Kepler najdu planet podoben zemlji!

Ne dela mi NASA TV ... :(

Vsekakor spodbudno odkritje. Do zdaj je veljalo, da so binarni sistemi preveč nestabilni za formacijo planetov. Ampak dejstvo je, da ta planet kroži dokaj daleč stran od obeh zvezd v sistemu, kjer so gravitacijske motnje tako rekoč zanemarljive. Vprašanje je, če bi bila njegova orbita tako stabilna tudi bližje, v coni, kjer bi lahko podpiral zemeljsko življenje.

Kakorkoli, ovrgli smo zmotno hipotezo, ampak zdaj moramo kategorično zanikanje "v binarnih sistemih ne more biti planetov" nadomestiti z grmado znanosti in podrobnejšim razumevanjem orbitalne dinamike, formacije planetov in stabilnosti orbit. Science marches on!

Smo že bližje Kepler 22-b

msjr je 17. jan 2011 ob 13:43 izjavil:

No ja, glede na tehnologijo, ki jo uporabljajo, bo za planete z obhodno dobo eno leto (a la zemlja) treba malo več časa, a ne?

Ha, glede na obhodno dobo 290 dni in prvo novico skoraj pred enim letom in dodanim časom za izračune in preverko je čas v katerem so ga odkrili še vedno zelo kratek. Za eno ziher zemljo 2 bo po moje še malo treba počakat, recimo vsaj še pol leta za novico in kakšni dve za dokončno potrditev. S trenutno tehnologijo seveda.

Čak, če prav razumem 4,5 x masa zemlje pomeni da si tam 4,5 x težji? Pol tone?

masa!=teža

lonz je 3. feb 2012 ob 18:20 izjavil:

Čak, če prav razumem 4,5 x masa zemlje pomeni da si tam 4,5 x težji? Pol tone?

Teža ni odvisna samo od mase planeta, temveč tudi od oddaljenosti od masnega središča(to se pravi, radija planeta). Če je planet toliko večji od zemlje, ima lahko na površju enako oz. podobno težnost kljub večji masi. Narašča linearno z maso planeta, a pada s kvadratom radija.

Stvari postajajo iz dneva v dan bolj zanimive. Število potrjenih planetov raste hitro, število planetov katerih obstoj lahko predvidevamo na podlagi ugotovitev pa je razneslo kot bombo. Najnovejše ocene postavljajo v našo galaksijo 1.6 planeta na vsako izmed 100 milijard zvezd (Extrasolar planet) @ Wikipedia.

Zanimiva stran za branje
http://planetquest.jpl.nasa.gov/


In ker sem goreč podpornik nezemeljskega življenja, lahko z veliko večjo gotovostjo trdim da imam prav .

jest10 je 3. apr 2012 ob 08:42 izjavil:

Bellatrix je 3. apr 2012 ob 07:34 izjavil:

In ker sem goreč podpornik nezemeljskega življenja, lahko z veliko večjo gotovostjo trdim da imam prav .

A ne veš, da več planetov kot najdejo, manjša je možnost za razvoj inteligentnega življenja.
Toliko planetov, njih pa nikjer

Vsak novo odkrit planet veča verjetnost obstoja življenja, ga ne manjša kot trdiš ti. Počakaj na malo boljšo tehnologijo, se bodo tudi oni pokazali kar od nikjer.

Si kaj pogledal link ki sem ga prilepil ?

http://www.eso.org/public/news/eso1214/
http://hubblesite.org/newscenter/archiv...
http://news.ucsc.edu/2012/02/habitable-...

Vsak novo odkrit planet veča verjetnost obstoja življenja, ga ne manjša kot trdiš ti. Počakaj na malo boljšo tehnologijo, se bodo tudi oni pokazali kar od nikjer.

niti ne

več kot najdemo planetov, večja možnost je, da ni nikjer inteligentnega življenja, saj bi drugače že vstopili v stik z nami


kakšna trava pa morda zares raste kje

WarpedGone je 16. apr 2012 ob 18:56 izjavil:

Teza, da planeti predstavljajo črno snov, postaja s tem vse bolj utemeljena.

