Just Anti-Social

Svobodna volja je aksiom, ki ga lahko opaziš podobno kot "existence exists"...

Existence exists je dodelan Dubito ergo cogito ergo sum

Na videz 'waserdicht' reč, pa vendar se jaz da danes kaj hitro podreti, misel že vedno (2 litra šnopsa:), pa še vedno si. In še več, danes vemo, da je nek določen kos elektronike v doglednem času mogoče našraufati tako, da bo misli, da si ti, ali jaz:)

Samo toliko, da pokažem, da tudi aksiomi znajo biti problem, se pa strinjam da tega pa praktičnosti radi, velja kar sprejeti!

Punca na posnetku je pa profi po moje. Profesionalkam pa je ne verjameš vsega Kšeft je kšeft.

Dva litra šnopsa (in že dosti manj da se razumemo, količina je za ekstra kronike:), te spravi v nezavest. Popolno. Si ampak ti ne veš si, da si se usral, sprdnil in poscal Slovenska klinična praksa:)

AI ne ovrže svobodne volje. Ovrže aksiom da SEM, ker mislim. Tisto kar misli, postane vprašljivo, če zraven nekje dejansko stojiš tudi TI:)

Majanje aksioma svobodne volje, bi zahteval spet nek pristop demona (ali tudi znanstveno potrjena dognanja), ki bi ti pokazal, da pač v celem prostoru za vesolja tečejo programi-vesolja, in mogoče variacije v paralelnih verzijah vesoljih. Recimo ena taka popularna varianta. Tu pa potem neka metafizična svobodna volja, nenadoma dobi povsem drugo luč. Ampak realno in praktično gledano pa prav nič. Še vedno imaš kolikor lahko človeški um smotrno dojema, svobodno voljo.

Odvisno od točke gledanja.

Z vidika nas ljudi svobodna volja nedvomno obstaja. Sporno je le, koliko se nekateri nagoni, čustva in na splošno kemične reakcije v možganih lahko kruto z njo poigrajo.

Če pa vzamemo neko pozicijo nad fiziko......= metafizika, pa postane polje odprto za špekulacije. Zato jaz temu pravim pepermint fizika.

Ampak na žalost, del te pepermint fizike, lahko recimo kar dobro pojasni nekatere fenomene, kot je recimo neverjeten slučaj, 20 dokaj natančno tuniranih fizikalnih konstant, brez katerih bi bilo naše vesolje dreko peko. Zdi se:

-ali nek neverjeten slučaj.....res neverjeten
-ali dizajner, ki je vse skupaj pravilno nastavil
-ali pa vse možne variante tekoč vzporedno tako v vseh konstantah, deterministično
kot na drugi strani, v vseh konstantah in v vseh možnih na videz enako verjetnih kvantnih variantah, kar pa zadeve še rahlo bolj zaplete.
Ajde recimo, da te enako verjetno kvantne variante, v bistvu tudi dejansko so ena in ista reč

Skratka problem 20 konstant je novejši in zdi se, da je vesolje natanko prirejeno za nas. Do praktično pike. Ena konstanta drugače, in nas in nam podobih eksistenc, sentientov NI! Še celo kaj drugega ne.

Hja kolikor razvozljavam, ni to tako enoznačno. Nekaterim je všeč, drugi pa nasprotno vidijo v njej, ne samo nietzchejanca, ampak sliko neke teme in bolezni.

Nietzche je bil poznano en rahlo munjen patron, ki je dolgo časa tudi trpel za sifilisom, pa tudi sicer bil velik pristaš, takrat še ne toliko zaničevane recimo judovske večvrednosti, ostrih metafor, nihilizma, in nenavadnega čaščenja volje do moči: der Wille zur Macht. Ampak je pa tudi skrajno zahteven za razumevanje. Za nekatere sicer baje ne, a za večino pač. Skrajno! Na srečo obstaja maljon čitateljev, ki so relativno kvalitetno in jedrnato izluščili spročila, tako da nam je danes Nietzche serviran na pladnju v obliki deserta in za mnoge potem tudi glavna jed ni več nikakršen problem:) Pa še nekaj je. Niti ni potrebna

Tiste čase od študenta teologije in jezikoslovja ni bilo pričakovati ateizma:) Vendar njegov upor proti klasični avtoriteti in zlagani morali, danes nedvomno požanje več simpatije, kot odpora. Prav tako nekatere njegove seksualne 'perverzije' ali ljubezen v trikotniku, danes še zdaleč niso tako vprašljive, kot recimo nekoliko dvoumno čaščenje Ayn Rand, nekega res popolnoma sprijenega in bolanega duha, serijskega morilca in skrunitelja otrok. Vkolikor ne gre za popolnoma nekaj drugega, recimo pripravljanje nove literarne figure. Skratka Nietzche, kljub nedvomno neželjenemu vplivu na primitivni nacizem in naciste, danes ni toliko sporen in v nekaterih očeh negativen, kot Ayn Rand.

