
Očitno je prva opcija, ki je trenutno na mizi velikanski oblak kometov. 1000 AE od te zvezde je namreč še ena, kar bi lahko povzročilo kakšne čudne gravitacijske fenomene, druga opcija pa so kar vesoljci.
http://www.space.com/30832-kepler-teles...
Očitno je prva opcija, ki je trenutno na mizi velikanski oblak kometov. 1000 AE od te zvezde je namreč še ena, kar bi lahko povzročilo kakšne čudne gravitacijske fenomene, druga opcija pa so kar vesoljci.
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
BigWhale ::
Očitno je prva opcija, ki je trenutno na mizi velikanski oblak kometov. 1000 AE od te zvezde je namreč še ena, kar bi lahko povzročilo kakšne čudne gravitacijske fenomene, druga opcija pa so kar vesoljci.
Tole bi moral bit res gromozanski oblak kometov. Jest tega skor ne verjamem.
22% outputa ene zvezde je zlo zlo velik. V nasem osoncju, lahk vse planete na kup zmecemo in se asteroidni pas, pa ne bo dost, da sonce tolk zakrijejo. :)
Nikec3 ::
SimplyMiha je izjavil:
Ali pa gost akrecijski disk?
Baje da ne, ker je zvezda relativno stara. Malo možnosti je tudi za kak trk teles, ker je to zvezdo snemal že teleskop WISE in ni zaznal nič. Poleg tega je verjetnost, da bi točno v tem trenutku zaznali trk, astronomsko mala. Napačni podatki tudi odpadejo, ker smo upad za 22% opazili že nekajkrat. Stvari so zanimive, a vseeno menim da še ena zvezda relativno zelo blizu (1000 AE) ni naključje. Baje da bodo slej kot prej proti zvezdi usmerili radijske teleskope.
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
Invictus ::
Mogoče je pa samo območje zvezde, ki ni enako aktivno kot ostali deli.
A je kdo videl video/sliko tega fenomena? Sem iskal, pa nisem nič našel.
A je kdo videl video/sliko tega fenomena? Sem iskal, pa nisem nič našel.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
WarpedGone ::
Izjemen pojav pojasnjuješ z drugim (še bolj?) izjemnim pojavom?
Podobno kot se duhove pojasnjuje s telekinezo ...
Podobno kot se duhove pojasnjuje s telekinezo ...
Zbogom in hvala za vse ribe
Okapi ::
Verjetno je obstoj civilizacije eden od najbolj izjemnih pojavov v vesolju. Pravzaprav ne verjetno, ampak skoraj sigurno, ker kot za zdaj poznamo stvari, je pogoj za nastanek civilizacije najdaljši niz pojavov in dogodkov, ki se morajo zgoditi. Oziroma ker je civilizacija daleč najbolj kompleksna (kar se organizacije tiče - z urejenimi nizi aminokislin v beljakovinah, urejenimi nizi nukleotidov v DNK, urejenim nizom živčnih celic v možganih in urejenim nizom možganov v družbi) znana stvar v vesolju.
O.
O.
Nikec3 ::
Mogoče je pa samo območje zvezde, ki ni enako aktivno kot ostali deli.
A je kdo videl video/sliko tega fenomena? Sem iskal, pa nisem nič našel.
Zvezda s časom rotacije 700 dni? Močno dvomim.
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
BigWhale ::
Gaius ::
Kaj bi se zgodilo z našim soncem, če bi se čas enega obrata iz 27 dni podaljšal na 700 dni?
Ali hitrost vrtenja vpliva na moč gravitacije, ali je ta odvisna izključno od mase nekega telesa?
Ali hitrost vrtenja vpliva na moč gravitacije, ali je ta odvisna izključno od mase nekega telesa?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Gaius ()
vostok_1 ::
Ne vem, ali zgolj kompliciraš, se delaš trdega ali kaj drugega. Če ti aktivno sidraš nekaj v vesolju pol to
A bi ze nehal s tem 'sidranjem'? V vesolju ne mores nicesar sidrati. Vedno se premikas glede na neko drugo telo. :)
pomeni, da pač moraš met nek thruster. Če je to EM drive, potem goriva ne porabiš NIČ!. Porabiš samo en delež električne energije iz panela. Pri 0.5AU, spet ni privlak tak, da bi moral to šopat nonstop.
Pri 0.5 AU rabis ~40km/s hitrosti, da ne pades na sonce. Pa se vedno cakam link na tale EM drive, ki deluje brez goriva. :)
Z zrcali lahko preneseš laser kamorkoli želiš. Vse kar zgubiš je predvsem pri kvaliteti odseva iz zrcala. Pa saj ne rabiš dat zrcalo na tako razdaljo, jih daš pač več na krajšo.
