Mi smo univerza

Po takšnih "incidentih" v lastnem življenju izgibiš kakršno koli zaupanje v te številke. Žal se je vsaj zame izkazalo, da so birkoratska pravila eno, znanje in sposobnost uporabe pridobljenega znanje pa nekaj drugega.

True!

Glede višanja/nižanja črt pa, osip (kot kaže) na fakultetah še vedno deluje, kar je OK! J*biga, sistemsko pa to stane... Ne deluje pa čisto OK v SŠ, če pa se kdo na ta račun tolaži, da imamo na ta račun več izobraženih, go for it.

Invictus je 24. nov 2011 ob 12:57 izjavil:

Slovenci nismo najbolj inovativen, samoiniciativen narod. Sploh pa ne delaven.

Šele v zdajšnjem času (in z precej leti izkušenj) razumem zakaj nas Hrvati kličejo Bečki konjušari.

To sploh ni res!

http://www.delo.si/gospodarstvo/makromo...

http://www.delo.si/gospodarstvo/makromo...

Jaz vidim problem v tebi, ker vidiš nekaj, kar ni res. Glede inovativnosti smo v evropskem povprečju. To sploh ni slabo.

Hrvati pa nam zavidajo. To mi je povedal eden lastnik manjšega podjetja (na področju informatike) na Hrvaškem. Je izobražen in spremlja politične ter gospodarske teme pri nas in pri njih.
Ravno zaradi zavidanja nas gledajo zviška. Tako si ližejo svoj ego.
Ta lastnik podjetja, ki se druži z drugimi izobraženci in so se že pred leti ko so se pogovarjali o Sloveniji in svojem gospodarskem položaju zaradi te zavisti odločili, da bodo šli na Triglav. Vmes je tudi zafrkancija, ampak v ozadju pa zavist.
So šli na Triglav se pa ne spomnim ali so prišli do vrha ali pa samo do Kredarice. Mislim, da niso prišli do vrha.
Saj niso slabi. Radi se zafrkavajo pa to. Ampak dejstvo je, da nam zavidajo gospodarstvo.

Problem pri Slovencih pa je, kot je vidno pri tebi, negativna samopodoba.

Psihoterapevt o Slovencih. Njegovo osebno mnenje je, da bi Slovenci lahko razvijali pozitivno samopodobo. Se čisto strinjam z njim.

Moja samopodoba je čisto O.K. Na srečo.

Je pa samopodoba večina Slovencev bolj tako tako. Bolj negativna. Žal. Tudi moji prijatelji doživljajo podobno.

Saj je na Siolu blog od Mazzinija. Čeprav ga mnogi pljuvajo, v veliko stvareh zadane bistvo.

IceIceBaby je 24. nov 2011 ob 11:48 izjavil:

Že vidim, da bo alexa-lol čez par let odpiral temo "Diplomiral na gradbeništvu - ne dobim službe" :) Nerazgledanost in samozavest sta precej nevarna kombinacija.

Ne k tebi bom prišel na burek in jogurt.. ti me boš pa vprašal a za sabo al za domou

Ja in zdolgočasena inteligensia, jih proglasi za parazite in pribije na križ. Dobesedno.

Ni to dobra taktika. Bolje je cel dan tapkati: 'naš ljubljeni vodja je nezmotljiv'! In potem on sam doda komando o zmernosti. Ukaz za zmerni počitek:)

Takšne dolgoročne napovedi so nerelevantne in spadajo v kategorijo velikih kiksov in napovedovanja dneva in ure, ko bo konec sveta. Njihova vrednost je nična.

Kratkoročno lahko napoveš za nekaj mesecev naprej, da boš potreboval X inženirjev, ker se ustanavlja podjetje Y, ali pa boš izračunal trajektorijo asteroida, ki bo zadel Zemljo. Dolgoročno pa je to samo igra na srečo. Še splošnih trendov ne moreš vedno napovedati, ker vedno obstaja možnost prelomnih odkritij.