Ker pa kot rečeno Ayn Rand JE vplivna, in vpliva predvsem na ameriško inteligenco, posredno, ali kar neposredno, bo pa nemara zadeve treba dejansko kar res preučiti. Ampak naj kar naprej opozorim, Ayn Rand ni enoznačno svetla figura za vse. To se kar kmalu opazi in kdor ne, pomeni da je nekaj narobe z njegovo objektivnostjo:) To kar pozabite. To je enostavno basanje! Kolikor jo ljudje sploh dejansko poznajo (brati z veseljem nek napol SF roman, z zanimivo in nenavadno vsebino, ali sprejeti filozofijo objektivizma, skrajno desnico, je RAZLIKA!), vedno in povsod požanje nepopolno dojemanje filozofije literarnih del /Atlas Shrugged/ in kar konkreten odpor, proti tako imenovanemu radikalnemu ateističnemu, anti-social, anti-emphaty, libertanizmu.

No jasno, se jaz nikoli ne bom mogel objeti s totalno desnico, ker nisem prevrtljiv kot vrtavka, kar bi pomenilo pezdek brez lastne filozofije, enako leva stališča, simpatiziram že celo življenje, ampak sem pa odprt za razne filozofije. (Vsaka nudi materijal za razmišljanje in nov širši pogled na realnost.) In kar me še posebej dodatno muči pri Ayn Rand, ali gre res za bolezenske znake, ali pa je to zgolj ideološka in v bistvu PODLA oznaka nekaterih levičarjev:) Ponavljam, če kaj, potem ravno filozofija Ayn Rand danes označuje esenco ameriške desnice, krščanstvo in konzervatizem pa kar pozabite. Kdor šteje ljubice Berluconija in število njegovih obiskovanj maše, zame ni niti več resen mislec, ampak navaden manipulator okoli moči. Pomembno, a ne za filozofijo oziroma esenco modrosti. Pomembno kvečjemu za sociologe, politologe. Krščanstvo in klasičen konzervatizem funkcionalno praktično izumira. Zaenkrat kar hitro in jasno zaznavno! Vključno z velikimi škandali v cerkvi in padanjem števila vernikov...govorim seveda o veri, ki jo dovolj za silo poznam, to je krščanstvo:)

Pričakujem sicer en backclash in to kmalu, a to je pa spet čisto druga tema!

Eno so njena literarna dela, drugo pa čista filozofija. V literarnih delih moraš filozofijo pač izluščit sam ven, jasno da mora sicer takšno delo vsebovati tudi nekaj banalnega balasta, da je lažje berljivo/gledljivo za širše množice.

Jaz sem brala in komentirala njeno filozofijo in sicer konkretno knjigo z naslovom The virtue of selfishness.

o+ nevone

Ko tako preučujemo realne velike zgodovinske osebnosti, velja imeti neprestano v očeh, da pa vendarle nemara recimo Prešeren, ni bil vse življenje nesrečno zaljubljen in kot ptica trnovka, bolečino kot kri, izlival slovenskemu narodu. Da je nemara večino časa, vodil pravde med 2 zapitima in zabitima kmetoma, okoli mejnega kamna in batin s krepelom, ki sta si jih zadala pijana

In da tudi Ayn Rand v realnem življenju, bolj kot mračna filozofinja, nemara veliko večino časa, čisto konkretno sodeluje pri predvsem konkretnih ideoloških mašinerijah in volitvah, čisto konkretnih in povsem pragamtičnih pozemskih strank.

