540 prostih delovnih mest in 103.831 iskalcev zaposlitve

lexios je 9. jan 2011 ob 13:56 izjavil:

Slovenščina spada pod komunikacijo in kot takšna ne bi bila odvečna na nobeni fakulteti v Sloveniji. Razen seveda, če je cilj, da priozvajamo strokovnjake izključno za potrebe tujih gospodarstev in niti pod razno ne za domače gospodarstvo... Se pa strinjam, da bi si kakšna fakulteta "zaslužila" tudi dva tuja jezika in ne samo enega. Npr. strojnikom ne bi škodili niti nemščina, niti angleščina. Pa še se bi našlo primerov, kjer bi bilo potrebno izstopiti iz "visokega usmerjenega izobraževanja" in pogledati kaj sploh pomeni pojem univerze.

Čeprav imaš, BlueRunner, svoj point, bi se tule strinjal z W1! Odločit se je treba ali hočemo SŠ kot podaljšek OŠ in univerze kot nadomestek SŠ, ker to določa trend, večni otroci in zahodni šolski standardi...

Tudi meni se zdi uvajanje takih splošnih predmetov na fakulteti korak v napačno smer. Po eni strani se hudujemo, ker fakultete dajajo znanje in proizvajajo kadre, ki bi jih morale proizvajati že srednje strokovne (ali višje) šole.
Po drugi strani pa bi na fakultete dodajali še splošne predmete, ker osnovne in srednje šole ne opravijo svojega dela?
Res je včasih žalostno videti pisarije inženirjev (in drugih diplomantov), ki nimajo pojma o slovnici. A to ni problem fakultet, to bi morale napraviti že osnovne in srednje šole. Dvanajst oziroma trinajst let splošnega izobraževanja bi moralo več kot zadostovati.

Čeprav imaš, BlueRunner, svoj point, bi se tule strinjal z W1! Odločit se je treba ali hočemo SŠ kot podaljšek OŠ in univerze kot nadomestek SŠ, ker to določa trend, večni otroci in zahodni šolski standardi...

Tudi meni se zdi uvajanje takih splošnih predmetov na fakulteti korak v napačno smer. Po eni strani se hudujemo, ker fakultete dajajo znanje in proizvajajo kadre, ki bi jih morale proizvajati že srednje strokovne (ali višje) šole.

Mah, ne bi jih kar tako počez dodajal. Ampak pristop, kjer je iz fakultete izgnano vse, kar ni neposredno povezano s temo, pa tudi ni najboljši. Na koncu pa to tudi niso splošni predmeti, ampak imajo natančno določen cilj. Npr. funkcionalna sposobnost brati strokovno literaturo, ki še ni prevedena. To pomeni, da se z Goethejem ne bom ukvarjal, bom pa verjetno moral dokazati, da znam dešifrirati besedo tipa fischgrätenmusterklassikerkrawatte.

Za slovenščino pa ajd. Verjetno moraš res imeti funkcionalno že najkasneje na koncu SŠ. Pustimo jo torej slovenistom.

Kakorkoli že... nekateri se smejite faksom na katerih se učijo delati ppt prosojnice, jaz pa obupavam nad ljudmi, ki ne znajo pripraviti predstavitve prototipa in utemeljitve njegove optimalnosti. Potem pa berem komentarje, da uspevajo samo tisti, ki se nekaj duvajo. Ej, pa da bom bruhal, ko mi potem naokoli hodijo ljudje, ki sicer znajo nekaj narediti, niso pa sposobni povedati kaj so naredili in zakaj so to naredili. Potem pa pričakujejo, da se jim bo svet pod noge metal. Ne, ne bo se jim. Svet se jim bo pod noge metal, ko bodo sposobni kaj povedati, pokazati, predstaviti, napisati, ... Potem in nič prej.

Oddelku za fiziko ljubljanske univerze poučevali slovenščino, nedvomno pa so poučevali fiziko

Ja, stara šola. Ali ni zanimivo. Sama elita. Malo diplomantov. Ne bi me presenečalo, če bi izvedel, da so se na taistem oddelku morda morali učiti tudi latinščino.