Kar država je sposobna storiti je to, da "produkcijo" znanja usmerja v določeno smer, s čemer zagotovi večje število strokovnjakov določenega profila. S tem pa zniža ceno tega znanja na trgu (torej nižje plače) in tudi na ta način privabi investitorje v podjetja, ki potrebujejo ta izobrazbeni profil - država pa je zagotovila, da je tukaj potem cenejši, kot pa drugje.

Sedaj pa se vprašaj, čemu to služi? Državi, državljanom, novopečenim strokovnjakom ali pa morda investitorjem.

Stopnja zaposlitve in plača tudi ni vse. Če je v Sloveniji (karikirano) 10 strokovnjakov za Cobol, 8 jih ima službo za 5k bruto, dva sta brezposelna, imaš 80% zaposlenost in 5k+ plačo. Ali to sedaj pomeni, da se ti izplača izobraževati v tej smeri? Ali lahko napoveš koliko strokovnjakov za Cobol bo v državi potrebnih čez 10 let? Čez 40 let? Ali si predstavljaš koliko se moraš izobraževati, če želiš delati 40 let? Kaj pa v kontar smer? Ali si je kdo l. 1970 predstavljal koliko bodo podjetja čez 10 let potrebovala računalničarjev v AOP oddelkih? Diplomanti generacije 1970, mimogrede, šele danes razmišljajo o pokojninah, ker dopolnjujejo 40 let delovne dobe.

Sedaj pa planiraj, če si upaš.

Hvala za razlago zgornjim. Morajo pa obstajati natančni podatki o izobrazbi prebivalstva. Če se recimo pregleda katerih kadrov med visoko izobraženimi je največ, se naredi cross-reference s podatki o zaposlenosti teh kadrov in se vidi katerih imamo že sedaj preveč, katerih dovolj, katerih premalo? Je to uporabna data? Se lahko iz tega opali šolnine za tiste študijske programe, ki so že proizvedli dovolj diplomantov in hkrati prepreči, da bi se zdaj _vsi_ vpisovali na free-of-charge študije (omejitev, sprejemci)?

Al je point študija to, da ti omogoči sledenje osebnim zanimanjem ne glede na službo, zaposlitev, itd?

Poleg tega me zanima, ko se pritožujejo ljudje nad kakovostjo študija - ali naj bi kakovost študija padala zaradi premalo denarja, ali je to posledica kakšnih drugih zadev?

A je kak link do tega Cheja ?

para! je 24. nov 2011 ob 16:32 izjavil:

A je kak link do tega Cheja ?

Dobiš ga pred Borzo, razen, kadar je premraz. Vprašaj za Miho.

Ali si je kdo l. 1970 predstavljal koliko bodo podjetja čez 10 let potrebovala računalničarjev v AOP oddelkih?

Zato so pa za vedno minili časi, ko si se na faksu naučil Cobol in računal, da boš šel čez 40 let v penzijo kot programer v Cobolu.

Al je point študija to, da ti omogoči sledenje osebnim zanimanjem ne glede na službo, zaposlitev,

Točno tako. Vsaj v svobodni družbi, v totalitarni je malo drugače. Če pa kdo hoče več strojnikov, naj zanje razpiše dovolj štipendij in jih bo imel.

O.

HJa, samo če bodo šle udarne Che enote na Likovno in ne bodo pustili garnizona na FF... bodo zgubili svobodno ozemlje.

To je tako kot pred Borzo, ko so zadnjič probali dobiti nekoga "ki bi pazil šotore ponoči". Jako masovno gibanje.

Sam toliko v poduk.

Če se boste šli učit Cobol, boste z njim lahko dočakali penzijo. Namreč največ kode je napisano ravno v Cobolu. In ker starejše generacije hodijo v penzijo, mlajši se pa Cobola ne učijo, pride do manjka ljudi. In trenutno se te ljudi išče.

