Slo-Tech
Prijavi se z GoogleID

» »

Kepler najdu planet podoben zemlji!

Kepler najdu planet podoben zemlji!

«
1
2 3 4

guest #44 ::

Just pulling your leg...planet je sicer 1.4 mase zemlje, ampak ima orbito okoli zvezde 20 ur.

http://news.nationalgeographic.com/news...

Logično tu gor ne bo nič živegam je pa vsaj dober testament o občutljivosti teleskopa.

Žal še nobene umetne zvezde ni zasledil ;)

Valentin ::

Orbitalna hitrost Zemlje bi bila pri tem času obkrožanja sonca ene 13000km/s.

:D

Starodavni ::

http://www.jpl.nasa.gov/news/news.cfm?r... - še ena povezava z animacijo. In prosim če popravite naslov, ker ni Zemlji podoben. Je samo kamniti planet in zelo vroč.

Razen, če so tam Zergi kot na Charu iz starcrafta 2 :D

guest #44 ::

Malo senzacionalizma ne škodi :)) sicer pa so tako najavili na radiju in sem reku bom kr kopiral

Drugače pa je kr zanimiv dosežek. 25 let nazaj smo mislili, da sploh ni planetov v drugih osončjih, danes pa dokazujemo, da common sense dejansko deluje. Glede na to, da jih imamo v našem zakaj nebi bli še drugje.
Pomojem bo podobno z nezemeljskim življenjem.

Sicer pa char je tudi v SC1 ne sam 2ki.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: guest #44 ()

nevone ::

25 let nazaj smo mislili, da sploh ni planetov v drugih osončjih, danes pa dokazujemo, da common sense dejansko deluje.


Mah, kdo je to mislil ... commonsensarji, verjetno. :P

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

guest #44 ::

nevone je izjavil:

25 let nazaj smo mislili, da sploh ni planetov v drugih osončjih, danes pa dokazujemo, da common sense dejansko deluje.


Mah, kdo je to mislil ... commonsensarji, verjetno. :P

o+ nevone


I can think of one or two potential cases ;)

BigWhale ::

guest #44 je izjavil:

Malo senzacionalizma ne škodi :)) sicer pa so tako najavili na radiju in sem reku bom kr kopiral

Drugače pa je kr zanimiv dosežek. 25 let nazaj smo mislili, da sploh ni planetov v drugih osončjih, danes pa dokazujemo, da common sense dejansko deluje. Glede na to, da jih imamo v našem zakaj nebi bli še drugje.
Pomojem bo podobno z nezemeljskim življenjem.

Sicer pa char je tudi v SC1 ne sam 2ki.


Ne. Tud malo senzacionalizem kar skodi. Tako pri kakih novicah, kot pri kaksnih drugih. Ta planet je priblizno toliko podoben zemlji, kot je zirafa podobna plisasti llami. Obe sta kosmati. 25 let nazaj ni nihce pravil, da ni planetov v drugih osoncjih.

Pa dokler mainstream medij objavi tak headline se samo za glavo primes, ko pa naredi kaj taksnega NASA ali kaka podobna ustanova, a ne ves a bi si nogo odgriznil od zalosti.

Starodavni ::

http://www.physorg.com/news/2011-01-nas... se opravičujem za napačen link.

Tule je animacija.

BALAST ::

Čudovita odkritja, ki pa v resnici ne pomenijo ničesar za nadaljnih 100 generacij zemljanov.

Yohan del Sud ::

Razen, če ne pridejo oni od tam :)
www.strancar.com

Zero0ne ::

BALAST je izjavil:

Čudovita odkritja, ki pa v resnici ne pomenijo ničesar za nadaljnih 100 generacij zemljanov.


Implikacije za nadaljni lov za planeti so očitne - tako rekoč takoj, ko smo začeli iskati planete z bolj sposobnim teleskopom, smo našli najmanjši možen planet, ki ga je ta teleskop sposoben najti. Verjetnost tega bi bila astronomsko majhna, če bi verjeli dosedanjim teorijam, da je velika večina planetarnih sistemov sestavljena zgolj iz plinastih planetov, večjih od jupitra. Kamniti planeti, velikosti, primerljive zemljini, so očitno dokaj pogosti.
uname -o

Thomas ::

Ne. Ker gledajo po tisoče zvezd naenkrat.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zero0ne ::

Thomas je izjavil:

Ne. Ker gledajo po tisoče zvezd naenkrat.