Študente, mislim dijake, pa se je včasi v smeri širine brcalo na gimnazijah, to je ta kader, ki se je včasih tudi izključno vpisoval na fakulteto (kjer si poleg že prej pridobljene širine, pridobil še globino...)! Danes pa...?

Ja. Gimnazije. Danes je že vsaka srednja šola gimnazija, na tehnično fakulteto pa potem dobiš ljudi, ki ti povedo, da so imeli samo tri leta matematike in imaš srečo, če dejansko poznajo osnovne kotne funkcije. Odvodi so že redkost, kakšen osnoven integral pa že "višja matematika". Srednje šole se bojim, da so že do konca razvodenele zaradi principa "nobody left behind".

Kaj je potem zaključek te debate? Ponovno uvesti prave gimnazije, ki to ne bodo samo po imenu in iz njih znova narediti šole, ki pripravljajo na univerzo? Ali pa morda kaj drugega? Ker določena znanja resnično manjkajo in ta manjko ima negativne posledice.

Zelo zanimivo je tudi ko se moraš učit o zgodovini interneta in omrežja, potem pa imaš v izpitu vprašanja tipa "zakaj se internet imenuje omrežje omrežji?"

Malo bom zloben in te bom vprašal (samo tebe RockyS), zakaj se torej internet imenuje omrežje omrežij?

+ eksistitra problem profesorjev ;D

in ta probelm je na vseh stopnjah od oš do uni. Moje mnenje je, da bi profesorji morali imeti vec retoricnih in psiholoskih prijemov, za efektivno poucevanje snovi.

Hočem reč,i da ni kriva samo struktura izobraževanja :)

OK, OK, ... saj sem se za slovenščino že prej nazaj potegnil. W1 ima na tej točki prav.

Feler vidim predvsem v tem, da so takšni predmeti izgnani iz fakultet, kakor da ne obstajajo. To je šmorn. Specializacija je že OK, ampakr marsikdo bi želel delati interdisciplinarno, pa te možnost še danes, navkljub bolonji nima.

Pomankanje vseh startup-ov v splošnem pa gre primarno (ne pa izključno) pripisati nazaj gospodarstvu oziroma gospodarski politiki. Pri nas, zaradi slabega dela javnega aparata in s tem povezanih neposrednih in posrednih visokih stroškov poslovanja, preprosto ni pogojev za neko normalno podjetništvo zahodnega tipa.

genius11 je 3. jan 2011 ob 10:21 izjavil:

540 prostih delovnih mest in 103.831 iskalcev zaposlitve

Trenutno so pa res razmere zaskrbljajoče.
Vedno več ljudi je brezposelnih pročajo, da je izgubilo delo 120 delavcev, pogledaš cifre in iz meseca v mesec narašča za 1000 in več. Španija ima še več brezposelnih.

Kdaj se bo ta 6 mestna cifra začela zmanjševati?

je to možno, ta podatek 540 prostih delovnih mest?

drugače se mi pa zdi, da čakajo svet v bodoče takšni dogodki v vedno večjem obsegu.

http://24ur.com/novice/svet/krvavi-tuni...

> je to možno, ta podatek 540 prostih delovnih mest?

predvsem se mi zdijo cudne firme, ki preko zavoda iscejo zaposlene.

>> predvsem se mi zdijo cudne firme, ki preko zavoda iscejo zaposlene.
Kdo pameten bi se odpovedal par jurjem državnega denarja, če vzame nekoga iz zavoda?
Js sm si našu službo sam in dobil navodilo, da se prijavim na zavod. Še isti dan so me od tam "dvignili", skupaj s "stimulacijo".

Predvsem je čudna država, da se gre take stimulacije.

MisterR je 9. jan 2011 ob 14:12 izjavil:

Ko vidim da se pogovarjate o študiju v ZDA in pri nam me kar zgrozi. ZDA ima študij neprimerno boljše razdelan kot pri nam

Mislim, da tako posploševanje vseeno ni dobro. Imam občutek, da nekateri poveličujejo študij v ZDA samo zato, ker je v ZDA. Sama lokacija univerze še ne prinaša njene kakovosti. Tudi v ZDA imajo povprečne in podpovprečne univerze, katere verjetno niso nič boljše od naših.