Vse banke imajo aplikacije v Cobolu. In jih ne bodo menjale za neko Java + Web Services sranje za kritične aplikacije.

Podobno je z jezikom RPG na AS/400. Ogromno aplikacij, a nobenega znanja. Vzdrževati jih je pa vseeno treba.

To je sicer bilo že večkrat povedano, a ne škodi, da se pove še enkrat: zastonj šolstvo ne obstaja. Ne na tem planetu.

Problem "zastonj" šolstva je, da račun krijejo vsi, tudi tisti, ki nimajo s šolanjem nobene veze. Tukaj potem pride do izgub, ker nekateri nimajo resnega namena študirati, vendar so financirani tako kot tisti, ki ga imajo. To ni pošteno do plačnikov (davkoplačevalcev).

Moj predlog je neke vrste kavcija. Socialno ogroženim jo plača država, tisti, ki si jo lahko privoščijo jo plačajo sami (to je edino prav). Ob doseganju nekih osnovnih akademskih standardov, se kavcija vrne lahko celo v celoti - če ne misliš resno pač ne.

Ravno tako bi uvedel obdobje, recimo 1. letnik, kjer lahko vsak povsem pošteno ugotovi, da pač ni akademski material in se mu ob izpisu ravno tako večino kavcije vrne. Naprej pa tega ni več - potem moraš doseči saj nekaj, sicer ode.

To se mi zdi dober kompromis, ki bi preprečil vpisovanje iz dolgčasa in zgolj zaradi statusa. Bonus je, da na ta način študij dobi neko vrednost - delodajalci se lahko zanesejo, da tisti, ki so prišli skozi sistem imajo neko resnost in integriteto. Ni ne vem kaj, a je saj nekaj.

Matako je 24. nov 2011 ob 21:35 izjavil:

Problem "zastonj" šolstva je, da račun krijejo vsi, tudi tisti, ki nimajo s šolanjem nobene veze.

Na koristi (višjega števila izobraženih), ki jih od tega imamo vsi, kot družba, pa se gladko pozabi?

Ali se bodo davki znižali, če se uvede plačljivo visoko šolstvo?

Se hecaš?

Tukaj potem pride do izgub, ker nekateri nimajo resnega namena študirati, vendar so financirani tako kot tisti, ki ga imajo. To ni pošteno do plačnikov (davkoplačevalcev).

Naj torej študirajo zgolj ljudje, ki imajo resen namen in voljo študirat. Pošteno?

...sicer pa zanimiv predlog, mislim, da sem ga nekje že zasledil, ob primerni implementaciji in ukinitvi ŠS bi mogoče zaleglo, ne reši pa to problematike (previsokega) vpisa na "eksotične" smeri in fakultete "kjer študentje padajo zgolj na stopnicah":

Moj predlog je neke vrste kavcija. Socialno ogroženim jo plača država, tisti, ki si jo lahko privoščijo jo plačajo sami (to je edino prav). Ob doseganju nekih osnovnih akademskih standardov, se kavcija vrne lahko celo v celoti - če ne misliš resno pač ne.

Ravno tako bi uvedel obdobje, recimo 1. letnik, kjer lahko vsak povsem pošteno ugotovi, da pač ni akademski material in se mu ob izpisu ravno tako večino kavcije vrne. Naprej pa tega ni več - potem moraš doseči saj nekaj, sicer ode.

To se mi zdi dober kompromis, ki bi preprečil vpisovanje iz dolgčasa in zgolj zaradi statusa. Bonus je, da na ta način študij dobi neko vrednost - delodajalci se lahko zanesejo, da tisti, ki so prišli skozi sistem imajo neko resnost in integriteto. Ni ne vem kaj, a je saj nekaj.

lexios je 24. nov 2011 ob 21:57 izjavil:

...sicer pa zanimiv predlog, mislim, da sem ga nekje že zasledil, ob primerni implementaciji in ukinitvi ŠS bi mogoče zaleglo, ne reši pa to problematike (previsokega) vpisa na "eksotične" smeri in fakultete "kjer študentje padajo zgolj na stopnicah":

Tega se po mojem itak ne da rešiti na noben enostaven način. Ampak še vedno bi saj nekaj ljudi odvrnilo od tega, da bi se na "eksotične" (in predvidoma lažje) smeri vpisali kar tako.