Kepler ima field of view 105 kvadratnih stopinj. Manj kot eno tisočinko neba.
uname -o

Thomas ::

Dovolj za tisoče zvezd.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

msjr ::

No ja, glede na tehnologijo, ki jo uporabljajo, bo za planete z obhodno dobo eno leto (a la zemlja) treba malo več časa, a ne?

Thomas ::

To je sicer res. Vendar osončje z vročim jupitrom, NIMA zemlje. Jo je jupiter že pojahal.

Vročih jupitrov je kar nekako preveč.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zero0ne ::

Thomas je izjavil:

To je sicer res. Vendar osončje z vročim jupitrom, NIMA zemlje.


Jo lahko ima, npr v Langrangevih točkah vročega jupitra, ali pa kot luno zunanjega plinastega planeta.

Verjetnost je astronomsko majhna, vzorec pa astronomsko velik.
uname -o

Zero0ne ::

http://www.space.com/10742-kepler-exopl...

NASA unveiled a wealth of new data from its planet-seeking Kepler space telescope today (Feb. 2) - observations that significantly increase the number of possible alien planets and identify potential Earth-size worlds, including 54 planets that could be habitable.


In vsi ti planeti so bili odkriti že lani, komaj eno leto po začetku misije, na zanemarljivo majhnem delu neba, ki ga opazuje Kepler.

Common sense še vedno pravi, da smo sami? 50+ naseljivih planetov, 0 Dysonovih sfer.
uname -o

black ice ::

Manjka samo ena rikša, da pridemo tja...

Thomas ::

Novica je falšna ko sto hudičev.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

msjr ::

Ni tako falšna, samo malo senzacionalistično napisana. Bolj točen podatek bi bil od 54 potencialnih kandidatov so vsaj trije podobni Zemlji. Ostali težji/lažji so po moje bolj slabi za naselitev, kar se tiče življenja na njih pa je sploh špekulacija.

Se pravi, nič še ni potrjeno, so pa vsaj trije kandidati za planete podobni Zemlji.

Me pa vseeno preseneča, da so tako hitro odkrili, vprašanje pa je, koliko od teh kandidatov se bo zares izkazalo za planete.

Nasina analiza podatkov.

In the temperature range appropriate for the habitable zone, 54 candidates are found with sizes ranging from Earth-size to larger than that of Jupiter. Five are less than twice the size of the Earth. Over 74% of the planetary candidates are smaller than Neptune. The observed number versus size distribution of planetary candidates increases to a peak at two to three times Earth-size and then declines inversely proportional to area of the candidate. Our current best estimates of the intrinsic frequencies of planetary candidates, after correcting for geometric and sensitivity biases, are 6% for Earth-size candidates, 7% for super-Earth size candidates, 17% for Neptune-size candidates, and 4% for Jupiter-size candidates. Multi-candidate, transiting systems are frequent; 17% of the host stars have multi-candidate systems, and 33.9% of all the candidates are part of multi-candidate systems.

Aston_11 ::

Release candidate 3 planeti - pa to je že skoraj, kot da so DNK s teleskopom gor najdli.

jest10 ::

Zero0ne je izjavil:

http://www.space.com/10742-kepler-exopl...

NASA unveiled a wealth of new data from its planet-seeking Kepler space telescope today (Feb. 2) - observations that significantly increase the number of possible alien planets and identify potential Earth-size worlds, including 54 planets that could be habitable.


In vsi ti planeti so bili odkriti že lani, komaj eno leto po začetku misije, na zanemarljivo majhnem delu neba, ki ga opazuje Kepler.

Common sense še vedno pravi, da smo sami? 50+ naseljivih planetov, 0 Dysonovih sfer.


Nekako bolj verjamem temule kot medijskemu štetju naseljivih planetov:P
Dr Smith said the extreme conditions found so far on planets discovered outside out Solar System are likely to be the norm, and that the hospitable conditions on Earth could be unique.

frudi ::

Thomas je izjavil:

To je sicer res. Vendar osončje z vročim jupitrom, NIMA zemlje. Jo je jupiter že pojahal.

Gliese 581 @ Wikipedia
S 15-30 MZ Gliese 581b sicer ni niti blizu velikosti kakšnega Jupitra, je pa vseeno dokaz, da masivni planeti v tesnih orbitah ne pomenijo nujno smrti za ostale planete v sistemu.


