» »

Mi smo univerza

Mi smo univerza

1 2
3
4

lexios ::


Po takšnih "incidentih" v lastnem življenju izgibiš kakršno koli zaupanje v te številke. Žal se je vsaj zame izkazalo, da so birkoratska pravila eno, znanje in sposobnost uporabe pridobljenega znanje pa nekaj drugega.

True!

Glede višanja/nižanja črt pa, osip (kot kaže) na fakultetah še vedno deluje, kar je OK! J*biga, sistemsko pa to stane... Ne deluje pa čisto OK v SŠ, če pa se kdo na ta račun tolaži, da imamo na ta račun več izobraženih, go for it.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

oldguy ::

Brezposelnih nekdanjih FFjevcev in FDVjevcev moje in mlajših generacij poznam zelo veliko, v najboljšem primeru so naredili par diferencialcev in postali učitelji, pa eden je celo odprl s.p. iz prevajanja. Drugi delajo občasna dela, oz se ukvarjajo z "ezoteriko"... Večina teh je naredila faks kot vzorni študentje.

Brezposelnih strojnikov, gradbenikov, računalničarjev in elektrotehnikov....hm...ne poznam. Vem pa, da jih je vsaj četrt še danes brez diplome, delo pa so si našli že precej pred koncem študija.

Zaključek je jasen - okupatorje naj raje skrbi "okupacija" kake druge fakultete naslednje leto, saj so kader brez perspektiv...

Manu ::

Invictus je izjavil:

Slovenci nismo najbolj inovativen, samoiniciativen narod. Sploh pa ne delaven.

Šele v zdajšnjem času (in z precej leti izkušenj) razumem zakaj nas Hrvati kličejo Bečki konjušari.


To sploh ni res!

http://www.delo.si/gospodarstvo/makromo...

http://www.delo.si/gospodarstvo/makromo...

Jaz vidim problem v tebi, ker vidiš nekaj, kar ni res. Glede inovativnosti smo v evropskem povprečju. To sploh ni slabo.

Hrvati pa nam zavidajo. To mi je povedal eden lastnik manjšega podjetja (na področju informatike) na Hrvaškem. Je izobražen in spremlja politične ter gospodarske teme pri nas in pri njih.
Ravno zaradi zavidanja nas gledajo zviška. Tako si ližejo svoj ego.
Ta lastnik podjetja, ki se druži z drugimi izobraženci in so se že pred leti ko so se pogovarjali o Sloveniji in svojem gospodarskem položaju zaradi te zavisti odločili, da bodo šli na Triglav. Vmes je tudi zafrkancija, ampak v ozadju pa zavist.
So šli na Triglav se pa ne spomnim ali so prišli do vrha ali pa samo do Kredarice. Mislim, da niso prišli do vrha.
Saj niso slabi. Radi se zafrkavajo pa to. Ampak dejstvo je, da nam zavidajo gospodarstvo.

Problem pri Slovencih pa je, kot je vidno pri tebi, negativna samopodoba.

Psihoterapevt o Slovencih. Njegovo osebno mnenje je, da bi Slovenci lahko razvijali pozitivno samopodobo. Se čisto strinjam z njim.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.

Matako ::

Problem so paraziti, ne negativna samopodoba. Celo tisti, ki so domiselni in imajo ideje si marsikdaj mislijo "je sploh vredno, itak bom jaz imel še najmanj od svojega dela in idej". To ni pesimizem - to je normalno.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Invictus ::

Moja samopodoba je čisto O.K. Na srečo.

Je pa samopodoba večina Slovencev bolj tako tako. Bolj negativna. Žal. Tudi moji prijatelji doživljajo podobno.

