» »

Just Anti-Social

Just Anti-Social

strani: 1 2 3 4 »

donfilipo ::

Svobodna volja je aksiom, ki ga lahko opaziš podobno kot "existence exists"...


Existence exists je dodelan Dubito ergo cogito ergo sum

Na videz 'waserdicht' reč, pa vendar se jaz da danes kaj hitro podreti, misel že vedno (2 litra šnopsa:), pa še vedno si. In še več, danes vemo, da je nek določen kos elektronike v doglednem času mogoče našraufati tako, da bo misli, da si ti, ali jaz:)

Samo toliko, da pokažem, da tudi aksiomi znajo biti problem, se pa strinjam da tega pa praktičnosti radi, velja kar sprejeti!

Punca na posnetku je pa profi po moje. Profesionalkam pa je ne verjameš vsega:)) Kšeft je kšeft.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

SomethingEls ::

Existence exists je dodelan Dubito ergo cogito ergo sum

Na videz dodelana reč, pa vendar se jaz da danes kaj hitro podreti, misel že vedno (2 litra šnopsa:), pa še vedno si. In še več, danes vemo, da je nek določen kos elektronike v doglednem času mogoče našraufati tako, da bo misli, da si ti, ali jaz:)

Samo toliko, da pokažem, da tudi aksiomi znajo biti problem, se pa strinjam da tega pa praktičnosti radi, velja kar sprejeti!


Dva litra šnopsa ti samo zmanjšata racionalnost odločanja IMO. To, da se kos elektronike, da "našraufati" v nek AI (če to misliš) ne razumem popolnoma kako ovrže svobodno voljo.

Punca na posnetku je pa profi po moje. Profesionalkam pa je ne verjameš vsega:)) Kšeft je kšeft.


Heh, she's got me fooled then :P

donfilipo ::

Dva litra šnopsa (in že dosti manj da se razumemo, količina je za ekstra kronike:), te spravi v nezavest. Popolno. Si ampak ti ne veš si, da si se usral, sprdnil in poscal:)) Slovenska klinična praksa:)

AI ne ovrže svobodne volje. Ovrže aksiom da SEM, ker mislim. Tisto kar misli, postane vprašljivo, če zraven nekje dejansko stojiš tudi TI:)

Majanje aksioma svobodne volje, bi zahteval spet nek pristop demona (ali tudi znanstveno potrjena dognanja), ki bi ti pokazal, da pač v celem prostoru za vesolja tečejo programi-vesolja, in mogoče variacije v paralelnih verzijah vesoljih. Recimo ena taka popularna varianta. Tu pa potem neka metafizična svobodna volja, nenadoma dobi povsem drugo luč. Ampak realno in praktično gledano pa prav nič. Še vedno imaš kolikor lahko človeški um smotrno dojema, svobodno voljo.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

SomethingEls ::

Dva litra šnopsa (in že dosti manj da se razumemo, količina je za ekstra kronike:), te spravi v nezavest. Popolno. Si ampak ti ne veš si, da si se usral, sprdnil in poscal:)) Slovenska klinična praksa:)


Ah, ups... 2 litra je že kar veliko... should have thought of that :P


Majanje aksioma svobodne volje, bi zahteval spet nek pristop demona (ali tudi znanstveno potrjena dognanja), ki bi ti pokazal, da pač v celem prostoru za vesolja tečejo programi-vesolja, in mogoče variacije v paralelnih verzijah vesoljih. Recimo ena taka popularna varianta. Tu pa potem neka metafizična svobodna volja, nenadoma dobi povsem drugo luč. Ampak realno in praktično gledano pa prav nič. Še vedno imaš kolikor lahko človeški um smotrno dojema, svobodno voljo.


Nisem prepričan, da sem te prav razumel ampak a praviš, da se strinjaš z obstojem svobodne volje oz. (še) ni dokazano, da ne obstaja?

donfilipo ::

Odvisno od točke gledanja.

Z vidika nas ljudi svobodna volja nedvomno obstaja. Sporno je le, koliko se nekateri nagoni, čustva in na splošno kemične reakcije v možganih lahko kruto z njo poigrajo.

Če pa vzamemo neko pozicijo nad fiziko......= metafizika, pa postane polje odprto za špekulacije. Zato jaz temu pravim pepermint fizika.

Ampak na žalost, del te pepermint fizike, lahko recimo kar dobro pojasni nekatere fenomene, kot je recimo neverjeten slučaj, 20 dokaj natančno tuniranih fizikalnih konstant, brez katerih bi bilo naše vesolje dreko peko. Zdi se:

-ali nek neverjeten slučaj.....res neverjeten
-ali dizajner, ki je vse skupaj pravilno nastavil
-ali pa vse možne variante tekoč vzporedno tako v vseh konstantah, deterministično
kot na drugi strani, v vseh konstantah in v vseh možnih na videz enako verjetnih kvantnih variantah, kar pa zadeve še rahlo bolj zaplete.
Ajde recimo, da te enako verjetno kvantne variante, v bistvu tudi dejansko so ena in ista reč:))

Skratka problem 20 konstant je novejši in zdi se, da je vesolje natanko prirejeno za nas. Do praktično pike. Ena konstanta drugače, in nas in nam podobih eksistenc, sentientov NI! Še celo kaj drugega ne.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

nevone ::

Ko preštudiram več o tem.


Njena dela so izjemno pronicljiva in zelo dobro pozna tako svetlo kot temno stran človekove "duše". In posebno kritična je do temne strani. Nič ni pripravljena ujčkat raznoraznih slabosti, ki nas pestijo.

Ljudje vsekakor imamo temno stran (slabosti) in nam gre blazno na jetra, če jo kdo razkriva, še zlasti na način kot to počne ona. Povsem neusmiljeno.

Komur ni strah pogledat resnici v oči in kdor se ne želi sprenevedat, mu je njeno pisanje všeč.

o+ nevone
The best way to predict the future is to create it yourself.

donfilipo ::

Hja kolikor razvozljavam, ni to tako enoznačno. Nekaterim je všeč, drugi pa nasprotno vidijo v njej, ne samo nietzchejanca, ampak sliko neke teme in bolezni.