Pa še nekaj je v primeru vsaj Ayn Rand očitno. V Hollywoodu ni enostavno prodati, še tako radikalnih in po svoje revolucionarnih tekstov. Uspeh v Hollywoodu je precej velika enigma in vprašanje. Namreč velike množice Aliss, ki so namesto kot scenaristke, končale kot najbolj zaničevane in poniževane suženjske prostitutke, nikjer, praktično nihče, ne izpostavlja. Vsaj poimensko, z življensko zgodbo vsake posebej, ne.

To bi bilo pa preveč skrajno levičarsko

Je pa prav, da se pove, da USA niti zdaleč niso serijska zgodba o uspehu. S temi se sicer tako radi hvalijo, a niso neko default povprečje:)

What is the moral code of altruism? The basic principle of altruism is that man has no right to exist for his own sake, that service to others is the only justification of his existence, and that self-sacrifice is his highest moral duty, virtue and value.

Takole na http://aynrandlexicon.com/lexicon/altru...
bi rekli strani poznavalcev in pristašev objektivizma.

Za nekoga, ki je morda doživel teror kolektivizma razumljivo, sicer pa bodimo pošteni, za povprečnega Slovenca, Avtrijca in Evropejca niti približno ne drži.
Altruizem v tem pomenu, je nek ideal iz nove zaveze, jezusova doktrina, ki pa se je ne drži, po moje niti papež. Če bi se je, ne bi pri vsem špekulativnem kapitalu cerkve, bilo na smrt ogroženih in lačnih kristjanov. Malce banaliziram, ampak namenoma!

Kot rečeno v Wikipediji:
Altruism is selfless concern, for the welfare of others.
Kar bi prevedli: altruizem je nesebična skrb za blagostanje drugih.

Taka definicija pa že dopušča dovolj prostora za bolj realno stanje:) Tak Altruizem je namreč poznala celo Ayn Rand, toplo ga je gojila do sebi bližnjih in v ničemer, ji to ni bilo sporno. Kar izgleda na videz v nasprotju, s trenutnim sebičnim interesom, nam je kljub temu v veselje in čutimo zadovoljstvo.

In kot že rečeno, ker ni nekega 'free luncha', tudi s tem, ko neznancu podarimo kos kruha, ali denar, mu s tem pomagamo, smo v bistvu nekaj le pridobili. Naj je to socialni mir, ali občutek, da smo dovolj plemeniti in sposobni, da lahko celo neznanim pomagamo, nekaj pač že. In včasih je super počutje in čast, več vredna od tistih 10EUR, Ali celo 1000EUR (nekateri res sposobni, obvladajo celo veliko večje številke:), recimo. Pa tudi NIČ, prav NIČ ne kaže, da to ljudje počnejo, ker jim je tako zapovedal jezus osebno, ali cerkev (ki se tega sama dobesedno ne drži:)

Problem pa seveda resnično nastane, ko tak altruizem, spravimo v kolektivne norme. Med zakone in davke. Tu pa se na žalost, moram kar praskati po glavi, pa NE NAJDEM drugega razloga, kot je kar resnično pretakanje primarnega pomena altruizma, v kolektivno kupovanje socialnega mira, za čimer naj bi stala neka krščanska morala, ne pa razum vsakega posameznika. Nikjer namreč Ayn Rand (vsaj po moje), nikomur ne prepoveduje podarjati premoženja, problem je če neka institucija, ali kolektiv, to zahteva. Vendar pa altruizem, ni edini tak problem. Tudi pri drugih funkcijah leviatana, se (sicer ne konkretno za Ayn Rand, pa vendar:), načeloma isti problem pojavi. Nasilje kolektiva nad posameznikom, glede na splošno sprejete norme.

Kot rečeno norme kolektiva, vpletajo nujno več, kot so trenutni konkretni interesi posameznika. Da pa lahko kolektiv spravimo na povsem postovoljni nivo, nam pa še hudičevo veliko manjka....in krepko dvomim, da je v časih:

ko VENDARLE dejansko imamo plačilno nesorazmerje (nekatera fizična in zahtevna, po domače procesorsko zahtevna in celo odgovorna-nevarna dela, bi radi, ker ni karanja akademije za njimi, plačali čim manj, ker po aristotelovo lahko:)....

.... realno pa s pomočjo robotov, informatike, strojev in AI-ja, danes lahko spodobno živijo praktično vsi, pri samo 25% zaposlenih (če ne danes direkt, pa čez 10-20let, ko se filozofija in Ayn in recimo Karla:) ne bo NIČ spremenila:)...pomeni nimajo, kaj razen megle in veselje drug do drugega vsi producirati!)