...kot sem opažal med inštruiranjem, marsikatera gimnazija še vedno odlično opravlja svoje delo, medtem ko je nivo marsikje poden!

Gimnazij je več kakor fakultet, zato je tudi konkurenca večja. V Ljubljani je le ena fakulteta za računalništvo, ki praktično nima konkurence (razen v Mariboru, pa še ta je geografsko predaleč, da bi bila neposredna konkurenca). Gimnazij je več in nekatere skrbijo tudi za svoj imidž (tako imamo bolj in manj elitne gimnazije), zaradi močnejše konkurence se zato morda bolj trudijo in delajo na tem, da njihovi dijaki dosegajo čimboljše rezultate na maturi in različnih tekmovanjih.

Mi iščemo preko zavoda, plačljivih strani, osebnih poznanstev,..- zavraga, še na Hrvaškem smo dali objavo za delo zaradi bližine Zagreba.

Leto dni, pa se iz bližine ni javil niti eden, ki bi tehnično poznal vsaj en tuj jezik. Pa bi vzeli tudi inženirja, ampak kaj ko hočejo ti 1500 EUR plače in jim je vsako delo razen prevajanja (v našem primeru) nezanimivo ali pod častjo.

Iščete človeka s kompetencami, za katerega plača na trgu dela je višja od tiste, ki ste jo pripravljeni plačati. Zato takega človeka očitno ne morete dobiti.
Sicer ne poznam konkretnega delovnega mesta, ampak prevajanje v/iz tujega jezika ni ravno preprosto opravilo in zato je za prevajanje zmeraj obstajal študij na fakulteti. Nisem še slišal za srednjo šolo za prevajanje, tako da tudi v tem primeru precej dvomim, da je lahko tehnik dovolj usposobljen za prevajanje strokovnih besedil. Srednješolci običajno ne prebirajo literature in strokovnih člankov v tujem jeziku.

Gimnazij je več kakor fakultet, zato je tudi konkurenca večja. V Ljubljani je le ena fakulteta za računalništvo, ki praktično nima konkurence (razen v Mariboru, pa še ta je geografsko predaleč, da bi bila neposredna konkurenca). Gimnazij je več in nekatere skrbijo tudi za svoj imidž (tako imamo bolj in manj elitne gimnazije), zaradi močnejše konkurence se zato morda bolj trudijo in delajo na tem, da njihovi dijaki dosegajo čimboljše rezultate na maturi in različnih tekmovanjih.

To je res, a le na podlagi številčnosti (torej konkurence) sklepati na samo kakovost izobraževanja ni dovolj - vzemi za primer poklicne šole! Fakultete so dandanes vsebolj v (posredni) konkurenci (in sodelovanju) s tujimi! In še enkrat: ni problem v slovenskih fakultetah!

Razmislite o tem kako so lahko (več ali manj) iste fakultete in kadri (določeni profesorji so že krepko v letih, torej so takrat bili vsaj asistenti) še pred 20/30-imi leti in več vzgajale strokovnjake, ob praktično nespremenjenem programu (do bolonjske reforme se namreč ta ni bistveno spreminjal, ali se motim?)?!

PS: ...geografsko predaleč? Ti tole resno? Sicer pa imaš še fakultete in določene programe (poleg MB in LJ) tudi v NG in schnelkurz v Kopru in Kranju!:) Cela Slovenija je geografsko in per capita navaden kolkhoz, vi bi pa še fax v vsako vas?

Točno tko, hotel sem le povdariti, da problem v demokratični republiki Butale še zdaleč niso univerze! Res je, da producirajo preveč teoretikov, to pa je tudi skoraj vse kar večini fakultet (poleg nekaterih za današnje čase "zastarelih" vsebin) lahko očitaš!