Saj je na Siolu blog od Mazzinija. Čeprav ga mnogi pljuvajo, v veliko stvareh zadane bistvo.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Matako ::

Da razvijem teorijo. Največkrat imajo najboljšo samopodobo _ravno_ paraziti - ste mogoče kdaj opazili, kako znajo največje mutivode narediti iz svojega poldnevnega opravka "projekt" in delati iz njega cel ep po možnosti še sklicevati sestanke okrog te malenkosti? To je naravna obramba nesposobnosti - in enkrat, ko je takih v družbi preveč začnejo spreminjati družbeno klimo. In enkrat ko jo... si zaključil. Te vzorce je zelo težko obrniti nazaj.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

alexa-lol ::

IceIceBaby je izjavil:

Že vidim, da bo alexa-lol čez par let odpiral temo "Diplomiral na gradbeništvu - ne dobim službe" :) Nerazgledanost in samozavest sta precej nevarna kombinacija.


Ne k tebi bom prišel na burek in jogurt.. ti me boš pa vprašal a za sabo al za domou

globalna80 ::

Matako je izjavil:

Celo tisti, ki so domiselni in imajo ideje si marsikdaj mislijo "je sploh vredno, itak bom jaz imel še najmanj od svojega dela in idej". To ni pesimizem - to je normalno.


To se lahko pojavi samo pri egoističnih ljudeh. Obstajajo ljudje, ki imajo zelo malo ega in so pripravljeni marsikaj storiti tudi zastojn za dobro človeštva in njegov napredek. Taki še zahvale ne potrebujejo, dovolj je da vidijo srečne obraze in so že veseli.
Great spirits have always found violent opposition from mediocre minds.
Albert Einstein

donfilipo ::

Ja in zdolgočasena inteligensia, jih proglasi za parazite in pribije na križ. Dobesedno.

Ni to dobra taktika. Bolje je cel dan tapkati: 'naš ljubljeni vodja je nezmotljiv'! In potem on sam doda komando o zmernosti. Ukaz za zmerni počitek:)

;((
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

para! ::

A obstajajo kakšni podatki o tem koliko visoko izobraženih kadrov potrebuje gospodarstvo in v kakšnem fohu? Oziroma, če se takšni podatki sploh računajo za vnaprej... kot neka predvidevanja, na podlagi katerih se potem lahko vpišeš na faks, oziroma se študijski programi prilagodijo potrebam gospodarstva?

lp
Death before dishonor!

BlueRunner ::

Takšne dolgoročne napovedi so nerelevantne in spadajo v kategorijo velikih kiksov in napovedovanja dneva in ure, ko bo konec sveta. Njihova vrednost je nična.

Kratkoročno lahko napoveš za nekaj mesecev naprej, da boš potreboval X inženirjev, ker se ustanavlja podjetje Y, ali pa boš izračunal trajektorijo asteroida, ki bo zadel Zemljo. Dolgoročno pa je to samo igra na srečo. Še splošnih trendov ne moreš vedno napovedati, ker vedno obstaja možnost prelomnih odkritij.

Kar država je sposobna storiti je to, da "produkcijo" znanja usmerja v določeno smer, s čemer zagotovi večje število strokovnjakov določenega profila. S tem pa zniža ceno tega znanja na trgu (torej nižje plače) in tudi na ta način privabi investitorje v podjetja, ki potrebujejo ta izobrazbeni profil - država pa je zagotovila, da je tukaj potem cenejši, kot pa drugje.

Sedaj pa se vprašaj, čemu to služi? Državi, državljanom, novopečenim strokovnjakom ali pa morda investitorjem.

Stopnja zaposlitve in plača tudi ni vse. Če je v Sloveniji (karikirano) 10 strokovnjakov za Cobol, 8 jih ima službo za 5k bruto, dva sta brezposelna, imaš 80% zaposlenost in 5k+ plačo. Ali to sedaj pomeni, da se ti izplača izobraževati v tej smeri? Ali lahko napoveš koliko strokovnjakov za Cobol bo v državi potrebnih čez 10 let? Čez 40 let? Ali si predstavljaš koliko se moraš izobraževati, če želiš delati 40 let? Kaj pa v kontar smer? Ali si je kdo l. 1970 predstavljal koliko bodo podjetja čez 10 let potrebovala računalničarjev v AOP oddelkih? Diplomanti generacije 1970, mimogrede, šele danes razmišljajo o pokojninah, ker dopolnjujejo 40 let delovne dobe.