Thomas je izjavil:

Vročih jupitrov je kar nekako preveč.

Pozabil si dodati 'med do sedaj odkritimi planetarnimi sistemi'. To je pač zato, ker jih je daleč najlažje najti.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)

tx-z ::

Se oglasm čez 50 let, ko bom našu planet popolnoma primern za življenje in se bom dejansko gor naselil;)
tx-z

valvoline1 ::

Zj še stargate rabimo pa smo na konju xD

AtaStrudl ::

Tudi Keplerjeva metoda ima bias za planete blizu zvezde.

Kepler vidi samo planete, ki (z nasega gledisca) preckajo svojo zvezdo.
Vecja kot je orbita, manj verjetno je to - manjsi procent teh planetov sploh lahko detektira.
Planetov, ki imajo daljsi obhodni cas, kot je Kepler ze gor, lahko da pac se ni videl.

AtaStrudl ::

Aja pa se to....
Tile podatki, ki so jih objavili, izhajajo iz samo treh mesecev opazovanja v poletju 2009...

Bellatrix ::

Imam neko vprašanje, kolikšna bi morala biti velikost zvezde, njena toplota, svetlost itd., da bi planet od nje oddaljen 70.000.800.000 km, ležal v "naseljivi" zoni. Torej da bi imel primerno temperaturo, tekočo vodo... in ali je v naši bližini (do 150 sv.l.) kakšna zvezda primerna za kaj takega ?
People are quick to judge and slow to correct themselves.

Zgodovina sprememb…

Bwaze6 ::

Skoraj vsaka zvezda ima svojo "naseljivo cono", če pač govorimo o Zemlji podobnih razmerah. Pri manjših zvezdah je pač bližje, pri večjih dlje. Čeprav na primer okrog kake Betelgeze nima smisla iskat življenja, zvezda je stara komaj 10 milijonov let in v zadnjih vzdihljajih, že nekaj časa v okolico bruha svojo korono. Nezdravo. :)

Drugače je že v radiju 14 svetlobnih let kar 62 zvezd in sedem rjavih pritlikavk.

Bellatrix ::

Pri manjših zvezdah je pač bližje, pri večjih dlje.

No sej to me zanima, če je blizu nas kakšna zvezda primerna za to da bi bila naseljiva cona 466x dlje kot je naseljiva cona v našem osončju ?!
People are quick to judge and slow to correct themselves.

Bwaze6 ::

Hm, blizu je v bistvu malo res močnih zvezd: List of nearest stars

Višjo absolutno magnitudo od sonca imata na tem spisku samo Sirius A (2x masivnejša od sonca, 25x svetlejša) in Procyon A (1,4x masivnejša od sonca, 7,5x svetlejša), pa ? Centauri A ima približno toliko Wattov kot sonce. :P

Najmasivnejša odkrita zvezda,modra superorjakinja R136a1 ima okrog 265 mas sonca, in izseva 8.700.000x toliko kot sonce. Zdej pa računej:

A star with 25% of the luminosity that the Sun has will have a CHZ (Circumstellar habitable zone) centered at about 0.50 AU, while a star with twice the Sun's luminosity will have a CHZ centered at about 1.4 AU. This is a consequence of the inverse square law of luminous intensity. The "center" of the HZ is defined as the distance that an exoplanet would have to be from its parent star in order to receive the right amount of energy from the star to maintain liquid water.

:)

Thomas ::

Večina zvezd ne omogoča nobene naseljive cone na dolgi rok. Nobene.

Tudi Sonce je ne, samo Zemlja se na srečo odmika od njega in njeno vrtenje upočasnjuje, ravno prav za Sončevo napihovanje.

FYI.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Bwaze6 ::

To bi bilo pa res neverjetno naključje, če bi bilo res! Kaj virov za to trditev?

Thomas ::

Hja ... so raztreseni po temle forumu. Argumenti, linki .. vse kar želiš. Kaj te najbolj preseneča od tega? Da nekatere velike zvezde "živijo" relativno kratko in potem eksplodirajo, pa ni nobene "naselitvene cone" prav dolgo okoli njih?

To najbrž ne.