Če pa imajo (doma) dovolj sredstev za tovrstno zabavo - zakaj ne. Ne vem zakaj bi nekomu, ki ima denar preprečili, da ga pač porabi kakor želi.

EDIT: po mojem bi se pokazal tudi učinek družbenega momenta. Ko enkrat opaziš, da večini tvojih kolegov študij ni šala in da tvegajo nekaj.. se vsak saj malo zresni. Brezupni primeri bodo pa itak, nima smisla računati, da bodo izginili.

Tega se po mojem itak ne da rešiti na noben enostaven način. Ampak še vedno bi saj nekaj ljudi odvrnilo od tega, da bi se na "eksotične" (in predvidoma lažje) smeri vpisali kar tako.

Ja recimo; razen, če res lahko padeš "le na stopnicah"... ni rizika. Hočem reč, ostane ti cel kup diplomantov družboslovnih smeri, ki si jim financiral študij, bistvene koristi in primerne zaposlitve zanje pa nimaš?

Ampak ajde, why not, več izobraženih ne škodi, dokler na ta račun ne znižujemo kriterijev.

oldguy je 24. nov 2011 ob 13:36 izjavil:

Brezposelnih nekdanjih FFjevcev in FDVjevcev moje in mlajših generacij poznam zelo veliko, v najboljšem primeru so naredili par diferencialcev in postali učitelji, pa eden je celo odprl s.p. iz prevajanja. Drugi delajo občasna dela, oz se ukvarjajo z "ezoteriko"... Večina teh je naredila faks kot vzorni študentje.

Brezposelnih strojnikov, gradbenikov, računalničarjev in elektrotehnikov....hm...ne poznam. Vem pa, da jih je vsaj četrt še danes brez diplome, delo pa so si našli že precej pred koncem študija.

Zaključek je jasen - okupatorje naj raje skrbi "okupacija" kake druge fakultete naslednje leto, saj so kader brez perspektiv...

Jaz sem eden od tistih FFjevcev, ki sem naredil par diferencialcev in postal učitelj, študij pa sem opravil kot povprečen (ne vzoren) študent - obedve diplomi 10, povprečje pa 8 (to je na FFju povprečje). Zanimivo mi je, kako preprosto se zdi vse skupaj.

DA, življenje na FFju je preprosto, saj je popolnoma preprosto doseči minimum, da dobiš tisto 6 in zaključiš fakulteto po nekaj več kot 6 letih. Ampak potem se začne resnično življenje. Tisti, ki se težje prilagodijo, ne dobijo službe za katero so študirali.
Študij sem naredil v rednih rokih, v zadnjem letniku sem bil študentski svetnik - ni mi treba poudarjati, da sem videl kuhinjo, ki se dogaja tam. Študenti so še hujše lenobe kot profesorji, pa še slednji se ne znajo domenit nič niti na oddelčni ravni, kaj šele fakultetni. Za primer lahko izpostavim bivšega "študenta prodekana", ki je diplomiral po 9 letih študija, vmes pa zasedal skoraj vse položaje, ki jih lahko študent sploh doseže. Na enem oddelku so zaradi prerekanja med profesorji skoraj podali ovadbe ipd. Znanja nam razen nekaterih izjemnih profesorjev ni znal podajati nihče in moram reči, da mladi na FFju kar hitro prevzamejo apatijo starejših stanovskih kolegov.