"Žalostno je, da je na marsikaterem področju raziskovalno delo zastalo"


Nevem kaj bi ti odkrival? Toplo vodo again?

"Spremembe bodo opazne šele potem, ko se bo nekaj naredilo na praktično vseh obstoječih problemih v spletu "SŠ-OŠ", visoko šolstvo, raziskovalna sfera, gospodarstvo, javna uprava. Polovične rešitve od sebe ne bodo dale takojšnjih ali bistvenih sprememb na boljše."

Vlada je sama hotela (pre)veliko število študentov na družboslovnih faksih, saj je odpirala le takšna delovna mesta, oziroma jih je največ tam (bilo) na voljo, študentje pa so to izkoristili ker je pač tam največ možnosti za zaposlitev.
Naravoslovni ter drugi podobni faksi, pa so v zatonu.
Glede na to kako profesorji razlagajo, učijo takšne predmete na OS, SR, šolah se tudi sam ne bi vpisal na takšen faks, saj ti enostavno vzame voljo do študija, raziskovanja, kaj šele da bi delal v takšni sferi.

BlueRunner je 9. jan 2011 ob 21:01 izjavil:

Ramon dekers je 9. jan 2011 ob 20:57 izjavil:

"Žalostno je, da je na marsikaterem področju raziskovalno delo zastalo"
Nevem kaj bi ti odkrival? Toplo vodo again?

Daj prosim reci, da se hecaš in, da mi je odpovedal detektor humorja. Prosim.

Mislim wtf? vsak ki hoče/želi napraviti diplomsko, magistersko, dokotrsko nalogo jo želi napraviti čimprej v čimkrajšem času. Vire pač dobi od že obstoječih informacij (navadno). Da pa ti lahko kaj na novo odkriješ, rabiš resurse(denar) + čas.

p.s. mogoče sem se preveč osredotočil na zaključne naloge.

Večina študentov zna samo filozofirat, nič pa ne znajo narest, znajo delat tisto, kar so se naučili v programu 3+2 s prakso so prenesl znanje v realnost, iz faxa, ki je na višjem nivoju/znanju pa ne vejo praktično nič, kot samo filozofirat, ...študent si je sam kriv, znanje ima samo še vnest ga mora v realnost in delat z njim.

Če si želel reči, da se šele s 3+2 programi v študij vnašajo praktične vsebine, te moram razočarati.

Kot jst razumem je imel v mislih poklicno usposabljanje, kjer je sicer res, da dijaki odnesejo predvsem prakso, kakšne "širine" v teh programih navadno ni, ozko usmerjeno teoretično podlago pa marsikateri dijak raje večkrat spregleda že na osnovnem nivoju! Vsaj 50% takšnih (poklicnih) maturantov bi moralo (žal) resno premisliti o vpisu na uni... Tko kot bi po mojem menju precejšnje število učencev moralo ponavljat OŠ! Kot rečeno, to ni zgolj problem strukture in kvalitete izobraževalnega programa...

Prakso v slovenskem (teoretično usmerjenem) izobraževalnem sistemu pa naj bi opravljal trg dela in navezava gospodarstvo=univerze! Torej si je dejansko v manjši meri res kriv vsak študent sam, v večji pa "teoretiki" v politiki in gospodarstvu!

Večina meni poznanih fakultet je v 3+2 stlačila predhodnih 8 ali 9 semestrov po ključu "vsi predavatelji še vedno predavajo iste vsebine pri istih predmetih, kot zadnjih 20 let". Ironija je, da je menda sta bolonjsko reformo študija še najbolj resno vzeli FDV-UL in EF-UL. Dve na tem portalu najbolj popljuvani fakulteti.

Kaj pa naj po tvojem strojnike, fizike, kemike, pedagoge, prevajalce učijo bistveno novega ali drugače? Modre lučke za ambijent in glasbo v "ozadje"? Res pa je, sm pa tja se najde kakšen "balast"...