Ce iz zemlje z laserjem posvetis na luno, je na luni laserski zarek sirok 6.5km! A si pozabil ta del? A ves kak bi bil zarek, ce bi svetil 0.5 AU dalec bi bil zarek verjetno sirok nekaj tisoc kilometrov.
Je sicer res, da bi jih fokusirani žarek premikal...to bi znalo bit resen problem ja.
Sej aktivno sidras! ;>
Lahko enostavno postaviš civilizacijo bližje. Zasenčiš merkur in se gor naseliš. Lahko tam parkiraš zgolj najbolj požrešno industrijo. Whatever dude.
Merkur je tidally locked. Ce ga bos zasencil bo se tisti del, ki je sedaj razbeljeno vroc, zmrznil. Nehi s temi idejami, no. :>
Še vedno ne vem kak obroč ti to misliš? Kakršnokoli rigidno strukturo postaviti okoli sonca odpade, ker se bi vse razletelo na prafaktorje že po prvih par segmentih. Paneli morajo biti mehansko neodvisni od drugih.
Potem jih ne mores postaviti v obliki krogle okrog sonca. Nemogoce je. Krogla lazje obstaja okrog sonca, ker sama sebe podpira. Ampak, potem naletimo na detajle, kot so iz cesa bo stvar narejena, kako se bo hladila, kaj bomo nardili z unimi 300 kometi, k bi utegnili prileteti vanjo ... in tako naprej.
WarpedGone je izjavil:
1. Gravitacija 0 ne obstaja nikjer v vesolju.
Osnove merjenj ne sploh?
Ce ves za kraj v vesolju kjer nisi pod vplivom gravitacije, na dan z njim!
Dude. I can't anymore. Ne razumeš koncepta ki ti ga predstavljam, že tretjič.
Sidranje sem ti obrazložil.
EM drive sem ti linkal.
0.5AU in tista hitrost je čist nepomembna pri aktivnem pogonu.
Žarek ne svetiš 0.5AU.
Who the fuck cares, če površina merkurja zmrzne, ko ga lahko poljubno senčiš ali celo umetno greješ tam kjer rabiš.
Samostoječa krogla okol sonca?!? Če bi ti vedu kak absolutno nemogoč iziv je to že statično spravit skupaj, ne bi ti niti na pamet prišlo kaj takega. Individualni diski z aktivnim pogonom je only way to go.
Nikec3 ::
0.5AU in tista hitrost je čist nepomembna pri aktivnem pogonu.
Bi ti končno razložil, kakšno korist bi imel od tega, da "negiraš" orbitalno hitrost sfere?
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"
vostok_1 ::
0.5AU in tista hitrost je čist nepomembna pri aktivnem pogonu.
Bi ti končno razložil, kakšno korist bi imel od tega, da "negiraš" orbitalno hitrost sfere?
Nič negirat. Prilagodit tako da dobiš tisti bojda krvavo potrebovani line of sight.
Is it just you or do i really make no sense?
Gremo tk: imaš "geosinhrono" hitrost pri kateri si ravno v relativno fiksni poziciji glede na orbitiran objekt. Če pospešiš se boš oddaljil, če pojemaš pa padeš dol.
Torej. Če želiš vseeno ostati v orbiti a se počasneje vrtet okoli objekta, rabiš nekaj kar te bo konstantno porivalo nazaj ali naprej, v tem primeru pač nek thruster.
Mislim, da ravno ISS deluje na tem. Ker je v LEO pa ga morajo vsake tolko pospešit nazaj v pravo orbito.
Making sense?
BigWhale ::
Dude. I can't anymore. Ne razumeš koncepta ki ti ga predstavljam, že tretjič.
Zato ker je fizikalno nesmiselen.
Sidranje sem ti obrazložil.
Ampak ti ne razumes tega, da zero gravitacije ni nikjer. V vesolju si VEDNO, lej se enkrat, VEDNO pod vplivom gravitacije nekega telesa. Zemlje, Sonca, galakticnega sredisca, lokalne jate galaksij, nasega superclusterja ... Vedno nekaj vpliva nate.
EM drive sem ti linkal.
To sem potem nekje spregledal.
0.5AU in tista hitrost je čist nepomembna pri aktivnem pogonu.
V vesolju ni skoraj nic nepomembno. Ubezna hitrost je pomembna zato, ker ti narekuje kak pogon moras imeti, da lahko takole kljubujes fiziki, kot bi ti rad.
Žarek ne svetiš 0.5AU.
Kaj pa nardis? Vsakih '100m' postavis ogledalo, ki je zasidrano v tkanino prostora in casa? :)
Samostoječa krogla okol sonca?!? Če bi ti vedu kak absolutno nemogoč iziv je to že statično spravit skupaj, ne bi ti niti na pamet prišlo kaj takega.