Sedaj pa planiraj, če si upaš.

Zgodovina sprememb…

mikic007 ::

Vsaj za potrebe JU po moje se, samo implementirati bi se se morale. Za gospodarstvo je malo tezje, ampak le to se lazje samo usmerja in v primeru, da imas nekega kadra (pre)vec se bodisi naredi se vec, vec idej, vec razvoja, nove resitve bodisi se prekvalificirajo v podobne branze (npr. matematiki in programiranje). Pri kadrih, ki se jih vzgaja za JU je veliko tezje najti prostor, hkrati pa se veliko lazje izracuna potrebe. moje mnenje pac.

para! ::

Hvala za razlago zgornjim. Morajo pa obstajati natančni podatki o izobrazbi prebivalstva. Če se recimo pregleda katerih kadrov med visoko izobraženimi je največ, se naredi cross-reference s podatki o zaposlenosti teh kadrov in se vidi katerih imamo že sedaj preveč, katerih dovolj, katerih premalo? Je to uporabna data? Se lahko iz tega opali šolnine za tiste študijske programe, ki so že proizvedli dovolj diplomantov in hkrati prepreči, da bi se zdaj _vsi_ vpisovali na free-of-charge študije (omejitev, sprejemci)?

Al je point študija to, da ti omogoči sledenje osebnim zanimanjem ne glede na službo, zaposlitev, itd?

Poleg tega me zanima, ko se pritožujejo ljudje nad kakovostjo študija - ali naj bi kakovost študija padala zaradi premalo denarja, ali je to posledica kakšnih drugih zadev?
Death before dishonor!

deadbeef ::

a tale upor al kva je to vodi un rekarniran che guevara? :))

para! ::

A je kak link do tega Cheja ? :D
Death before dishonor!

m0LN4r ::

Še za prevajanje jih ne bomo rabili več, vse bo sprogramirano. :D
IN AMD RTG WE BELIEVE
Sooner or later TM

Matako ::

para! je izjavil:

A je kak link do tega Cheja ? :D


Dobiš ga pred Borzo, razen, kadar je premraz. Vprašaj za Miho.
/\/\.K.

mikic007 ::

Sam sem proti solninam za dolocene fakse, saj bi s tem prizadel tudi tisti procent, ki pa je potreben. Univerza ima ze sedaj moznost, da zmanjsa programe, le da se iz znanih razlogov to le redko dogaja (ni tako lahko odpustiti ljudi, hkrati pa jih je tezko placevati, ce nimajo studentov).

Vseeno bi bilo najceneje, ce se ohranijo vsi oddelki in profesorji (scasoma se lahko predmete tudi zdruzi), hkrati pa omeji vpis na druzboslovju, bolj kot je to sedaj.

Se prej pa bi bilo potrebno zmanjsati stevilo vpisanih na gimnazije (jih kar precej tudi zapreti) in dati pravo veljavo poklicnim solam, katerih renome je sedaj ne cisto neupraviceno na psu. V bistvu si noben komentator tukaj ne zeli, da njegovi otroci koncajo v teh solah, jaz si vsekakor ne.

Amo pa ze imeli kar nekaj reorganizacij solstva in vse so se pokazale za fail.

Okapi ::

Ali si je kdo l. 1970 predstavljal koliko bodo podjetja čez 10 let potrebovala računalničarjev v AOP oddelkih?
Zato so pa za vedno minili časi, ko si se na faksu naučil Cobol in računal, da boš šel čez 40 let v penzijo kot programer v Cobolu.