Začneš lahko z našim javnim sektorjem. Če nebi bilo "omejitve" za dr. naziv, bi imeli uradnike z dr. nazivi, saj drugega kot visokošolan kader itak niso. Dejansko je problem nastal, ko so vrli politiki ugotovili, da morajo imeti uradniki malo višje nazive. Potem je nekod prišel do ideje, a nebi še malo zaslužili, in začeli so rasti papirni faksi, kot gobe po dežju. Danes, pa nimaš kadra, ki bi kaj znal, imaš pa ljud na mestih odločanja, ki imajo mag. in ostale nazive, samo niso primerljivi niti z VI stopnjo z nekim resnim faksom recimo politologije v Franciji, Ekonomije v Angliji, itd....

Noben noče delat,še posebej ne diplomiranci.

Jebiga, treba bo vse spustit iz oblakov... Ne mi reč, da sam želiš še naprej podpirat kup kaotičnih birokratov, leno socialo, pasje**** elito... in v nedogled vlečt status quo? Prej ali slej bo (kljub trudu te vlade) siva ekonomija še bolj narasla in nihče od "starih prdcev" ne more mladini in "lenim" diplomantom očitati ničesar! IMHO gre za naraven odziv zafuranega sistema...

ampak prevajanje v/iz tujega jezika ni ravno preprosto opravilo

Sam sem strojni tehnik, pa obvladam 3 tuje jezike in samo enega sem se učil do srednje šole. Pa sem že ducat navodil za uporabo in prospektov svetovno priznanih firm napisal.

Saj noben ne zahteva 100% pravilno ter lektorirano besedilo kot končni rezultat - ampak besedilo ki je sprejemljivo za drugega tehnika/inženirja, ko ga dobi v roke. Saj ne pripravljamo učbenikov in slovarjev za UNI - ampak praktične ponudbe in navodila.

Dokler je slovnica OK in ostane pomen stavka jasen - ne bo noben zameril kakšno popačenko ali posplošen izraz.
Da ne omenjam, kakšne prevode dobim od prevajalskih agencij, kjer baje dela cel pok inženirjev (jezikov, ne pa tehničnih strok, seveda).

Saladin je 9. jan 2011 ob 22:47 izjavil:

ampak prevajanje v/iz tujega jezika ni ravno preprosto opravilo

Sam sem strojni tehnik, pa obvladam 3 tuje jezike in samo enega sem se učil do srednje šole. Pa sem že ducat navodil za uporabo in prospektov svetovno priznanih firm napisal.

Tu sta dve možnosti:
1. Med tehniki si pač redka izjema s takim znanjem, zato je tudi težko pričakovati, da boš takega človeka na trgu dela enostavno in hitro našel (pa še za ugodno ceno bi ga rad dobil).

2. Za strojne tehnike ni nič nenavadnega, da obvladajo tuje jezike in znajo prevajati. Na zavodu za zaposlovanje se zagotovo najde vsaj kakšen strojni tehnik. Lahko ga zaposlite in vam bo uspešno prevajal.

Da ne omenjam, kakšne prevode dobim od prevajalskih agencij, kjer baje dela cel pok inženirjev (jezikov, ne pa tehničnih strok, seveda).

Če že s prevodi strokovnjakov nisi najbolj zadovoljen, potem je to samo še dodaten motiv, da te zelo zelo verjetno tudi prevodi nekega tehnika ne bodo zadovoljili. Precej verjetno bodo rezultati slabši.

Saj ne rečem, da ne obstaja tehnik, ki bi znal prevajati vsaj enako slabo (oziroma nič slabše) kot prevajalske agencije. Vprašanje pa je, kakšna je verjetnost, da boš takega človeka v doglednem času našel.

BlueRunner je 9. jan 2011 ob 21:38 izjavil:

Se pa strinjam, da je na študentu/diplomirancu, da svoje znanje realizira v praksi. Tukaj pa bi sam po občutku rekel, da tisti sposobni, ki študirajo za znanje in ne za papir to že tako ali tako naredijo. Potem se pa vrnemo k problematiki šrota in prevelike propustnosti... kar upam, da se bo sedaj res začelo sanirati. Bi bil že čas.