A se teb resno zdi, da jaz kje pravim, da je staticna krogla okrog zvezde mogoca? :)
Individualni diski z aktivnim pogonom je only way to go.
Trenutno nimamo taksnega pogona. Sem pogledal tvoj EM drive. Trenutno je vse skupi meh. Pojavi se neka majhna meritev in nihce v resnici ne ve zaradi cesa. Tip, ki se s tem ukvarja in to zagovarja je edini, ki se mu zdi, da ve kako to deluje. :)
Poleg vsega skupaj pa je potisk, ki so ga izmerili tako mizerno majhnen, da ni kaksne velike koristi od njega. Vso energijo, ki bi jo dobil od zvezde, bi porabil zato, da bi drzal tvoja ogledala 'vsidrana'.
BigWhale ::
Gremo tk: imaš "geosinhrono" hitrost pri kateri si ravno v relativno fiksni poziciji glede na orbitiran objekt. Če pospešiš se boš oddaljil, če pojemaš pa padeš dol.
Ne, v resnici si en kup stvari pomesal. Prosim, res, najdi kak Orbital Mechanics 101 in si preberi, da bos vedel kako zadeve delujejo.
Torej. Če želiš vseeno ostati v orbiti a se počasneje vrtet okoli objekta, rabiš nekaj kar te bo konstantno porivalo nazaj ali naprej, v tem primeru pač nek thruster.
Ce si v orbiti se okrog objekta vrtis s tocno doloceno hitrostjo, ki je primerna za tisto oddaljenost od objekta. Ce gres blizje objektu se moras vrteti hitreje, da ostanes v orbiti. Ce se oddaljis, moras upocasniti, ce zelis ostati v orbiti. Karkoli drugega, pa nisi vec v orbiti. Pa se od objekta oddaljujes in mu bos pobegnil ali pa padas nanj in se bos zabil not.
Mislim, da ravno ISS deluje na tem. Ker je v LEO pa ga morajo vsake tolko pospešit nazaj v pravo orbito.
Ne. Tud priblizno ne.
Ce si v orbiti se okrog objekta vrtis s tocno doloceno hitrostjo, ki je primerna za tisto oddaljenost od objekta. Ce gres blizje objektu se moras vrteti hitreje, da ostanes v orbiti. Ce se oddaljis, moras upocasniti, ce zelis ostati v orbiti. Karkoli drugega, pa nisi vec v orbiti. Pa se od objekta oddaljujes in mu bos pobegnil ali pa padas nanj in se bos zabil not.
Torej, malo pojasnila, ker sem nekoliko nerodno napisal.
Ce si blizje objektu se okrog njega vrtis hitreje. Ce si bolj oddaljen, se pa vrtis pocasneje. Ce se hoces oddaljiti, moras pospesiti. Ce pa upocasnis se bos pa priblizal objektu. Hitrost s katero krozis okrog telesa, pa se sama spreminja, glede na to kako dalec si.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
Pithlit ::
BW: tole ti Vostok razlaga (kar se sidranja tiče - ne gre se da se satelit/whatever nekam zatakne).
Life is as complicated as we make it...
noraguta ::
Preveč odvisno od aktivnosti sonca. Tok ni konstanten.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Gaius ::
vostok_1 je včeraj ob 22:17:33 izjavil:
Mislim, da ravno ISS deluje na tem. Ker je v LEO pa ga morajo vsake tolko pospešit nazaj v pravo orbito.
bigwhale
Ne. Tud priblizno ne.
The International Space Station (ISS) is a space station, or a habitable artificial satellite, in low Earth orbit.
The ISS maintains an orbit with an altitude of between 330 and 435 km (205 and 270 mi) by means of reboost manoeuvres using the engines of the Zvezda module or visiting spacecraft.
International Space Station @ Wikipedia
SimplyMiha ::
In za te popravke orbita porabijo ogromne količine goriva. Zato jim je elektromagnetni pogon toliko bolj zanimiv - čeprav ima zelo nizke pospeške, lahko s stalno hitrostjo negira razpadanje orbite in prihrani levji del stroškov.
blblb ::
A ni tako da ISS izgublja hitrost zaradi trenja z atmosfero? In jo je treba zato poriniti visje?
lp, blblb
lp, blblb
noraguta ::
SimplyMiha je izjavil:
In za te popravke orbita porabijo ogromne količine goriva. Zato jim je elektromagnetni pogon toliko bolj zanimiv - čeprav ima zelo nizke pospeške, lahko s stalno hitrostjo negira razpadanje orbite in prihrani levji del stroškov.
Kot prvo zemlja zanemarljivo seva zvezde ne. In tok iz zvezde je predvidljiv kot vreme.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
MrStein ::
A ni tako da ISS izgublja hitrost zaradi trenja z atmosfero? In jo je treba zato poriniti visje?