Cisto mozno, seveda ne gre zanemarit asteroidov, meteoridov in malih planetov.
Zanimivo bi bilo vsaj priblizno poznati maso Oortovega oblaka.
...
Temna snov je lahko tudi "smog" zvezd prve generacije, recimo.
Predvsem glede na to, da opazovanja kazelo velike kolicine temne snovi v galakticnih halojih.

A to je offtopic.

Glede na hipoteticno nehomogeno razporeditev temne snovi, bi bilo mozno zaznati odstopanja v prekrivanju(temnenju) jat galaksij ali posamicnih zvezd. Kot kaze je take snovi precej malo - gre za hipoteticno hladno temno snov, kamor bi lahko pristeli vesoljne kamne ipd..

Za bolj verjetne kandidate temne snovi veljajo WIMPi.

Zanimivo pa je, da je temno snov odkril prav Jan Oort, po katerem imenujemo Oortov oblak.

Spet naj jih nebi bilo toliko, glede na neko obstojece ozadje, ki bi ga zakrivale in se tako izdale.

No, prav to je tudi problem kamenja.

Za sam nastanek galaksije se tudi mora, saj rabi ogromno materiala.

Spet naj jih nebi bilo toliko, glede na neko obstojece ozadje, ki bi ga zakrivale in se tako izdale.

Sej tle je keč - naj jih nebi blo tolk. Bazira na ocenah, ocenah in ocenah.
Tut za planete so veljale ocene ki so bile bistveno bistveno nižje od te 1,6 planeta na zvezdo. Tem ocenam zato nebi pripisoval hude teže. Vsekakor raje to, kot pa čaranje s črno materijo, ki je drugačna od čisto vsega kar imamo možnost opazovat tle na zemlji, luni, marsu, asteroidih in še naših pospeševalnikih.

ampak, ko se zaveš, da niti dobro ne vemo, kakšno je površje npr. evrope, te kar rahla depresija prime


mi bi pa radi ugotavljali, ali je kateri od odkritih planetov sploh minimalno podoben zemlji (razen, da jih je nekaj na podobni oddaljenosti od zvezde, kot zemlja od sonca, ne vemo prav 0 drugega)

In prav ta manjko daje slutit na drugacno snov. Zaenkrat, seveda.

Bom tkole vprašal: sedaj, ko se je ta ocenjena številka planetov toliko povečala, od česa so sedaj odšteli njihovo ocenjeno maso, zato da "grand equation" še vedno drži. Očitno, se je na vidnem vesolju pojavilo nezanemarlja količina mase, česa je sedaj zaradi nje manj?

Koliko hočemo že bit resni - iz črne snovi so zmaji in čarovnice. Iz črne energije pa uroki in prekletstva.

Pod črto je pa tako, da iz premalo natančnih izmerjenih podatkov na vso silo hočmo sklepat predaleč in potem luknje na silo polnimo s čaranjem ... khm, črnostjo.

če okoli vsake zvezde krožita še vsaj 2 jupitra (obstajajo pa tudi še precej večji plinski orjaki od jupitra) pol ne vem, če je njihova masa (masa planetov) res tako neznatna

Dilema persistira, ker nam manjka data.

Logika pravi, da prah ali vecji delci(do planetarnih velikosti) zastirajo sij zvezd. Tako bi videli prakticno vsako zvezdo kot neperiodicno spremenljivko, kar se ne sklada z opazovanji.
Lahko bi pa rekel, da so spremembe sijev tako majhne, da jih ne moremo zaznati, ampak prejkoslej bi jih.