Nietzche je bil poznano en rahlo munjen patron, ki je dolgo časa tudi trpel za sifilisom, pa tudi sicer bil velik pristaš, takrat še ne toliko zaničevane recimo judovske večvrednosti, ostrih metafor, nihilizma, in nenavadnega čaščenja volje do moči: der Wille zur Macht. Ampak je pa tudi skrajno zahteven za razumevanje. Za nekatere sicer baje ne, a za večino pač. Skrajno! Na srečo obstaja maljon čitateljev, ki so relativno kvalitetno in jedrnato izluščili spročila, tako da nam je danes Nietzche serviran na pladnju v obliki deserta in za mnoge potem tudi glavna jed ni več nikakršen problem:) Pa še nekaj je. Niti ni potrebna:))

Tiste čase od študenta teologije in jezikoslovja ni bilo pričakovati ateizma:) Vendar njegov upor proti klasični avtoriteti in zlagani morali, danes nedvomno požanje več simpatije, kot odpora. Prav tako nekatere njegove seksualne 'perverzije' ali ljubezen v trikotniku, danes še zdaleč niso tako vprašljive, kot recimo nekoliko dvoumno čaščenje Ayn Rand, nekega res popolnoma sprijenega in bolanega duha, serijskega morilca in skrunitelja otrok. Vkolikor ne gre za popolnoma nekaj drugega, recimo pripravljanje nove literarne figure. Skratka Nietzche, kljub nedvomno neželjenemu vplivu na primitivni nacizem in naciste, danes ni toliko sporen in v nekaterih očeh negativen, kot Ayn Rand.

Ker pa kot rečeno Ayn Rand JE vplivna, in vpliva predvsem na ameriško inteligenco, posredno, ali kar neposredno, bo pa nemara zadeve treba dejansko kar res preučiti. Ampak naj kar naprej opozorim, Ayn Rand ni enoznačno svetla figura za vse. To se kar kmalu opazi in kdor ne, pomeni da je nekaj narobe z njegovo objektivnostjo:) To kar pozabite. To je enostavno basanje! Kolikor jo ljudje sploh dejansko poznajo (brati z veseljem nek napol SF roman, z zanimivo in nenavadno vsebino, ali sprejeti filozofijo objektivizma, skrajno desnico, je RAZLIKA!), vedno in povsod požanje nepopolno dojemanje filozofije literarnih del /Atlas Shrugged/ in kar konkreten odpor, proti tako imenovanemu radikalnemu ateističnemu, anti-social, anti-emphaty, libertanizmu.

No jasno, se jaz nikoli ne bom mogel objeti s totalno desnico, ker nisem prevrtljiv kot vrtavka, kar bi pomenilo pezdek brez lastne filozofije, enako leva stališča, simpatiziram že celo življenje, ampak sem pa odprt za razne filozofije. (Vsaka nudi materijal za razmišljanje in nov širši pogled na realnost.) In kar me še posebej dodatno muči pri Ayn Rand, ali gre res za bolezenske znake, ali pa je to zgolj ideološka in v bistvu PODLA oznaka nekaterih levičarjev:) Ponavljam, če kaj, potem ravno filozofija Ayn Rand danes označuje esenco ameriške desnice, krščanstvo in konzervatizem pa kar pozabite. Kdor šteje ljubice Berluconija in število njegovih obiskovanj maše, zame ni niti več resen mislec, ampak navaden manipulator okoli moči. Pomembno, a ne za filozofijo oziroma esenco modrosti. Pomembno kvečjemu za sociologe, politologe. Krščanstvo in klasičen konzervatizem funkcionalno praktično izumira. Zaenkrat kar hitro in jasno zaznavno! Vključno z velikimi škandali v cerkvi in padanjem števila vernikov...govorim seveda o veri, ki jo dovolj za silo poznam, to je krščanstvo:)

Pričakujem sicer en backclash in to kmalu, a to je pa spet čisto druga tema!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

donfilipo ::

Film The Fountainheads (1949) po njenem scenariju le bežno nakazuje njeno filozofijo. Mlad arhitekt, izrazit individualist, se noče podrediti splošnemu trendu takratnih arhitektov, se reče kolektivu. Ostalo je trzajoče objemanje in nakazovanje strasti iz tistega obdobja. Pomeni, zlahka se odtrga kakšna roka, v sunkovitosti prijemov ljubimcev:), ostalo je pa bolj za družinsko publiko. In sicer: sinko bi raje igral crysis 2, hčerka ima randi, psu se film dopade, ker ni toliko pokanja:), ata in mama pa v bistvu zanima samo malo miru po napornem šihtu:))

Ampak zdaj sledi kjniga. Filmi iz tistega obdobja so danes zelo težko komurkoli všeč. Tehnika je šla preveč naprej.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

nevone ::

Eno so njena literarna dela, drugo pa čista filozofija. V literarnih delih moraš filozofijo pač izluščit sam ven, jasno da mora sicer takšno delo vsebovati tudi nekaj banalnega balasta, da je lažje berljivo/gledljivo za širše množice.

Jaz sem brala in komentirala njeno filozofijo in sicer konkretno knjigo z naslovom The virtue of selfishness.

o+ nevone
The best way to predict the future is to create it yourself.

donfilipo ::

The Virtue of Selfishess, je vendarle razvidna tudi iz njenih literarnih del. Predvsem naj bi bila prisotna v dveh glavnih uspešnicah: The Fountainheads in Atlas Shrugged.

In tudi je. Le da je reč zapakirana tako, da je praktično neopazna in nekonfliktna.

Kaj je nenavadnega v konfliktu vase prepričanega arhitekta, s konformizmom stroke in preko tega, nazadnje celo kolektivom-družbo v celoti? Če sledimo zgodbi, pravzaprav nič. Takih 'upornikov' pozna Hollywod kar nekaj in kar nekaj jih je izpod drugih peres.

Šele ko smo pozorni, na njeno namenoma kontadiktorno in v oči bodečo filozofijo, ki je namenoma tako izpostavljena kot:
-----vrlina sebičnosti in recimo še:
-----pohlep je vrlina,
-----pa nazadnje altruizem po nareku kolektivne morale je zlo,
.... zadeva postane bolj opazna in se nenadoma začne izpostavljati, kot nož v etiko povprečnika. Ateista, ki je vajen pravih socializmov in v njih odraščal, kot tudi povprečnega krščana, ki je sicer vajen 'capitalisma' in njegovih pretežno prostovoljnih kolektivnih dobrodelnih korekcij. Jasno pa se načeloma ne izlušči, da gre v bistvu za anarhizem, skrajni individualizem in egocentrizem, ki pa šele, ko jo dodobra spoznamo, lahko spet nazaj sestavimo v neko življensko zgodbo in namenski ideološki stroj. Kot delujoč politični in zraven še etično moralni sistem, je namreč utopija.

Drugače pa mi zaenkrat vse kaže, da je bila ženica povsem normalna, a ambiciozna ženska, ki je znala svojo filozofijo na pravi način izpostaviti in s tem dejansko sploh doseči nesmrtno slavo, čeravno je zaradi tega v življenju nemara summa summarum imela celo nekaj manj prihodka in prodaje!