NE, življenje po zaključeni fakulteti ni preprosto. Tistih nekaj diferencialcev je zame pomenilo 13 izpitov na pedagoški fakulteti, ki sem jih opravljal ob prvem letu poučevanja. Če sem želel torej obdržati službo v prosveti, sem vsak dan po službi hoditi še na fakulteto, kjer so nas obravnavali približno tako kot gradbene delavce (izjave: "Če ne boste opravili pedagoško-andragoške izobrazbe, boste pač izgubili službo", "Kolega, kot učitelj se morate zavedati, da je pravočasno prihajanje na moje vaje jako pomembno - tudi če imate v tem času še službo", "Na hospitacije ne hodim, prosim da posnamete svoje ure na DVD"). Plače v prvem letu sem namenil bencinu za vožnjo v Ljubljano in šolnino za PAI. Čas za opravljanje strokovnega izpita se zaradi omenjenega izobraževanja ni podaljšal. Vmes sem moral od mojih "prijateljev naravoslovcev" stalno poslušati, koliko prostega časa imamo učitelji in kako fino se imam - seveda samo na vsaka dva mesece, ko sem si med počitnicami/dopustom lahko odtegnil čas, da sem šel z njimi na kavo. Po dveh letih so končno spoznali, da so primerjave med poklici brezzvezne ter da pač vsi tako ali drugače oddelamo svojih 8-10 ur na dan.

Diplomanti FFja se delimo na tri skupine in sicer:
- bluzerji, ki delajo največ škode ugledu fakultete in svoj živjenjski slog pač nadaljujejo tudi po zaključenem študiju.
- tisti, ki po študiju spoznajo, da so pri izbiri fakultete naredili veliko napako in se prekvalificirajo
- tisti, ki svoje delo opravljajo z veseljem vsak dan, a se morajo zaradi prvih dveh skupin stalno boriti za svoj ugled s trdnim in zelo kakovostnim delom.

Psihične in denarne stiske diplimirancev FFja so v nekaterih primerih precej visoke.

Filozofska fakulteta je po mojem prepričanju ustanova, ki s svojimi znanostmi povečuje ugled države. Drugače povedano - vse oddelke potrebujemo in potrebnih je veliko raziskav. Vendar za svoje delovanje pač rabi zelo malo študentov (le-ti pa morajo biti zelo sposobni). Nihče ne potrebuje na leto 60 novih filozofov (toliko je razpisanih mest za bruce). Konkurenca na trgu dela je postala nepredstavljiva - na vsako prosto mesto učitelja se prijavi ogromno ljudi - ironija pa je, da je le redkokdo sposoben delo dejansko opravljati, ker so ga na fakulteti premalo naučili. Problem pri vsem je, da taka velika konkurenca ni v redu - npr. prevajalec, ki je pač tri leta zaradi brezposelnosti ždel doma in ni imel možnosti biti v stiku z jezikom, pač ni sposoben narediti konkretnega prevoda.

S tem pisanjem želim opozoriti, da vseh FFjevcev ne smete stlačiti v isti koš. Tako kot v delavci javni upravi se pač delijo na garače in tiste, ki grejejo klopi. Fino bi bilo, če bi to tudi vsi "naravoslovci in tehniki" končno ozavestili.

Strinjam se, da je treba nekaj storiti proti bolonjski reformi in izboljšanju pogojev za študiranje. Ampak na FFju so se tega pač spet lotili na napačen način in jih bodo zato pač spet polili z gnojnico.

[on topic] Jaz bi za študij uvedel "kavcijo" :)

para! je 24. nov 2011 ob 15:52 izjavil:

A obstajajo kakšni podatki o tem koliko visoko izobraženih kadrov potrebuje gospodarstvo in v kakšnem fohu? Oziroma, če se takšni podatki sploh računajo za vnaprej... kot neka predvidevanja, na podlagi katerih se potem lahko vpišeš na faks, oziroma se študijski programi prilagodijo potrebam gospodarstva?

Delodajalci "napovejo" število novih delovnih mest v prihodnjem letu v anketi Napovedi zaploslovanja za leto 2010-11(stran 8 in naprej).