Ne vem, no. Osebno mi intuicija pravi, da nam Oortov oblak daje slutiti kaj dejansko pomeni medzvezdni prostor. Tega ne gre zanemarjat.
Po drugi strani se sprasujem kaj pomenijo haloji inertne temne snovi v okolici galaksij in galakticnih jat.
Morda nevtrini, morda kake doslej nepoznane kombinacije elementarnih delcev, ki pri nizkih energijah ne reagirajo, kvecjemu jih predrami kak random gama izbruh ali curek iz kvazarja.

In spet smo pri eksotiki.

Timurlenk je 16. apr 2012 ob 22:22 izjavil:

če okoli vsake zvezde krožita še vsaj 2 jupitra (obstajajo pa tudi še precej večji plinski orjaki od jupitra) pol ne vem, če je njihova masa (masa planetov) res tako neznatna

WarpedGone je 16. apr 2012 ob 22:51 izjavil:

Prištejte še razne asteroidne pasove znotraj 'osončij', pa tiste izven, pa še one v 'medzvezdnem' prostoru pa je velikostni razred te mase praktično poljubno velik. vprašanje je le al jih je lahk dovol da še vedno ne zakrivajo bistveno zezd al ne.

glede na to da so tako grdo falili z oceno št. planetov, nekak ne morm resno zaupat v kake druge ocene.

To vse skupaj je drobiz v primerjavi z velikostjo zvezd. Na tisti sliki je Sonce, ki je relativno majhna zvezda.



Na tej sliki je Sonce skoraj taksno kot je na prejsnji Zemlja. :) Naslednja slika je se bolj nazorna.



Super velikank resda ni precej ampak je pa ostalih zvezd kar precej.

Masa vseh planetov v nasem osoncju je cca 0,002668*10^30 kg. Masa sonca je pa 1.9*10^30 kg. Najti bo treba se na milijarde planetov, ne samo 1.6 planeta na zvezdo. :)

Se pa strinjam, da so stvari zgolj ocene in da tile planeti prispevajo nekaj k skupni 'nevidni' masi, a vseeno je mase se vedno precej precej premalo. :)

WarpedGone je 17. apr 2012 ob 08:26 izjavil:

Je eksotika, ampak še vseeno ni čaranje - kar črna snov v bistvu je :)

Ah, crna snov ni caranje. Crna snov je zgolj posledica tega, da vse kaze na to, da nam v vesolju manjka mase in da brez te mase vesolje ne bi moglo obstajati. Ker pa ne vemo kje ta masa je, je to pac crna snov.

Timurlenk je 17. apr 2012 ob 09:08 izjavil:

ne vem, zakaj ne morejo poiskati enega bolj normalnega imena, črna snov je res neko vudu sranje, kot pravi warped

Reda radi, pravilen izraz je temna snov. Pomeni pa snov, ki je ne moremo zaznati, ker ne oddaja sevanja - je temna. Enostavno in simpl, nobenga wuduja ni zraven. Tudi moje mnenje je, da planeti zaradi reda velikosti po moje niso kandidati za to, v kakšni decimalki že, ampak še zdaleč ne zadosti.

Khm, vudu? :)

Izbrskal sem prosojnice zadnjega predavanja na FMFju(cikel - sprehod skozi vesolje), tamatika je bila prav "temna snov, temna energija".

www.portalvvesolje.si/images/stories/20...

No voodoo here(ok, maybe some).

WarpedGone je 17. apr 2012 ob 13:01 izjavil:

To je čaranje.

To je manjko date in znanja.

WarpedGone je 17. apr 2012 ob 13:01 izjavil:

Reda radi, pravilen izraz je temna snov.

Ok, pa temna, ne spremeni osnovnega problema - je zaznavna le preko gravitacijskega vpliva na celoto, ne uklanja pa EM valovanja kot vsaka snov, s katero mamo možnost imet stik. To je čaranje.

Neki je tam, samo ne vemo kaj. Nekaj kar ukloni svetlobo. Zakaj bi to bilo caranje?