Ko sem jo prvič obdeloval kaki 2 leti nazaj, se je tudi v meni zbudil odpor in sum v neko bolezenskost, ki jo očitajo tudi nekateri ugledni kritiki.
Pa sem se motil, le da Any Rand pač pri nas ni tako ugledno ime, da bi ga kultura po defaultu obravnavala preko mere banalnega poznavanja, kot recimo Prešerna, ki je za kritike in nepoznavalce najprej in predvsem alkoholik, no po obdelavi v šoli, pa se zadeva prevesi že v neko drugo skrajnost. Skratka te kulturne dril obdelave, v primeru Ayn Rand v Evropi ni. Kar pomeni, da smo v nečem vendarle popolnoma drugačni od USA.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

donfilipo ::

Ko tako preučujemo realne velike zgodovinske osebnosti, velja imeti neprestano v očeh, da pa vendarle nemara recimo Prešeren, ni bil vse življenje nesrečno zaljubljen in kot ptica trnovka, bolečino kot kri, izlival slovenskemu narodu:)). Da je nemara večino časa, vodil pravde med 2 zapitima in zabitima kmetoma, okoli mejnega kamna in batin s krepelom, ki sta si jih zadala pijana:))

In da tudi Ayn Rand v realnem življenju, bolj kot mračna filozofinja, nemara veliko večino časa, čisto konkretno sodeluje pri predvsem konkretnih ideoloških mašinerijah in volitvah, čisto konkretnih in povsem pragamtičnih pozemskih strank.

Pa še nekaj je v primeru vsaj Ayn Rand očitno. V Hollywoodu ni enostavno prodati, še tako radikalnih in po svoje revolucionarnih tekstov. Uspeh v Hollywoodu je precej velika enigma in vprašanje. Namreč velike množice Aliss, ki so namesto kot scenaristke, končale kot najbolj zaničevane in poniževane suženjske prostitutke, nikjer, praktično nihče, ne izpostavlja. Vsaj poimensko, z življensko zgodbo vsake posebej, ne.

To bi bilo pa preveč skrajno levičarsko:))

Je pa prav, da se pove, da USA niti zdaleč niso serijska zgodba o uspehu. S temi se sicer tako radi hvalijo, a niso neko default povprečje:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

nevone ::

Šele ko smo pozorni, na njeno namenoma kontadiktorno in v oči bodečo filozofijo, ki je namenoma tako izpostavljena kot:
-----vrlina sebičnosti in recimo še:
-----pohlep je vrlina,
-----pa nazadnje altruizem po nareku kolektivne morale je zlo,


Če njeno vrlino sebičnosti razumeš negativistično, je to sicer res, ampak ona zelo jasno izraža sebičnost kot vrlino, ki človeku zagotavlja samospoštovanje in samozaupanje.

Sebičnost lahko sicer razumeš izključno negativistično, ampak to je podobno, kot ona altruiztem prikazuje negativisitčno, vendar zelo jasno pojasni, kaj zanjo altruizem in sebičnost pomenita.

Seveda lahko oba pojma nategujemo na različne načine tako, da nam čim bolj ustrezajo, ampak je precej lažje razumeti, kaj je zares naša vrednota, če te pojme jasno definiramo. In ona jih.

Rečem pa tudi to, da tako kot ona poveličuje sebičnost, se da poveličevati tudi altruizem. In nekateri pač počnejo to. Tudi altruizem se da razumeti ne tako kot ga definira ona, ampak zgolj kot pripravljenost pomagati, seveda ne nujno za lastno škodo. Ampak če nekdo jasno definira kaj pod nekim pojmom razume, potem je na poslušalcu, da poskuša videti čimbolj objektivno in ne da se drži svoje definicije kot pijanec plota, ampak skuša razumeti in uvideti, ali je naravnanost pozitivistična ali negativistična.

o+ nevone
The best way to predict the future is to create it yourself.

donfilipo ::

What is the moral code of altruism? The basic principle of altruism is that man has no right to exist for his own sake, that service to others is the only justification of his existence, and that self-sacrifice is his highest moral duty, virtue and value.



Takole na http://aynrandlexicon.com/lexicon/altru...
bi rekli strani poznavalcev in pristašev objektivizma.

Za nekoga, ki je morda doživel teror kolektivizma razumljivo, sicer pa bodimo pošteni, za povprečnega Slovenca, Avtrijca in Evropejca niti približno ne drži.
Altruizem v tem pomenu, je nek ideal iz nove zaveze, jezusova doktrina, ki pa se je ne drži, po moje niti papež. Če bi se je, ne bi pri vsem špekulativnem kapitalu cerkve, bilo na smrt ogroženih in lačnih kristjanov. Malce banaliziram, ampak namenoma!

Kot rečeno v Wikipediji:
Altruism is selfless concern, for the welfare of others.
Kar bi prevedli: altruizem je nesebična skrb za blagostanje drugih.

Taka definicija pa že dopušča dovolj prostora za bolj realno stanje:) Tak Altruizem je namreč poznala celo Ayn Rand, toplo ga je gojila do sebi bližnjih in v ničemer, ji to ni bilo sporno. Kar izgleda na videz v nasprotju, s trenutnim sebičnim interesom, nam je kljub temu v veselje in čutimo zadovoljstvo.

In kot že rečeno, ker ni nekega 'free luncha', tudi s tem, ko neznancu podarimo kos kruha, ali denar, mu s tem pomagamo, smo v bistvu nekaj le pridobili. Naj je to socialni mir, ali občutek, da smo dovolj plemeniti in sposobni, da lahko celo neznanim pomagamo, nekaj pač že. In včasih je super počutje in čast, več vredna od tistih 10EUR, Ali celo 1000EUR (nekateri res sposobni, obvladajo celo veliko večje številke:), recimo. Pa tudi NIČ, prav NIČ ne kaže, da to ljudje počnejo, ker jim je tako zapovedal jezus osebno, ali cerkev (ki se tega sama dobesedno ne drži:)

Problem pa seveda resnično nastane, ko tak altruizem, spravimo v kolektivne norme. Med zakone in davke. Tu pa se na žalost, moram kar praskati po glavi, pa NE NAJDEM drugega razloga, kot je kar resnično pretakanje primarnega pomena altruizma, v kolektivno kupovanje socialnega mira, za čimer naj bi stala neka krščanska morala, ne pa razum vsakega posameznika. Nikjer namreč Ayn Rand (vsaj po moje), nikomur ne prepoveduje podarjati premoženja, problem je če neka institucija, ali kolektiv, to zahteva. Vendar pa altruizem, ni edini tak problem. Tudi pri drugih funkcijah leviatana, se (sicer ne konkretno za Ayn Rand, pa vendar:), načeloma isti problem pojavi. Nasilje kolektiva nad posameznikom, glede na splošno sprejete norme.