Ja saj pravim, da samo na enem koncu ne moreš reševati težave. Ali bolje je omiliti.

Sedaj po eni strani jamramo kako imamo preveč družboslovcev, ki samo čakajo na službe v JU, kao... po drugi strani pa ta ista JU zahteva za vsako tajniško delo univerzitetno izobrazbo. Ta dela bi z lahkoto upravljali ljudje z nižjo izobrazbo od univerzitetne. EDIT... plus kak strokovni tečaj, ki ga lahko izvajajo.. ja družboslovci.

Ne delam si utvare, da bi se dalo čudežno to rešiti.. ampak očitno je treba prekiniti ta "perpetuum mobile", ki itak ne dela.

Okapi je 24. nov 2011 ob 23:08 izjavil:

Kako da ne dela? Pred tremi leti, pred krizo, ni nihče stokal, vsaj ne zelo naglas, da ne dela. Brezposelnost je bila majhna, delavce smo morali uvažati, gospodarska rast je bila dobra ... in potemtakem očitno tudi šolski sistem (kar se brezplačnih šolnin tiče) ni bil strašno slab.

O.

Mislim, da kadra, o katerem govorimo nikoli ni bilo treba uvažati.

Tiste, ki jih je bilo treba uvažati jih primankuje tudi danes.

Glej, jaz samo razmišljam o možnih rešitvah.

Nisem Jajo!!

Pošteno.

Pustimo, kot je? Je definitvno varianta.

Okapi je 24. nov 2011 ob 23:17 izjavil:

Popravki pa so seveda nujni na marsikaterih drugih področjih, ki se tičejo kakovosti študija, smotrne porabe proračunskega denarja za šolanje in še marsičesa.

O.

Ja saj to je bil moj predlog. Nekaj minimalnih, manjših popravkov, da se prepreči najbolj nesmotrno porabo denarja - recimo vpisovanje zgolj zaradi statusa. In če nočeš represije (prepovedi), moraš ponuditi iniciativo, da bodo ljudje imeli nek interes delati pravostvar. Kavcija je razumna odločitev, kadar hočeš preprečiti malomarno ravnanje - ne gre za to, da se služi. Saj jo dobiš nazaj, vendar! Nisem za šolnine.

EDIT: ok kaka inflacija bi znala grdo uničiti ta načrt.

Ma ja, samo saj veš, kako je to v srednji šoli... to so kar neke hude odločitve za enega mladoletnika. Vprašanje, če se bo takrat prav odločil - ker takrat še nikogar nič ne skrbi.

Če že, bi bilo dobro ponuditi več izbire PO koncu SŠ - se mi zdi, da je delno pritisk na univerzo tako visok, ker nimaš toliko veliko možnosti po srednji. Saj so neke visoke šole, samo je ena srednja žalost.

Ja, ampak zakaj bi delal naknadno, če lahko delaš sproti? Izučiti se nekega praktičnega poklica ne bi smel biti prevelik dodaten napor za gimnazijca. Pa tudi če se izuči za "napačnega", ni nobena tragedija, ker je to itak samo neke vrste rezerva, poleg tega pa bi bilo koristno tudi za pridobivanje praktičnih delovnih navad. Ni vse samo v pridnem učenju (da ne rečem piflanju).

O.

Vedno se pozablja, da je šolanje drag štos, tudi če ga šolani direktno ne plača.

Če se naučiš zamenjati vodovodni ventil ali kuhati, je to bolj koristno od marsičesa, kar se sicer učijo v gimnaziji.

Plus spet bi bila jamrarija o učnih obremenitvah.V bistvu je to kar zalogaj za srednjo... poklicno izobraževanje zahteva 100% pozornost, to ni nekaj za sproti!

Ne me basat. To so stvari, ki se jih lahko naučiš v pol leta. In če to polovico leta raztegneš na štiri leta (in za to nameniš še del počitnic), ni to noben pretiran dodaten napor.

O.