Kaj pa, da so pritliklavci precej hladnejši, da mora planet priti precej blizu, kjer ga pa plimske sile kmalu zaustavijo v rotaciji?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Bwaze6 ::

Ne, to "srečno naključje" med napihovanjem Sonca in večanjem Zemljine orbite, še nisem slišal. :)

Ne vem kako da znanstvenikom ni prišlo to na misel ob tem problemu: Faint young Sun paradox

Na pamet bi rekel, da se Zemljina orbita ne spreminja kaj dosti...

Bellatrix ::

A star with 25% of the luminosity that the Sun has will have a CHZ (Circumstellar habitable zone) centered at about 0.50 AU, while a star with twice the Sun's luminosity will have a CHZ centered at about 1.4 AU. This is a consequence of the inverse square law of luminous intensity. The "center" of the HZ is defined as the distance that an exoplanet would have to be from its parent star in order to receive the right amount of energy from the star to maintain liquid water.


Hm jst in moja angleščina...

...torej zvezda z 25% svetilnosti? sonca bo imela naselitveno cono okoli 0,50 AU (torej na polovici razdalje med Zemljo in Soncem)?, medtem ko bo imela zvezda z 2x večjo svetilnostjo od sonca, naselitveno cono na okoli 1,4. Torej to znese okol 220 miljonov če prav razumem ?

zanima me če tole s svetilnostjo raste eksponentno ali ne ?
People are quick to judge and slow to correct themselves.

Thomas ::

Hja Bwaze ... Planetna migracija Jupitra je postala očitna kakšnih 10 let nazaj. Večina se še vedno oklepa ideje, da Zemlja pa iz nekega mističnega razloga, pa ni nič migrirala.

Vendar je in to tudi lepo razloži Faint Sun Paradox. Ta izgine, če si drzneš pomisliti, da nas Jupiter vleče na ven, prosto po Newtonu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Bwaze6 ::

Bellatrix, "inverse square law of luminous intensity" - obratni kvadratni zakon. Pač širjenje sevanja v 3D prostoru. To je samo približen izračun, v resnici na temeraturo planeta vpliva marsikaj (njegov albedo, učinek tople grede, razni nabiti delci ki jih seva zvezda itd)...

In ja, potrebna svetilnost zvezde raste s kvadratom. Za naseljivo cono 70.000.800.000 km od sonca (oz 467,93 AU) bi potreboval 219000x svetlejšo zvezdo od sonca. Obstajajo. :)

List of most luminous stars

Theta Orionis C torej. :) Čeprav je očitno binarni sistem...

BigWhale ::

Habitable zone je en tak buzz word. Ce je planet preblizu zvezdi, divja okrog nje kot zmesan in se ti vsak mesec zamenja letni cas. Ce je dalj imas pa zimo, ki lahko traja dve leti ali pa se vec.

Seveda pod pogojem, da je tudi os planeta nagnjena za nek dolocen kot, ki pa ne sme biti kaj vecji od kakih 30 stopinj. Ce je vecji, so razlike med zimo in poletjem prevelike. Kaj ti pomaga povprecna temperatura 20 stopinj, ce je celo poletje +60 stopinj, celo zimo pa -20. Na ekvatorju je pa itak vse skurjeno. Ce je ta kot se vecji in je planet tako kot je recimo nas Uran, potem je pa pas v katerem lahko planet obdrzi tekoco vodo precej majhen in precej cuden. :)

Thomas ::

Za naseljivo cono 70.000.800.000 km od sonca (oz 467,93 AU) bi potreboval 219000x svetlejšo zvezdo od sonca. Obstajajo.


Za to bi rabil ene 30 krat masivnejšo zvezdo. Taka kot supernova eksplodira v nekaj 10 milijonih let.

FYI, Bwaze.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Bwaze6 ::

No, sej to je samo malo možganske telovadbe, ne kakšno realno razmišljanje. Seveda velike zvezde niso najprimernejši kandidat za iskanje življenja, poznam njihov "live fast, die young" cikel.

470x večja razdalja kot Zemlja - Sonce je blaaazno daleč - Jupiter je od Sonca 5x dlje kot Zemlja, Saturn okrog 10x, Uran 20x, Neptun 30x, Eris (zadeva, večja od Plutona) pa gre tja do 100x. So pa v našem sistemu tudi hujši primeri - Sedna gre od 76 AU do 928 AU, v 12000 letih. :)

Thomas ::

Možganska telovadba mora upoštevati realne omejitve fizike, ali pa je ni resno jemati.