Kot rečeno norme kolektiva, vpletajo nujno več, kot so trenutni konkretni interesi posameznika. Da pa lahko kolektiv spravimo na povsem postovoljni nivo, nam pa še hudičevo veliko manjka....in krepko dvomim, da je v časih:

ko VENDARLE dejansko imamo plačilno nesorazmerje (nekatera fizična in zahtevna, po domače procesorsko zahtevna in celo odgovorna-nevarna dela, bi radi, ker ni karanja akademije za njimi, plačali čim manj, ker po aristotelovo lahko:)....

.... realno pa s pomočjo robotov, informatike, strojev in AI-ja, danes lahko spodobno živijo praktično vsi, pri samo 25% zaposlenih (če ne danes direkt, pa čez 10-20let, ko se filozofija in Ayn in recimo Karla:) ne bo NIČ spremenila:)...pomeni nimajo, kaj razen megle in veselje drug do drugega vsi producirati!)

Torej dvomim, da je v takih časih zagovarjanje edine kvalitete absolutne pravice producenta, da razpolaga s svojim dohodkom popolnoma, pod predpostavko vrle sebičnosti, lahko mirna in nekonfliktna. Po moji logiki, v kolikor bi jo dejansko hoteli implementirati, to vodi:

---ali v morje mimikriranih meglenih malih uslug, na nivoju ritolazenja in suženjstva in prostitucije, poleg obilo drobnega kriminala na vsakem koraku (kot kažejo azijske libertaristične enklavice in popiše Okapi:)
---ali pa na drugi strani ulica, cesta in revolucija in večni boj, kot nam recimo kaže grčija (pa še kdo bo:), ki so do včeraj pravzaprav živeli božansko. In so pripravljeni razbiti vse, da bi tako ostalo:)

Ampak, če enkrat tako visoko delovno etiko imaš (kot recimo USA 1950-1985, IN ni vsakih 5-10let major fuck-up na borzi in recesija, če ni brezposelnost večja od 6%, potem tako etiko in filozofijo razglašam //in sem vedno jo, brez da bi vedel, da je konkretno od Ayn Rand// za povsem logično.

V kolikor pa imamo 10 in več % brezposelnih, plače za večino borne, pa moram reči, da se rahlo dvomljivo praskam po glavi. Do nedavna sem bil tudi sam mišljenja, da je pri nas temu krivo DEJANSKO pomanjkanje doktrine šoka, pomeni hiter prehod na Friedmanovo ekonomijo.

Potem me je pa infartkt. PIZDE SVETOVNE, komplet ekonomska elita, z navečjimi možnimi titulami, akademijami in desničarskim pedigrejem, je ob krizi 2008 enostavno sprejela taktiko druga Tita, NIKOM NIŠTA! OK. Bom realen. Sprejeli so klasičen Keynesijanski ukrep. Da jih ljudje niso zažgali kot čarovnice, je krivo dejansko samo to, da ljudje niti po približno ne ločijo med Friedmanom, Keynesom in Nestle čokolado:) tisti ki pač, pa so se obrnili in nasmehnili tako kot prostitutka, ki ji nekdo podtakne ponarejen bankovec: 'A si ti vidu kakšne kurbe so ljudje':))

Točno tako nekako. Na žalost!
Zato danes z nekoliko večjo vnemo spet brskam, tudi za povsem sesutimi levičarskimi rešitvami. In da bo jasno, klasičen socializem, kljub kitajski, vsaj kolikor vem, noben sodoben evropski levičar NE MARA!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

nevone ::

Kar se tiče definicije altruizma bi jaz rekla takole. Recimo da postavimo na eno skrajnost altruizem na drugo pa sebičnost. In se potem pogovarjamo o niansah ki so vmes.

Altruizem je ena skrajnost, kjer smo popolni sužnji služenja drugim, sebičnost pa pa druga, kjer nas za druge boli patak in izključno skrbimo in gledamo samo nase.

Altruizem, po tebi všečni definiciji, ki je povsem pravilna (altruizem je nesebična skrb za blagostanje drugih) (in se od definicije Ayn Rand sploh ne razlikuje razen v tem, da ona podrobno razloži pojem kot skrajni altruizem) je potencialna nevarnost za posameznika v primeru, da v resnici ni nesebičen, ampak to nesebičnost skuša prikazat navzven in je v resnici zelo nesrečen, ker se mu ta altruizem ne splača, oziroma ne dobi nič v zameno, v skrajnosti niti samega zadovojstva, in ga v resnici takšen altruizem samo izčrpava. To je bistvo, ki ga skuša prikazat Ayn Rand in obenem človeku v resnici skuša le pomagat, da ne bi igral vloge žrtve, ampak da prepozna, da je njegov lastni interes pomemben in naj ga ne zatira ne pri sebi ne pri drugih.

V bistvu je ta njen "Virtue of selfishnes" zdravilo proti suženjstvu, ker človeka vzpodbuja, naj dela za lasten interes, naj trguje, naj si svobodo pribori tudi s pomočjo sebi prijaznejše filozofije.

o+ nevone
The best way to predict the future is to create it yourself.

donfilipo ::

....da ona podrobno razloži pojem kot skrajni altruizem) je potencialna nevarnost za posameznika v primeru, da v resnici ni nesebičen, ampak to nesebičnost skuša prikazat navzven in je v resnici zelo nesrečen, ker se mu ta altruizem ne splača, oziroma ne dobi nič v zameno, v skrajnosti niti samega zadovojstva, in ga v resnici takšen altruizem samo izčrpava


No v takem primeru, gre za neko vsekakor pozitivno osebno terapijo, ki bi nedvomno nemalokje v pozitivno spremenila posameznike, in so se je na svoj način držali tudi socialistični terapevti tipa Rugelj in še kar je bilo podobnih psihoterapevtov, da o partijskih funkcionarjih ne govorim! Ponavljam KOMUNISTI! Pravi, z oblastjo in batino!

Ko pa se to prenese na kolektivni ideološki nivo, ko se sebičnost začne zagovarjati, ne glede na nesrečo bližnjih, ko nima pravega racionalnega razloga (nobena EU in USA država, nima nobenega racionalnega razloga za lakoto in brezdomstvo, razen ideološkega!) ko ljudje to dojemajo na nivoju, da pokvarjena škrtost ob velikem premoženju pravzaprav JE vrlina, pa zadeva postane enak problem, kot če nekdo razmetava s svojo revščino, pri tem ne pomaga praktično nikomer, povrhu pa še ogroža prvo svetinjo, to je lasten obstoj!

Pri teh rečeh so zelo pomembne drobne nianse. In ločevanje kolektivne ideologije in osebnega vedenja --- strukture osebnosti, ki pa jo nek filozof bolj stežka spreminja. Če sem iskren sploh ne verjamem, da lahko, ker ko ljudje začnejo Ayn Rand dojemati, so prestari, ponavadi. Morda, če so sicer bili pravilno vzgojeni, pa jih je le kaka okoliščina speljala na kriva osebna pota, kvazialtruisičnega žrtvovanja za druge. Ampak pri teh zadevah se je treba STROGO VAROVATI IDIOTOV, ki so konkretno pravi ANTITALENTI za psihologijo!!!!!