Al je point študija to, da ti omogoči sledenje osebnim zanimanjem ne glede na službo, zaposlitev,
Točno tako. Vsaj v svobodni družbi, v totalitarni je malo drugače. Če pa kdo hoče več strojnikov, naj zanje razpiše dovolj štipendij in jih bo imel.

O.

ZaphodBB ::

In hrabri vojščaki so najprej osvobodili Filozofsko Fakulteto. Jutri bodo zavojevali Likovno Akademijo.

V imenu komemoracije tega težkega in veličastnega boja, bo prek vikenda v študentskem domu orgija.

Matako ::

HJa, samo če bodo šle udarne Che enote na Likovno in ne bodo pustili garnizona na FF... bodo zgubili svobodno ozemlje.

To je tako kot pred Borzo, ko so zadnjič probali dobiti nekoga "ki bi pazil šotore ponoči". Jako masovno gibanje.
/\/\.K.

lexios ::

Se prej pa bi bilo potrebno zmanjsati stevilo vpisanih na gimnazije (jih kar precej tudi zapreti) in dati pravo veljavo poklicnim solam, katerih renome je sedaj ne cisto neupraviceno na psu. V bistvu si noben komentator tukaj ne zeli, da njegovi otroci koncajo v teh solah, jaz si vsekakor ne.


Seveda ne, ker gre pravljica nekako takole - "študiraj, da ne bo treba delat"!

Amo pa ze imeli kar nekaj reorganizacij solstva in vse so se pokazale za fail.


Naslednja bo še večji fail! Postopna uvedba šolnin je imho le še vprašanje časa in bedaka!

Ne moreš omejit vpisa na gimnazije, ne da bi spreminjal sistem OŠ, delovno zakonodajo, uveljavljenost poklicnih šol - kar za sabo potegne vrednotenje dela, mentalitete, zahtev delodajalcev, plače... Vse kar bi dobil je vik in krik, da otrokom omejuješ pravico do izobrazbe in študija! ;((

Invictus ::

Sam toliko v poduk.

Če se boste šli učit Cobol, boste z njim lahko dočakali penzijo. Namreč največ kode je napisano ravno v Cobolu. In ker starejše generacije hodijo v penzijo, mlajši se pa Cobola ne učijo, pride do manjka ljudi. In trenutno se te ljudi išče.

Vse banke imajo aplikacije v Cobolu. In jih ne bodo menjale za neko Java + Web Services sranje za kritične aplikacije.

Podobno je z jezikom RPG na AS/400. Ogromno aplikacij, a nobenega znanja. Vzdrževati jih je pa vseeno treba.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

IceIceBaby ::

Ali se bodo davki znižali, če se uvede plačljivo visoko šolstvo?

Vem, da je vprašanje neumno, ampak upam, da se zavedate, da tole brezplačno šolstvo pošteno plačamo.

Matako ::

To je sicer bilo že večkrat povedano, a ne škodi, da se pove še enkrat: zastonj šolstvo ne obstaja. Ne na tem planetu.

Problem "zastonj" šolstva je, da račun krijejo vsi, tudi tisti, ki nimajo s šolanjem nobene veze. Tukaj potem pride do izgub, ker nekateri nimajo resnega namena študirati, vendar so financirani tako kot tisti, ki ga imajo. To ni pošteno do plačnikov (davkoplačevalcev).

Moj predlog je neke vrste kavcija. Socialno ogroženim jo plača država, tisti, ki si jo lahko privoščijo jo plačajo sami (to je edino prav). Ob doseganju nekih osnovnih akademskih standardov, se kavcija vrne lahko celo v celoti - če ne misliš resno pač ne.

Ravno tako bi uvedel obdobje, recimo 1. letnik, kjer lahko vsak povsem pošteno ugotovi, da pač ni akademski material in se mu ob izpisu ravno tako večino kavcije vrne. Naprej pa tega ni več - potem moraš doseči saj nekaj, sicer ode.