Žal cele znanstvene srenje kar zanemarjajo pomembne fakte. Tegale, o spreminjanju Zemljine orbite že. Se jim fino zdi - al kaj je zaen hudič - da je Zemljina orbita kar stabilna. Kako hudiča, če še od mnogo večjega Jupitra ni?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

oldguy ::

...that the hospitable conditions on Earth could be unique.


Pustimo življenje ob strani, a temule nekako ne verjamem. Ne rečem, da ni možno, je pa very very unlikely glede na velikost vzorca in glede na dosedanjo, zelo majhno točno dato, ki jo premoremo.

Bwaze6 ::

Preveč neznank, pri Jupitru lahko računajo samo najpomembnejše sile, ki delujejo na orbito, medtem ko je Zemljina orbita še bolj občutljiva. :)

Itak smo spet v fazi zbiranja podatkov, ki nam bojo dali bolj jasne predstave o možnih tipih planetnih sistemov. Teorije, ki so izhajale samo iz opazovanja našega sistema, imajo čisto premalo domišljije za razlago orbit, ki smo jih odkrili v ostalih sistemih. :)

Tale članek, The Chaotic Genesis of Planets, Scientific American, 2008 poskuša v nastanek sistemov vključiti tudi opazovane oblike orbit večjih eksoplanetov. Glede majhnih skalnih pa spet predvideva podobnost našemu sončnemu sistemu - ker drugačnih žal še ne moremo opazovati.

Thomas ::

Stabilna orbita je nekaj takega, kar se mi je primerilo par mesecev nazaj. Avtomat za kofe mi je vrnil 10 centov, ki so padli ven na tla in obstali na robu.

Vendar če bi bil živ samo tistih par minut, kar sem kupoval tisto kavo od avtomata, bi mislil, da kovanci vedno skočijo ven in obstanejo na robu.

Stabilna orbita ni nemogoča, samo zelo redka. Pravilno razvijajoče se orbita, da skoz ostajaš v Zlatolaskinem območju, je pa še redkejša.

Naj vas ne zavede, kar ste videli pri Zemlji!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

oldguy ::

Da, ampak danes na podlagi vzorca par tisoč objektov trditi

Dr Smith said the extreme conditions found so far on planets discovered outside out Solar System are likely to be the norm, and that the hospitable conditions on Earth could be unique.


je neumno. Unikatnost v vesolju na nivoju "hospitable conditions" se mi ne zdi smiselna glede na velikost. Very very unlikely, to že, ampak pri unique pa zastrižem z ušesi.

Thomas ::

Robne pogoje, potrebne za civilizacijo, čisto malo spremeniš, pa je verjetnost že manjša od 1/N. Kjer je N število zvezd v vidnem Vesolju.

Sedemkratnega zaporednega dobitnika lota še ne bi bilo v Vesolju, pa če bi igrali na vseh planetih, vseh zvezd, že 10 milijard let.

6 kratni bi bil kar lepo unique.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

AtaStrudl ::

Sedemkratnega zaporednega dobitnika lota še ne bi bilo v Vesolju,


Ja, sej to je hec... Ce predpostavis, da je verjetnost takoooo majhna, potem tudi nas verjetno ne bi bilo.

Verjetnost, da je verjetnost ravno natancno tako majhna, da je zivljenje nastalo natancno enkrat, je tudi zelooo majhna :-)

Jebiga, Fermijev paradoks pac pravi, da se singularnosti po tvojem scenariju nekako ne dogajajo.
Se bo treba sprijaznit!

Thomas ::

Moje stališče je jasno. Življenje s civilizacijo težko nastane, potem je pa verjetna tehnološka Singularnost, ki je videti nekako tako, kot da bi Vesolje spremenilo agregatno stanje.

Zaenkrat ni kakšnih močnih argumentov, da bi temu ne bilo tako. Še najbolj logičen pogled na svet.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
«
1
2 3 4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

fizikalni zakoni vesolja niso povsod enaki (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
24923236 (18357) sprasujem
»

Entropija se veča SKOZI evolucijo.

Oddelek: Znanost in tehnologija
242690 (1841) sprasujem
»

Venera

Oddelek: Znanost in tehnologija
465381 (4296) jest10
»

Odkrit nov planet, dokaj podoben Zemlji (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
715637 (2989) Mahdi
»

Izvenzemeljsko življenje in inteligenca - Da ali Ne ? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1087709 (5897) BigWhale

Več podobnih tem