Namreč take patrone opisanega kvazilatruizma, še hudičevo dobro poznam in niso nikakor ne redki. Praviloma se na njih veselo pasejo pravi paraziti-kriminalci in že težko zapadli v odvisnost in brutalneži. Problem je v tem, da tega praktično nikoli filozofija ne more pozdraviti. Pozdravi jih včasih prijazno okolje, oster ukrep naklonjenega policaja in smotrna pomoč okolja. Filozof pa praktično NIKOLI! Filozofi lahko samo utrjujejo kakšno rahlo in nežno skrito, ali potlačeno osebnostno lastnost.

In kot sem pokazal, nenadoma definicija Ayn (pa seveda osebnostna terapija:) nenadoma sploh ni več navezana na politični pol.

Skrajni boljševiki se pravi levičarji in morilci---ideološki morilci, so vendarle nekateri osebno, bili pokvarjene sebične škrtice (se pravi skrajnost v drugo smer:), le da so se v določenem kriznem obdobju tudi predali kolektivnemu boju! Ta pa je bil nekako uniformiran kolektivno altruistično.
Janso pa da ne vsi!

Ideologija, politična misel, in osebnostna terapija pa ne gredo brez prevar in drobnih, pa tudi večjih trikov skupaj!

En tak banalen primer. Hitler je bil ničejanec malo morgen! Pa vendar se je za takega imel. Če bi bil Nietzche živel dolgo in zdravo pri zavesti in zdravi pameti, bi ga opljuval kot psa, Hitler pa bi istega Niettzcheja poslal v taborišče:) Po mnenju večine poznavalcev.

Podobno temu, so nekateri komunisti bili podli in škrti sebičneži, ki so skoraj iz sadizma ljudi spravljali tako v lakoto kot smrt.
Obstajajo nedvomno tudi libertarci, ki bi celo nesebično pomagali posamezniku v nesreči in zanj našli rešitev, pa čeprav ga ne poznajo.

AMPAK na ideološkem, kolektivnem, simboličnem nivoju, je pa le treba priznati da je uveljavljeno nekako takole:

-krščanski altruizem, ker gre dobro skupaj s socialno državo, ker brez nje, ga (taisti krščanski nauk:) noben ne upošteva in dojema, tako kot ga je postavil jezus!

-libertarnost ali capitalism je druga rešitev, ki je na videz ideološko veliko bližje filozofiji Ayn Rand, je pa nenadoma veliko vprašanje, če dejansko deluje (sem pokazal lep primer iz 2008!)

Izven tega osebni nivo:

Vrlino sebičnosti, pa bi, da bi dobila tvoj splošni osebni terapevtski smisel, morali potemtakem ločiti od politike in ideologij! Kar pa niti Ayn Rand ni padlo na kraj pameti. Je pa zato mnogim drugim spretnim psihoterapevtom, ki pa na žalost ne morejo zdraviti vseh, ki bi se zdraviti morali (žrtve in vampirje:). Moja ocena je, da se jih dokopljejo le kakih 25%. Zaenkrat veljam za bedaka, ampak AGI in sodobnejša tehnika pa bo nekoč dokazala, da sem imel prav:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

donfilipo ::

No počasi se mi začenja bliskati, kje so veliki nesporazumi in leglo ZLA:)

I.)......definicija altruizma!

Ayn Rand uporablja za definicijo altruizma staro preživelo kristusovo požrtvovalnost, (ta je kot bog prišel v obliki človeka, da se žrtvuje za človeštvo:), ki pa ne velja praktično za nikogar, razen za jezusa in par svetnikov, TER nekaj psihopatoloških primerov, ki res niso redki, definicije niti ne vedo, a na drugi strani tudi z IDEOLOGIJO, ne bi smeli biti vezani. Prisotni so tako med desnimi, levimi, ateisti, komunisti in krščani. Suženjstva jih ne bo rešila niti ideologija, niti filozofija!!!!
***//Kolikor verjamemo v 'spiritus sanctus', tretjo obliko boga, ki v bistvu pomeni socius, naj bi le-ta na sodni dan sodil živim in mrtvim, koliko so razumeli in spoštovali njegovo žrtev. Moram priznati, da v TEM primeru, evangelisti in nemara njih šef, že vnaprej predvidijo visoke kazni:)) Ali pa bo sodba, zgolj neke vrste streznitev.//
Vkolikor nismo kristjani, (in tudi velika večina njih:) nas takega suženjskega in bolestnega trpljenja za druge, brez smisla, reši že zdrava močna osebnost in nekaj korajže, redkeje pa so zares tudi potrebni terapevti, ki pa so danes po večini ZELO daleč od filozofije Ayn Rand!!!! Pa smo kar v dobri meri odraščali v kolektivizmu!

In če bi se šli en resen eksperiment, ki ni zofofilski, bi lahko anketirancem med mnogimi drugimi vprašanji, zastavili tudi zgoraj navedeni definiciji (Ayn Rand definicija altruizma in Wikipedia definicija, ne bi niti prdačili z samim pojmom, pač pa bi enostavno vprašali recimo:

---ali se je v vsakem primeru treba žrtvovati za drugega, pa čeprav bi to pomenilo tudi žrtvovanje samega sebe in je edini smisel našega življenja žrtvovanje za drugega????
---ali se za bližnjega žrtvujemo samo in kadar to v bistvu vitalno ne ogrozi našega obstoja in kadar vemo, da dejansko pomagamo????

Bi bil po moje v 90% odgovor danes drugi. Pomeni po večini potem ne glede na to, da smo katoliška in še celo dolgo časa bili socialistična dežela, bolezni altruizma nimamo:))

Jezus je nedvomno bil nekaj posebnega, prav tako pa tudi svetniki.
In vendar se je treba obenem zavedati, da brez žrtvovanja sebe, zaenkrat v realnem življenju ne gre (pogosto se moramo žrtvovati za lastno korist:), in da je smiselno, da tudi žrtvovanje za druge izvedemo tako, da vemo, da s tem nikakor nismo ogroženi sami. Kar bi pomenilo. Bo miljonar umrl, če mu odtrgajo pol miljona? Ne bo. Ali pa mu bo primanjkovalo denarja za nove investicije??? DA! Tudi če mu sam bog lastnoročno priloži še 2 miljona in država ne odvzame pol:)) In na drugi strani. Ima smisel, da je recimo Slavoj drgnil do onemoglosti kakih 2000 knjig, ko bi lahko malce poštokal danes po webu? Kot vidimo, je tudi linija najmanjšega odpora in čisti lenobni hedonizem, za trenutne razmere smrtonosno nevarna reč! Danes Slavoj lahko recimo doživi krizo, pa ga bodo poslušali do smrti, pa če ne pove nič več pametnega, razen starih vicev!!!! Nekdo drug pa lahko doživlja na webu prebliske za nobelovo nagrado, pa bo brez Slavojeve avtoritete crknil od lakote! Da ne govorim, da do nobelove niti druge nagrade v obliki bralne značke, ne bo prišel nikoli.:))


II.).....ni česa takega kot je socius!???? There is no such thing as society.