Torej dvomim, da je v takih časih zagovarjanje edine kvalitete absolutne pravice producenta, da razpolaga s svojim dohodkom popolnoma, pod predpostavko vrle sebičnosti, lahko mirna in nekonfliktna. Po moji logiki, v kolikor bi jo dejansko hoteli implementirati, to vodi:

---ali v morje mimikriranih meglenih malih uslug, na nivoju ritolazenja in suženjstva in prostitucije, poleg obilo drobnega kriminala na vsakem koraku (kot kažejo azijske libertaristične enklavice in popiše Okapi:)
---ali pa na drugi strani ulica, cesta in revolucija in večni boj, kot nam recimo kaže grčija (pa še kdo bo:), ki so do včeraj pravzaprav živeli božansko. In so pripravljeni razbiti vse, da bi tako ostalo:)

Ampak, če enkrat tako visoko delovno etiko imaš (kot recimo USA 1950-1985, IN ni vsakih 5-10let major fuck-up na borzi in recesija, če ni brezposelnost večja od 6%, potem tako etiko in filozofijo razglašam //in sem vedno jo, brez da bi vedel, da je konkretno od Ayn Rand// za povsem logično.

V kolikor pa imamo 10 in več % brezposelnih, plače za večino borne, pa moram reči, da se rahlo dvomljivo praskam po glavi. Do nedavna sem bil tudi sam mišljenja, da je pri nas temu krivo DEJANSKO pomanjkanje doktrine šoka, pomeni hiter prehod na Friedmanovo ekonomijo.

Potem me je pa infartkt. PIZDE SVETOVNE, komplet ekonomska elita, z navečjimi možnimi titulami, akademijami in desničarskim pedigrejem, je ob krizi 2008 enostavno sprejela taktiko druga Tita, NIKOM NIŠTA! OK. Bom realen. Sprejeli so klasičen Keynesijanski ukrep. Da jih ljudje niso zažgali kot čarovnice, je krivo dejansko samo to, da ljudje niti po približno ne ločijo med Friedmanom, Keynesom in Nestle čokolado:) tisti ki pač, pa so se obrnili in nasmehnili tako kot prostitutka, ki ji nekdo podtakne ponarejen bankovec: 'A si ti vidu kakšne kurbe so ljudje'

Točno tako nekako. Na žalost!
Zato danes z nekoliko večjo vnemo spet brskam, tudi za povsem sesutimi levičarskimi rešitvami. In da bo jasno, klasičen socializem, kljub kitajski, vsaj kolikor vem, noben sodoben evropski levičar NE MARA!

....da ona podrobno razloži pojem kot skrajni altruizem) je potencialna nevarnost za posameznika v primeru, da v resnici ni nesebičen, ampak to nesebičnost skuša prikazat navzven in je v resnici zelo nesrečen, ker se mu ta altruizem ne splača, oziroma ne dobi nič v zameno, v skrajnosti niti samega zadovojstva, in ga v resnici takšen altruizem samo izčrpava

No v takem primeru, gre za neko vsekakor pozitivno osebno terapijo, ki bi nedvomno nemalokje v pozitivno spremenila posameznike, in so se je na svoj način držali tudi socialistični terapevti tipa Rugelj in še kar je bilo podobnih psihoterapevtov, da o partijskih funkcionarjih ne govorim! Ponavljam KOMUNISTI! Pravi, z oblastjo in batino!

Ko pa se to prenese na kolektivni ideološki nivo, ko se sebičnost začne zagovarjati, ne glede na nesrečo bližnjih, ko nima pravega racionalnega razloga (nobena EU in USA država, nima nobenega racionalnega razloga za lakoto in brezdomstvo, razen ideološkega!) ko ljudje to dojemajo na nivoju, da pokvarjena škrtost ob velikem premoženju pravzaprav JE vrlina, pa zadeva postane enak problem, kot če nekdo razmetava s svojo revščino, pri tem ne pomaga praktično nikomer, povrhu pa še ogroža prvo svetinjo, to je lasten obstoj!