Ja, tako je.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
BigWhale ::
BW: tole ti Vostok razlaga (kar se sidranja tiče - ne gre se da se satelit/whatever nekam zatakne).
Ja, vem. Omenja tudi EM drive. Oboje skupi se za v Sci-Fi ni dost dobr.
Solarna jadra so v teoriji uporabna zaradi tega, ker mora sonce na njih precej dolgo svetiti, ker je pritisk tako majhen. Uporabiti jih zato, da kljubujes gravitaciji sonca ni lih prakticno.
vostok_1 je včeraj ob 22:17:33 izjavil:
Mislim, da ravno ISS deluje na tem. Ker je v LEO pa ga morajo vsake tolko pospešit nazaj v pravo orbito.
bigwhale
Ne. Tud priblizno ne.
The International Space Station (ISS) is a space station, or a habitable artificial satellite, in low Earth orbit.
The ISS maintains an orbit with an altitude of between 330 and 435 km (205 and 270 mi) by means of reboost manoeuvres using the engines of the Zvezda module or visiting spacecraft.
International Space Station @ Wikipedia
Drugic mors vse citirat:
Torej. Če želiš vseeno ostati v orbiti a se počasneje vrtet okoli objekta, rabiš nekaj kar te bo konstantno porivalo nazaj ali naprej, v tem primeru pač nek thruster.
Mislim, da ravno ISS deluje na tem. Ker je v LEO pa ga morajo vsake tolko pospešit nazaj v pravo orbito.
ISS je na tisti visini kot si napisal, in ji orbito popravljajo. Zaradi mnozice stvari, zaradi zaletavanja v atmosfero, zaradi konstantega priklapljanja in odklapljanja supply raket. Heh, ze ce se astronavt odpravi na sprehod in se odrine od postaje, ji spremeni orbito.
Ne mores pa ostati v orbiti na neki X oddaljenosti in se vrteti pocasneje, kot bi se sicer moral, da bi ostal na tisgti oddaljenosti.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
Pithlit ::
Ja, vem. Omenja tudi EM drive. Oboje skupi se za v Sci-Fi ni dost dobr.
Če se ne motim je omenjal tudi nekih 150 let.
Life is as complicated as we make it...
noraguta ::
Heh, ze ce se astronavt odpravi na sprehod in se odrine od postaje, ji spremeni orbito.niti ne za celoten sistem dveh teles. Na koncu se vrne. Je pa poravek minoren napram gibalni količini celotnega sistema.
Pri stacionarnih objektih ki se zanašajo zgolj na razmerje med gravitacjo in izsevanim tokom pa to ne drži. Tam je sistem v osnovi nestabilen v vseh točkah.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
BigWhale ::
Ja, vem. Omenja tudi EM drive. Oboje skupi se za v Sci-Fi ni dost dobr.
Če se ne motim je omenjal tudi nekih 150 let.
EM drive je zdej na podobnem nivoju k uni generatorji od tistega italijana, al kaj je ze bil. Neki dela, neki zmerjo, noben pa ne ve tocn kaj in kako dela. Ajd, mogoce je mal boljs od tistega generatorja.
Solar sail za sidranje? Na razdalji 1 AU ima solar radiation pritiska 9.08 μN na kvadratni meter jadra. Sonce pa vlece 1000kg tezko telo z malo vec kot 5 N. Se pravi bi rabil za priblizno 750x750 metrov jader, da bi premagal ta pritisk. Na razdalji 0.5 AU je Fg ze 23 N. Solarni veter (kar je nekaj drugega kot solar radiation pressure) ima pa se manjsi pritisk.
Nevem no, jest dvomim, da bi lahko izdelali taksna jadra, ki bi drzala neko stvar na razdalji 0.5 AU od sonca.
Heh, ze ce se astronavt odpravi na sprehod in se odrine od postaje, ji spremeni orbito.niti ne za celoten sistem dveh teles. Na koncu se vrne. Je pa poravek minoren napram gibalni količini celotnega sistema.
Jasno, ampak to je ze nepomemben detajl. Kar sem hotel povedati je to, da vsaka taka sprememba nekaj stane in te stvari je treba korigirati.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Obeta se nam največje iskanje Nezemljanov v zgodovini (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 71190 (59246) | garamond |
» | Kepler odkril prek 700 planetovOddelek: Znanost in tehnologija | 5458 (4394) | noraguta |
» | Kepler najdu planet podoben zemlji! (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 31743 (25403) | Jst |
⊘ | We come in peace... (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 43816 (37420) | Gandalfar |
» | fizikalni zakoni vesolja niso povsod enaki (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 38308 (33429) | sprasujem |