Tačerizem, ki pa se pokaže ima malce starejše židovske korenine:)
Bom kratek, ker mislim da zaenkrat ni treba razpredati in bi po mojem morali razumeti vsi.

Sociologija je veda, ki se ukvarja z sociusom, družbo. Ta je že resda sestavljena iz posameznikov, a vendarle kot oblika in kvaliteta, vendarle dobi povsem nove lastnosti. Sicer bi tudi sociologija bila enaka psihologiji, ali kot je nekoč nekdo skušal pokazati fiziki:), danes pa bi rekli matematiki. No pokaže se, da matematiki zlahka praktično nič vedo o sociusu in sociologiji:)
Socius ima drugačne lastnosti kot posameznik, druge so metode preučevanja, druge so metode delovanja, in življenska doba in transfomracije družbe, njeno zorenje, vedenje in pogojno tudi umiranje, ali transformacija v drugo družbo, spoj z drugo družbo, vsega tega posameznik ne nudi.

In še je kar nekaj takih sofističnih manipulacij Ayn Rand, ampak o tem pa drugič.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

tsh2 ::

Svobodna volja je aksiom, ki ga lahko opaziš podobno kot "existence exists"...


namen aksiomov je, da se z njihovo pomočjo zgradi logični sistem, ki razloži pojave v naravi. aksiomi morajo temeljiti na temu, kar smo videli v naravi, ne pa na nekih duhovnih občutkih.

donfilipo ::

Sem se malce potrudil in našel!

Defincija altruizma Ayn Rand bazira na klasični judovski in naprej. Iz biblije stare zaveze:

Leviticus 19:18
Ne maščuj se in ne bodi zamerljiv do sinov svojega ljudstva, temveč ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe; jaz sem GOSPOD.


Tole je delovalo na judovsko pa tudi krščansko etiko in moralo kar lep čas.
Če ljubiš bližnjega svojega, kakor samega sebe in če je ta bližnji recimo sin tvojega ljudstva, pomeni sosed, sonarodnjak...si nedvomno pred praktično neuresničjivo nalogo, v kateri v kolikor se izvršuje dobesedno, lakote, bede, pa tudi brezposelnosti, ne more biti. Tako bog, ampak kot vemo je pa tudi oni drugi:)) Ta pravi: 'ma ko ga šljivi':))

No in da ne bo rekel da ne gre tudi bolje???
Gre!
Prišel je Joshua iz Nazareta. Sicer so ga pritrdili na simbol krščanstva, ampak še prej je pa zapustil nekaj naukov, ki pa so do konca zbegali k egoizmu nagnjene:

Janez 13.1-13.20

13
1 Pred praznikom pashe je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca.
2 Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda.
3 Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu,
4 je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal.
5 Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan.
6 Prišel je k Simonu Petru. Ta mu je rekel: >>Gospod, ti mi noge umivaš?<<
7 Jezus je odvrnil in mu rekel: >>Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.<<
8 Peter mu je rekel: >>Ne boš mi umival nog, nikoli ne!<< Jezus mu je odgovoril: >>Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.<<
9 Simon Peter mu je rekel: >>Gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo.<<
10 Jezus mu je dejal: >>Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge; ves je namreč čist. Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.<<
11 Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: >>Niste vsi čisti.<<
12 Ko jim je umil noge in vzel vrhnje oblačilo, je spet prisedel in jim rekel: >>Razumete, kaj sem vam storil?
13 Vi me kličete >Učitelj< in >Gospod<. In prav govorite, saj to sem.
14 Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge.
15 Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil.
16 Resnično, resnično, povem vam: Služabnik ni večji kot njegov gospodar in poslanec ne večji kot tisti, ki ga je poslal.
17 Če to veste, blagor vam, če boste to delali!
18 Ne govorim o vas vseh. Vem, katere sem izbral, vendar naj se tako izpolni Pismo: Tisti, ki jé moj kruh, je vzdignil svojo peto proti meni.
je vzdignil svojo peto proti meni.
19 Že zdaj vam povem, preden se zgodi, da boste, ko se bo zgodilo, verovali, da jaz sem.
20 Resnično, resnično, povem vam: Kdor sprejme tistega, ki ga pošljem, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal.<<


Na kratko služiti drug drugemu kakor služabnik, je isto kot spoštovati Jezusovo sporočilo in skozi to boga!

Tako, upam da je zdaj zadeva malce bolj jasna, od kod Ayn Rand tako čudne definicije. Judje imajo z altruizmom, že sami nepremostljiv problerm, ko pa jih potem v krščanskih deželah (carska in boljševistična Rusija), še tolčejo izmenično z Jezusovim naukom, potem pa Leninovim kolektivizmom, pa imaš na koncu rezultat, ki na videz nevidno premakne cel memeplex na rob odločnega odpora.

Pri večini pride do rahlega praktičnega upogiba in racionalne prilagoditve, ampak pri Ayn Rand, ki je načelna in očitno zelo načitana pa NE! Definicije altruizma je obdržala od tam, od koder tudi izvirajo!!!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

donfilipo ::

Vendar pa organsko in objektivno pa seveda vendarle ne izvirajo od tam!!!
Altruizem se kot že rečeno, da čisto lepo razložiti tako z evolucijo, kot tudi teorijo iger.

P.S. Ali pa za tiste, ki imate dober nos in talent za družbene vede, zlasti psihosocialne, polagam na dušo. JE! Oni drugi JE! Kaj to pomeni, pa sami razmislite:))
Pa še nekaj bolj zares. Če hočete na tem polju kaj doseči, bo res težka. Še malce več študija od Ayn Rand in še več napora. In kot vidite, gre včasih z direkt mimo pristopom, celo bolje. Od tod tudi večina zla na tem svetu.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

nevone ::

Sociologija je veda, ki se ukvarja z sociusom, družbo. Ta je že resda sestavljena iz posameznikov, a vendarle kot oblika in kvaliteta, vendarle dobi povsem nove lastnosti. Sicer bi tudi sociologija bila enaka psihologiji, ali kot je nekoč nekdo skušal pokazati fiziki:),


Seveda je razlika med psihologijo in sociologijo. Zlasti v tem, da psihologija se ukvarja s psiho-razumom-čustvi, ki jih ljudje dojemamo kot posamezniki, sociologija pa opazuje, kako se lastnosti, ki jih imajo posamezniki odrazijo v medsebojnih odnosih.