Pri teh rečeh so zelo pomembne drobne nianse. In ločevanje kolektivne ideologije in osebnega vedenja --- strukture osebnosti, ki pa jo nek filozof bolj stežka spreminja. Če sem iskren sploh ne verjamem, da lahko, ker ko ljudje začnejo Ayn Rand dojemati, so prestari, ponavadi. Morda, če so sicer bili pravilno vzgojeni, pa jih je le kaka okoliščina speljala na kriva osebna pota, kvazialtruisičnega žrtvovanja za druge. Ampak pri teh zadevah se je treba STROGO VAROVATI IDIOTOV, ki so konkretno pravi ANTITALENTI za psihologijo!!!!!

Namreč take patrone opisanega kvazilatruizma, še hudičevo dobro poznam in niso nikakor ne redki. Praviloma se na njih veselo pasejo pravi paraziti-kriminalci in že težko zapadli v odvisnost in brutalneži. Problem je v tem, da tega praktično nikoli filozofija ne more pozdraviti. Pozdravi jih včasih prijazno okolje, oster ukrep naklonjenega policaja in smotrna pomoč okolja. Filozof pa praktično NIKOLI! Filozofi lahko samo utrjujejo kakšno rahlo in nežno skrito, ali potlačeno osebnostno lastnost.

In kot sem pokazal, nenadoma definicija Ayn (pa seveda osebnostna terapija:) nenadoma sploh ni več navezana na politični pol.

Skrajni boljševiki se pravi levičarji in morilci---ideološki morilci, so vendarle nekateri osebno, bili pokvarjene sebične škrtice (se pravi skrajnost v drugo smer:), le da so se v določenem kriznem obdobju tudi predali kolektivnemu boju! Ta pa je bil nekako uniformiran kolektivno altruistično.
Janso pa da ne vsi!

Ideologija, politična misel, in osebnostna terapija pa ne gredo brez prevar in drobnih, pa tudi večjih trikov skupaj!

En tak banalen primer. Hitler je bil ničejanec malo morgen! Pa vendar se je za takega imel. Če bi bil Nietzche živel dolgo in zdravo pri zavesti in zdravi pameti, bi ga opljuval kot psa, Hitler pa bi istega Niettzcheja poslal v taborišče:) Po mnenju večine poznavalcev.

Podobno temu, so nekateri komunisti bili podli in škrti sebičneži, ki so skoraj iz sadizma ljudi spravljali tako v lakoto kot smrt.
Obstajajo nedvomno tudi libertarci, ki bi celo nesebično pomagali posamezniku v nesreči in zanj našli rešitev, pa čeprav ga ne poznajo.

AMPAK na ideološkem, kolektivnem, simboličnem nivoju, je pa le treba priznati da je uveljavljeno nekako takole:

-krščanski altruizem, ker gre dobro skupaj s socialno državo, ker brez nje, ga (taisti krščanski nauk:) noben ne upošteva in dojema, tako kot ga je postavil jezus!

-libertarnost ali capitalism je druga rešitev, ki je na videz ideološko veliko bližje filozofiji Ayn Rand, je pa nenadoma veliko vprašanje, če dejansko deluje (sem pokazal lep primer iz 2008!)

Izven tega osebni nivo:

Vrlino sebičnosti, pa bi, da bi dobila tvoj splošni osebni terapevtski smisel, morali potemtakem ločiti od politike in ideologij! Kar pa niti Ayn Rand ni padlo na kraj pameti. Je pa zato mnogim drugim spretnim psihoterapevtom, ki pa na žalost ne morejo zdraviti vseh, ki bi se zdraviti morali (žrtve in vampirje:). Moja ocena je, da se jih dokopljejo le kakih 25%. Zaenkrat veljam za bedaka, ampak AGI in sodobnejša tehnika pa bo nekoč dokazala, da sem imel prav:)

Svobodna volja je aksiom, ki ga lahko opaziš podobno kot "existence exists"...

namen aksiomov je, da se z njihovo pomočjo zgradi logični sistem, ki razloži pojave v naravi. aksiomi morajo temeljiti na temu, kar smo videli v naravi, ne pa na nekih duhovnih občutkih.

Vendar pa organsko in objektivno pa seveda vendarle ne izvirajo od tam!!!
Altruizem se kot že rečeno, da čisto lepo razložiti tako z evolucijo, kot tudi teorijo iger.