Ko hočeš realizirati svoje znanje v praksi pa dobiš očitke da si faliran študent, da izkoriščaš status pa blablabla. Da o tem da ti država omejuje zaslužek saj malo delo prinaša največjo urno postavko 8€/h,sam smatram da so ure programerjev vredne več.

Zakaj je toliko študentov sem že v prejšnem postu omenil, da bi se lahko zgledovali po tujini ampak ne z uvedbo plačila za študij oz. vsaj sedaj ne ko ni nadzora nad kvaliteto podajanja znanja.

MisterR je 10. jan 2011 ob 08:10 izjavil:

BlueRunner je 9. jan 2011 ob 21:38 izjavil:

Se pa strinjam, da je na študentu/diplomirancu, da svoje znanje realizira v praksi. Tukaj pa bi sam po občutku rekel, da tisti sposobni, ki študirajo za znanje in ne za papir to že tako ali tako naredijo. Potem se pa vrnemo k problematiki šrota in prevelike propustnosti... kar upam, da se bo sedaj res začelo sanirati. Bi bil že čas.

Ko hočeš realizirati svoje znanje v praksi pa dobiš očitke da si faliran študent, da izkoriščaš status pa blablabla. Da o tem da ti država omejuje zaslužek saj malo delo prinaša največjo urno postavko 8€/h,sam smatram da so ure programerjev vredne več. .

Samo dve stvari, potem pa na temo študentskega ali malega dela v tej temi več ne bom smetil, ker nima smisla.

1) Naokoli po svetu so stvari urejene brez študentskega dela, pa ni nikakršnega dvoma, da gre tamkajšnjim študentom praktična realizacija znanja mnogo bolje od rok.
2) e-študentski servis danes zjutraj 1375 povpraševanj:
- 58% strežba
- 18% administracija, anketiranje, lažja dela, fizična dela, gostinska dela
- preostalih 24% so ostala netipična dela

Kar pomeni, v najmanj 80% primerov študentsko delo nima nikakršne zveze z praktično realizacijo znanja v praksi. Če želiš služiti več,kot pa spada pod okvir malega dela, pa se zaposli, si privošči s.p. ali pa d.o.o. Potem pa pi++i nad nesmiselnimi davki in birokracijo, ki zavirajo celotno gospodarstvo in podjetništvo.

Študentsko ali malo delo zagotovo nikoli ne bodo "realizacija akademskega znanja". Razen, če je cilj akademske izobrazbe mezdno delo po urnih postavkah. Jaz mislim, da ni.

1) Naokoli po svetu so stvari urejene brez študentskega dela, pa ni nikakršnega dvoma, da gre tamkajšnjim študentom praktična realizacija znanja mnogo bolje od rok.

Lahko to s čim podkrepiš?

Gandalfar je 9. jan 2011 ob 20:21 izjavil:

Kaj novega bos pa ti v "osnove sociologije" cloveka naucil?

Lahko pa poučevanje prilagodiš značilnostim generacij, uporabiš nova pedagoška znanja in tehnologije, ki pred desetletji niso bile na voljo.
Ni vse v vsebini, pomembna je tudi predstavitev. Način predstavitve vsebine na spletnih straneh je danes korenito drugačen kot v 90. letih. Zakaj bi bile osnove sociologije drugačne?

darkolord je 10. jan 2011 ob 15:16 izjavil:

1) Naokoli po svetu so stvari urejene brez študentskega dela, pa ni nikakršnega dvoma, da gre tamkajšnjim študentom praktična realizacija znanja mnogo bolje od rok.

Lahko to s čim podkrepiš?

Moje sklepanje, ki ji morda napačno, je osnovano na podatkih o zaposlenosti/brezposelnosti, ki jih objavlja Eurostat.

Konkretno gledam podatke o deležu zaposlenih v starostni skupini med 25 in 29 let (prva leta po diplomi) in doseženi terciarni (visoki ali višji) izobrazabi.