Ampak ne vem pa, v katero kategorijo naj vtaknem psihologijo množic? Pomoje je to že sociologija.

o+ nevone
The best way to predict the future is to create it yourself.

donfilipo ::

Jap. Če prav je včasih tudi izrazito interdisciplinarno. Pomeni tudi sociologija, prav pri psihologiji množic, uporablja psihopatologijo (psihiatrijo) in psihologijo.

Ampak kar sem hotel povedati, je dejstvo, da obstaja kvalitetno nova tvorba in to je družba, socius...in da se ta socius, tudi pod razno (zaenkrat:) ne da poenostaviti na množenje, seštevanje in povečevanje količin in kvalitet posameznika. Oziroma z množenjem parametrov psihologije in psihiatrije, ali nevrologije. Metode so drugačne.

In do dne, ko bo vse skupaj samo problem kalkulacije, se pravi matematike, manjka še kar nekaj desetletij interdiciplinarnega sklepanja, poznavanja in znanja.
Načeloma bi tu filozofi morali kraljevati. Na žalost pa je tako, da so zlasti v modernejših dobah, prav vsi filozofi, poznani predvsem, TUDI po znanju manipuliranja z dato, in sofizmih!!!!

En tak lep primer je najnovejša Žižkova izjava: islam ima ogromen feminističen potencial:)
True. Podarek je predvsem na potencial.;((
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

nevone ::

Ampak kar sem hotel povedati, je dejstvo, da obstaja kvalitetno nova tvorba in to je družba, socius...in da se ta socius, tudi pod razno (zaenkrat:) ne da poenostaviti na množenje, seštevanje in povečevanje količin in kvalitet posameznika. Oziroma z množenjem parametrov psihologije in psihiatrije, ali nevrologije. Metode so drugačne.


To se pa seveda ne strinjam. Če nisi dober psiholog, si težko dober sociolog. Če ne poznaš sestavnih delov družbe dovolj dobro, tudi celotne družbe/večjih skupin ne moreš.

Na čem pa po tvoje bazira sociologija?

o+ nevone
The best way to predict the future is to create it yourself.

donfilipo ::

Dovolj dobro je relativen pojem in tu je dejanski problem, zaradi interdiciplinarnosti.

Še vedno pa velja, da si lahko popoln - nekakšen super Watson psiholog, psihiater in nevrolog, pa bo pri polju sociologija tema. In to kar očitna in velika! Tako da se da ugotoviti, da na tem polju, si pa RUPA in to svetska!

In jasno tudi vse druge kombinacije veljajo! (se reče super Watson znanje sociologije, politologije, in ekonomije, pa ne bo kvalitetnih znanj iz psihologije itd. itd.

In je že lepo tako, da odlični sociologi, niso nujno dobri psihologi in obratno. Hujša je strokovnost in produktivna specializacija, bolj je zadeva očitna. Kar pa zadeve oblaži, je dejstvo, da z nekim splošnim znanjem, in množico date, je pa danes oborožena vedno večja količina ljudi. Le uporabljati kvalitetno, ga še ne znajo. Pomeni ostaja, ne glede na dostopnost OGROMNE date, problem neke racionalne rabe!

Tvoja trditev je povsem enakovredna trditvi: 'Če ne znaš dobro fizike in matemetike, ne moreš biti dober kemik! Drži, vendar pri najvišjih nivojih pa spet ne! Najboljši kemiki, niso obenem najboljši fiziki, ali matematiki! Lahko so, praviloma pa ne. In pri družboslovju velja podobno.

Skratka družba ima dodane nove kvalitete in slabosti, ki jih iz čiste matemetike strun, recimo še kar nekaj časa ne bomo znali izračunati! Prav tako ne iz psihologije!

Sociologija na široko:
dovolj, da si pogledaš par poglavij iz splošnih učbenikov:

sociologija kulture, kriminologija, socialna omrežja in ekonomija socialnih omrežij, etike družb in interakcija prevladujoče (uradne etike) in učinkovitosti, sociologija okolja in prostora, vpliv izobrazbenih struktur na družbo, sociologija družine, spolnosti, otroštva, feminizma, feministične teorije, bolezni, zdravja, znanja, znanosti, medijev, vojske, politologija, sociologija ras, etnij, religij, družbenih slojev, mesta, podeželja, dela, industrije....itd.

Za skoraj vse te reči, bi našli tudi ustrezno podvejo v psihologiji. Pomeni stičišča so! (tudi med kemijo, fiziko in matematiko!). Vendar pa so metode opazovanja, qualia opazovanja, predvidevanja, sklepanja, in na koncu kalkulacije potem različne.

Tako, je sofističen tudi postulat: ni ničesar takega, kot je družba. So samo posamezniki in njih združbe.
Po tem načelu, bi danes lahko isto rekli:

"Kakšni posamezniki, imamo samo atome in energije!"

Samo pomagati s tem, si pa ne moremo NIČ!

Za 'ljubezen do modrosti' pa je pomembno predvsem poznavanje osnovnih načel vpletenega v predmet sklepanja in seveda na drugi strani ljubezen do prave modrosti, in ne želja za potrditev lastne ideologije. Čeprav pa brez tega seveda povsem pa tudi ne gre:)

A to so vse picajzljenja mimo:))

Glavna poanta je: obstaja nekaj takega kot socius in ima povsem drugo materijo in nje qualio, kot druge vede! Pika. To da jo Ayn Rand sofistično zanika, je pač jasen znak slabosti njene filozofije. In jasno, ne edini!!!!

Ker kakorkoli obračaš, prej ali slej pridejo na dan sociološke zakonitosti, ki so v popolnem neskladju s teorijo, ki socius in njegov pomen ZANIKA in tlači!!!
Druga skrajnost na nasprotnem polu je kolektivizem, ki na podoben način zanika potrebe in psihologijo posameznika. Prej ali slej se tudi tam pokaže, da nekaj pa nikakor ne štima in bum imamo revolt:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

SomethingEls ::

tsh2 je izjavil:

Svobodna volja je aksiom, ki ga lahko opaziš podobno kot "existence exists"...


namen aksiomov je, da se z njihovo pomočjo zgradi logični sistem, ki razloži pojave v naravi. aksiomi morajo temeljiti na temu, kar smo videli v naravi, ne pa na nekih duhovnih občutkih.


Po isti logiki lahko zavrneš dejstvo, da ljudje mislimo. V vsakdanjem življenju vidiš, da se lahko odločaš. Ayn Rand (ali Leonard Peikoff, nevem točno) daje primer fokusiranja ali nefokusiranja misli. Kar pomeni koncentracija ali ne koncentracija.