P.S. Ali pa za tiste, ki imate dober nos in talent za družbene vede, zlasti psihosocialne, polagam na dušo. JE! Oni drugi JE! Kaj to pomeni, pa sami razmislite
Pa še nekaj bolj zares. Če hočete na tem polju kaj doseči, bo res težka. Še malce več študija od Ayn Rand in še več napora. In kot vidite, gre včasih z direkt mimo pristopom, celo bolje. Od tod tudi večina zla na tem svetu.

Jap. Če prav je včasih tudi izrazito interdisciplinarno. Pomeni tudi sociologija, prav pri psihologiji množic, uporablja psihopatologijo (psihiatrijo) in psihologijo.

Ampak kar sem hotel povedati, je dejstvo, da obstaja kvalitetno nova tvorba in to je družba, socius...in da se ta socius, tudi pod razno (zaenkrat:) ne da poenostaviti na množenje, seštevanje in povečevanje količin in kvalitet posameznika. Oziroma z množenjem parametrov psihologije in psihiatrije, ali nevrologije. Metode so drugačne.

In do dne, ko bo vse skupaj samo problem kalkulacije, se pravi matematike, manjka še kar nekaj desetletij interdiciplinarnega sklepanja, poznavanja in znanja.
Načeloma bi tu filozofi morali kraljevati. Na žalost pa je tako, da so zlasti v modernejših dobah, prav vsi filozofi, poznani predvsem, TUDI po znanju manipuliranja z dato, in sofizmih!!!!

En tak lep primer je najnovejša Žižkova izjava: islam ima ogromen feminističen potencial:)
True. Podarek je predvsem na potencial.

Dovolj dobro je relativen pojem in tu je dejanski problem, zaradi interdiciplinarnosti.

Še vedno pa velja, da si lahko popoln - nekakšen super Watson psiholog, psihiater in nevrolog, pa bo pri polju sociologija tema. In to kar očitna in velika! Tako da se da ugotoviti, da na tem polju, si pa RUPA in to svetska!

In jasno tudi vse druge kombinacije veljajo! (se reče super Watson znanje sociologije, politologije, in ekonomije, pa ne bo kvalitetnih znanj iz psihologije itd. itd.

In je že lepo tako, da odlični sociologi, niso nujno dobri psihologi in obratno. Hujša je strokovnost in produktivna specializacija, bolj je zadeva očitna. Kar pa zadeve oblaži, je dejstvo, da z nekim splošnim znanjem, in množico date, je pa danes oborožena vedno večja količina ljudi. Le uporabljati kvalitetno, ga še ne znajo. Pomeni ostaja, ne glede na dostopnost OGROMNE date, problem neke racionalne rabe!

Tvoja trditev je povsem enakovredna trditvi: 'Če ne znaš dobro fizike in matemetike, ne moreš biti dober kemik! Drži, vendar pri najvišjih nivojih pa spet ne! Najboljši kemiki, niso obenem najboljši fiziki, ali matematiki! Lahko so, praviloma pa ne. In pri družboslovju velja podobno.

Skratka družba ima dodane nove kvalitete in slabosti, ki jih iz čiste matemetike strun, recimo še kar nekaj časa ne bomo znali izračunati! Prav tako ne iz psihologije!

Sociologija na široko:
dovolj, da si pogledaš par poglavij iz splošnih učbenikov:

sociologija kulture, kriminologija, socialna omrežja in ekonomija socialnih omrežij, etike družb in interakcija prevladujoče (uradne etike) in učinkovitosti, sociologija okolja in prostora, vpliv izobrazbenih struktur na družbo, sociologija družine, spolnosti, otroštva, feminizma, feministične teorije, bolezni, zdravja, znanja, znanosti, medijev, vojske, politologija, sociologija ras, etnij, religij, družbenih slojev, mesta, podeželja, dela, industrije....itd.

Za skoraj vse te reči, bi našli tudi ustrezno podvejo v psihologiji. Pomeni stičišča so! (tudi med kemijo, fiziko in matematiko!). Vendar pa so metode opazovanja, qualia opazovanja, predvidevanja, sklepanja, in na koncu kalkulacije potem različne.

Tako, je sofističen tudi postulat: ni ničesar takega, kot je družba. So samo posamezniki in njih združbe.
Po tem načelu, bi danes lahko isto rekli:

"Kakšni posamezniki, imamo samo atome in energije!"

Samo pomagati s tem, si pa ne moremo NIČ!