V Sloveniji od 2008Q2 do 2010Q3 delež zaposlenih pada od 90,3% do 81,8%. Torej se je delež zaposlenih v tej populaciji v roku 2,25 leta zmanjšal skoraj za 10%.

Podatki za isto obdobje za Avstrijo (85,7% 2008Q2 do 84,3% 2010Q3), Nizozemsko (94,1% do 90,2%) in Veliko Britanijo (90,5% do 87,8%), kažejo, da je v teh državah, ne glede na obstoj ali neobstoj posebnega davčnega statusa študentskega dela nihanje zaposlenosti v tem segmentu bistveno manjše, ravno tako pa tudi ni bilo kakšnega posebnega padca stopnje zaposlenosti.

Lahko pa pogledamo recimo Italijo (62,3% do 51,7%), Slovaško (84,2% do 74,3%) in Španijo (80,4% do 71,2%), ki so ravno tako padle za okoli 10% in ravno tako neodvisno od obstoja ali neobstoja posebnega davčnega statusa študentskega dela.

Glede na to, da podatki predstavljajo delež zaposlenih, njihova razlika do 100% predstavlja tako brezposelne iskalce zaposlitve, kot tudi tist, ki študij nadaljujejo, je to potrebno upoštevati pri interpretaciji podatkov.

Sam te podatke interpretiram tako, da v državah, ki jih tipično gledamo kot urejena in tehnološko napredna gospodarstva, na račun gospodarske krize v kontekstu populacije "svežih diplomantov" ni bilo kakšnih posebnih nihanj v seštevku brezposelnih iskalcev in "nadaljevalnih" študentov. To mi da misliti, da ta zaposlitvene možnosti te skupine niso bile bistveno prizadete in niso nikogar silile v nadaljevanje študija samo za prelaganje trenutka, ko bo potrebno najti prvo službo.

Po drugi strani pa imamo tudi dovolj držav, ki jih tipično ne povezujemo z nekim tehnološkim napredkom ali urejenim gospodarstvom. Pri teh pa so nihanja podobna našim nihanjem. Kar znova negira neposredno povezavo s kakšnim posebnim davčnim statusom študentskega dela. Prej bi rekel, da je uspešnost aktiviranja te popuolacije povezana s tem kako dejansko deluje in se obnaša gospodarstvo kot celota (število investicij, svoboda podjetniške pobude, možnosti realizacij poslovnih idej, ...), kot pa neko mezdno udinjanje za delo za šankom ali prekladanje škatel v skladišču. Pa moram reči, da mi je res žal, da moram poudarjati, da večino študentskega dela nima nikakršne povezave s kakršno koli realizacijo znanja teh študentov v praksi. Prej nasprotno... to realizacijo dejansko ovira.

Luknja v moje sklepanju, če jo hoče kdo napasti, je samo v temu, da ne vem za evropsko državo, ki bi imela takšen davčen unikum za študente, kot ga imamo pri nas. Torej ne morem podati neposredne primerjave med Slovenijo in takšno državo. Splošno pravilo je, da študenti delajo pod enakimi ali zelo podobnimi pogoji pogoji, kot preostanek delovne sile, davčni odpustki so gledani na povprečne plače v državi minimalni oziroma primerljivi s splošnimi davčnimi odpustki za ostale davčne zavezance, omejitve pa se pojavljajo predvsem v kontekstu preprečevanja prevelikega obsega dela, s čemer se sili k čim prejšnjem zaključku študija.

Zanimiva izjema pri vsemu temu, pa je Finska (87,8% na 81,2%), ki je zabeležila padec, ki je skoraj primerljiv z našim. Hkrati pa ima Finska gospodarstvo, ki ga lahko utemeljeno gledamo kot urejeno in inovativno. Daleč od recimo našega. Razlog za precejšen padec deleža zaposlenih pa se bojda skriva v temu, da se veliko fincev izobražuje v smereh, ki za njihovo gospodarstvo niso najbolj zanimive (katere naj bi te bile, pa v članku nisem zasledil). Razlaga se nekako sliši logično.

Dolg Slovenije 22,4 milijarde €
Torej, neuradno, smo v k*rcu.