Zdej... lahko me vprašaš kako vem, da ni samo iluzija... ampak potem je breme dokaza na tebi.

nevone ::

Tvoja trditev je povsem enakovredna trditvi: 'Če ne znaš dobro fizike in matemetike, ne moreš biti dober kemik!


To seveda ne drži. Jaz pravim, da ne moreš biti dober kemik če ne poznaš lastnosti atomov in molekul. Te so material za kemika. Jaz ne trdim, da mora poznati fiziko atoma, a neke osnovne lastnosti o njem mora poznati.

Tudi pri sociologiji ne rabiš vedeti natančne molekularne sestave človeka, a njegova obnašanja so gradniki sociusa. Seveda pa to ni vse, kombinatorika potem naprej igra veliko vlogo.

o+ nevone
The best way to predict the future is to create it yourself.

donfilipo ::

Moral bi napisati: Če nisi dober fizik in matematik, si težko dober kemik.
To je paralelno tvoji: Če nisi dober psiholog, si težko dober sociolog

A sem z ostalim tekstom, zadevo kar dobro pojasnil.
Poznavanje fizike, nas v sociologiji ne pripelje daleč.
Pozavanje psihologije dalj, ampak ne zadošča.
Doda se nova snov, ki je predmet sociologije in družbe same po sebi.

Ergo: trditev, ni ničesar takega kot družba, ni nič drugega kot sofizem, ki ne vodi nikamor.
Posebej, ker z njim dejansko želimo ravno na ta socius vplivati tako, da bi postal bolj individualističen.
To sicer do neke mere gre, v celoti pa nikakor! Pa še skrajno smešno in na drugi strani podlo je, ko ljudje dejansko nasedejo in ponavljajo doktrino nekritično kot papagaji.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

donfilipo ::

Skratka: če z takim individializmom Ayn Rand, kot danes kaže, brez korekcije, družbo kaj naglo pripeljemo, v družbo v nebo vpijočih socialnih razlik in popolne nebogljenosti spodnjih slojev, kjer se bo pojavila nevarnost revolucije, je to v bistvu nevarna doktrina.

To psihologija ne predvideva, saj po njej vsi težimo za optimalnim zadovoljevanjem ega.

A lastnosti sociusa zadevo prikažejo drugače! In obenem predvidijo //kot recimo bi lahko ob >15% brezposelnosti in diktaturah morali! arabsko// revolucijo.

In seveda poudarjam, pri arabski revoluciji je vprašanje, ali gre za premik v individualizem in liberalizem, ali za novo islamsko kolektivizacijo. Le to hočem izpostaviti, da če bi pazljivi sociologi, dejansko pravilno ves čas merili parametre, bi zadevo morali predvideti. A kot kaže jo ni nihče! (Kar pa težko verjamem:) Ker če bi pobrskal nazaj sem to o >15% brezposelnosti in diktaturah tapkal sem celo sam sem, in to z nedokončanim vrtcem:))
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

tsh2 ::

SomethingEls je izjavil:

tsh2 je izjavil:

Svobodna volja je aksiom, ki ga lahko opaziš podobno kot "existence exists"...


namen aksiomov je, da se z njihovo pomočjo zgradi logični sistem, ki razloži pojave v naravi. aksiomi morajo temeljiti na temu, kar smo videli v naravi, ne pa na nekih duhovnih občutkih.


Po isti logiki lahko zavrneš dejstvo, da ljudje mislimo. V vsakdanjem življenju vidiš, da se lahko odločaš. Ayn Rand (ali Leonard Peikoff, nevem točno) daje primer fokusiranja ali nefokusiranja misli. Kar pomeni koncentracija ali ne koncentracija.

Zdej... lahko me vprašaš kako vem, da ni samo iluzija... ampak potem je breme dokaza na tebi.


namesto misliti raje vzemimo čutiti, ker je bolj jasen pojem. je razlika med čutiti, da te naprimer nekaj boli in imeti občutkom, da imaš svobodno voljo. glede prvega ni dvoma, drugo je pa lahko tudi blodnja. če nekaj vidimo z lastnimi čuti lahko tisto vzamemo za aksiom, če hočemo.

SomethingEls ::

tsh2 je izjavil:

SomethingEls je izjavil:

tsh2 je izjavil:

Svobodna volja je aksiom, ki ga lahko opaziš podobno kot "existence exists"...


namen aksiomov je, da se z njihovo pomočjo zgradi logični sistem, ki razloži pojave v naravi. aksiomi morajo temeljiti na temu, kar smo videli v naravi, ne pa na nekih duhovnih občutkih.


Po isti logiki lahko zavrneš dejstvo, da ljudje mislimo. V vsakdanjem življenju vidiš, da se lahko odločaš. Ayn Rand (ali Leonard Peikoff, nevem točno) daje primer fokusiranja ali nefokusiranja misli. Kar pomeni koncentracija ali ne koncentracija.

Zdej... lahko me vprašaš kako vem, da ni samo iluzija... ampak potem je breme dokaza na tebi.


namesto misliti raje vzemimo čutiti, ker je bolj jasen pojem. je razlika med čutiti, da te naprimer nekaj boli in imeti občutkom, da imaš svobodno voljo. glede prvega ni dvoma, drugo je pa lahko tudi blodnja. če nekaj vidimo z lastnimi čuti lahko tisto vzamemo za aksiom, če hočemo.


Ja ampak še vedno je breme dokaza gldede svobodne volje na tebi... da je blokirana namreč.

Thomas ::

Če gledaš na človeka kot na angelsko bitje, ki ni iz tega sveta, samo slučajno se za namen preizkušnje zveličanja nahaja tukaj, kakor da bi prišel na nek izpit, kar je religiozno gledanje - potem tega človeka Vesolje vklešči 100% in ne more po svoje nič migat.

Če ga pa gledaš kot kompleksen fizikalni sistem, potem je vsaka volja, ki jo izkazuje - edino smiselno njegova. Ne od boga, ne od hudiča, ne od angela, ne od profesorja biofizike ... ampak njegova.

Drugo gledanje je edino smiselno. Ostalo je bodisi bluz, bodisi neka toleranca do bluza.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
strani: 1 2 3 4 »


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Najljubši album in komad

Oddelek: Sedem umetnosti
231522 (827) PacificBlue
»

Forza Silvio! (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
664920 (2798) Daedalus
»

Šaron na smrtni postelji? (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
934499 (2971) Dr Evil
»

o svetovni ekonomiji - tako vseobsežno - variante, zgodovina, komunistične/kapitalist (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Problemi človeštva
25713399 (10182) M-man
»

Vici na temo ponosnih Američanov

Oddelek: Loža
273180 (2434) spader

Več podobnih tem