Za 'ljubezen do modrosti' pa je pomembno predvsem poznavanje osnovnih načel vpletenega v predmet sklepanja in seveda na drugi strani ljubezen do prave modrosti, in ne želja za potrditev lastne ideologije. Čeprav pa brez tega seveda povsem pa tudi ne gre:)

A to so vse picajzljenja mimo

Glavna poanta je: obstaja nekaj takega kot socius in ima povsem drugo materijo in nje qualio, kot druge vede! Pika. To da jo Ayn Rand sofistično zanika, je pač jasen znak slabosti njene filozofije. In jasno, ne edini!!!!

Ker kakorkoli obračaš, prej ali slej pridejo na dan sociološke zakonitosti, ki so v popolnem neskladju s teorijo, ki socius in njegov pomen ZANIKA in tlači!!!
Druga skrajnost na nasprotnem polu je kolektivizem, ki na podoben način zanika potrebe in psihologijo posameznika. Prej ali slej se tudi tam pokaže, da nekaj pa nikakor ne štima in bum imamo revolt:)

Tvoja trditev je povsem enakovredna trditvi: 'Če ne znaš dobro fizike in matemetike, ne moreš biti dober kemik!

To seveda ne drži. Jaz pravim, da ne moreš biti dober kemik če ne poznaš lastnosti atomov in molekul. Te so material za kemika. Jaz ne trdim, da mora poznati fiziko atoma, a neke osnovne lastnosti o njem mora poznati.

Tudi pri sociologiji ne rabiš vedeti natančne molekularne sestave človeka, a njegova obnašanja so gradniki sociusa. Seveda pa to ni vse, kombinatorika potem naprej igra veliko vlogo.

o+ nevone

Skratka: če z takim individializmom Ayn Rand, kot danes kaže, brez korekcije, družbo kaj naglo pripeljemo, v družbo v nebo vpijočih socialnih razlik in popolne nebogljenosti spodnjih slojev, kjer se bo pojavila nevarnost revolucije, je to v bistvu nevarna doktrina.

To psihologija ne predvideva, saj po njej vsi težimo za optimalnim zadovoljevanjem ega.

A lastnosti sociusa zadevo prikažejo drugače! In obenem predvidijo //kot recimo bi lahko ob >15% brezposelnosti in diktaturah morali! arabsko// revolucijo.

In seveda poudarjam, pri arabski revoluciji je vprašanje, ali gre za premik v individualizem in liberalizem, ali za novo islamsko kolektivizacijo. Le to hočem izpostaviti, da če bi pazljivi sociologi, dejansko pravilno ves čas merili parametre, bi zadevo morali predvideti. A kot kaže jo ni nihče! (Kar pa težko verjamem:) Ker če bi pobrskal nazaj sem to o >15% brezposelnosti in diktaturah tapkal sem celo sam sem, in to z nedokončanim vrtcem

tsh2 je 25. feb 2011 ob 02:04 izjavil:

SomethingEls je 24. feb 2011 ob 16:18 izjavil:

tsh2 je 24. feb 2011 ob 07:46 izjavil:

Svobodna volja je aksiom, ki ga lahko opaziš podobno kot "existence exists"...

namen aksiomov je, da se z njihovo pomočjo zgradi logični sistem, ki razloži pojave v naravi. aksiomi morajo temeljiti na temu, kar smo videli v naravi, ne pa na nekih duhovnih občutkih.

Po isti logiki lahko zavrneš dejstvo, da ljudje mislimo. V vsakdanjem življenju vidiš, da se lahko odločaš. Ayn Rand (ali Leonard Peikoff, nevem točno) daje primer fokusiranja ali nefokusiranja misli. Kar pomeni koncentracija ali ne koncentracija.

Zdej... lahko me vprašaš kako vem, da ni samo iluzija... ampak potem je breme dokaza na tebi.

namesto misliti raje vzemimo čutiti, ker je bolj jasen pojem. je razlika med čutiti, da te naprimer nekaj boli in imeti občutkom, da imaš svobodno voljo. glede prvega ni dvoma, drugo je pa lahko tudi blodnja. če nekaj vidimo z lastnimi čuti lahko tisto vzamemo za aksiom, če hočemo.

Ja ampak še vedno je breme dokaza gldede svobodne volje na tebi... da je blokirana namreč.