To se mi zdi dober kompromis, ki bi preprečil vpisovanje iz dolgčasa in zgolj zaradi statusa. Bonus je, da na ta način študij dobi neko vrednost - delodajalci se lahko zanesejo, da tisti, ki so prišli skozi sistem imajo neko resnost in integriteto. Ni ne vem kaj, a je saj nekaj.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Phantomeye ::

A mogoče kdo ve, kakšna je zaposljivost družboslovnih informatikov iz FDV-ja? Kjerkoli se pojavi kak TV prispevek, te smeri nikoli ne omenijo...ko da je ni..

lexios ::

Matako je izjavil:

Problem "zastonj" šolstva je, da račun krijejo vsi, tudi tisti, ki nimajo s šolanjem nobene veze.


Na koristi (višjega števila izobraženih), ki jih od tega imamo vsi, kot družba, pa se gladko pozabi?

Ali se bodo davki znižali, če se uvede plačljivo visoko šolstvo?


Se hecaš?

Tukaj potem pride do izgub, ker nekateri nimajo resnega namena študirati, vendar so financirani tako kot tisti, ki ga imajo. To ni pošteno do plačnikov (davkoplačevalcev).


Naj torej študirajo zgolj ljudje, ki imajo resen namen in voljo študirat. Pošteno?

...sicer pa zanimiv predlog, mislim, da sem ga nekje že zasledil, ob primerni implementaciji in ukinitvi ŠS bi mogoče zaleglo, ne reši pa to problematike (previsokega) vpisa na "eksotične" smeri in fakultete "kjer študentje padajo zgolj na stopnicah":

Moj predlog je neke vrste kavcija. Socialno ogroženim jo plača država, tisti, ki si jo lahko privoščijo jo plačajo sami (to je edino prav). Ob doseganju nekih osnovnih akademskih standardov, se kavcija vrne lahko celo v celoti - če ne misliš resno pač ne.

Ravno tako bi uvedel obdobje, recimo 1. letnik, kjer lahko vsak povsem pošteno ugotovi, da pač ni akademski material in se mu ob izpisu ravno tako večino kavcije vrne. Naprej pa tega ni več - potem moraš doseči saj nekaj, sicer ode.

To se mi zdi dober kompromis, ki bi preprečil vpisovanje iz dolgčasa in zgolj zaradi statusa. Bonus je, da na ta način študij dobi neko vrednost - delodajalci se lahko zanesejo, da tisti, ki so prišli skozi sistem imajo neko resnost in integriteto. Ni ne vem kaj, a je saj nekaj.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

Matako ::

lexios je izjavil:

Matako je izjavil:

Problem "zastonj" šolstva je, da račun krijejo vsi, tudi tisti, ki nimajo s šolanjem nobene veze.


Na koristi (višjega števila izobraženih), ki jih od tega imamo vsi, kot družba, pa se gladko pozabi?


Pozabi? Kolikor razumem se to trenutno... predpostavi. Sicer ne bi bilo krito iz proračuna, ne? Upam, da se smatra, da ima vsak proračunski izdatek saj nek učinek.

EDIT: saj ravno zato sem jaz samo za kavcijo. Če se ravno res ne zajebavaš, bi ti država še vedno plačala vse. Govorim o zelo razumnih standardih, ne neka nora povprečja ocen. Skratka samo varovalka, ne način financiranja.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Matako ::

lexios je izjavil:



...sicer pa zanimiv predlog, mislim, da sem ga nekje že zasledil, ob primerni implementaciji in ukinitvi ŠS bi mogoče zaleglo, ne reši pa to problematike (previsokega) vpisa na "eksotične" smeri in fakultete "kjer študentje padajo zgolj na stopnicah":


Tega se po mojem itak ne da rešiti na noben enostaven način. Ampak še vedno bi saj nekaj ljudi odvrnilo od tega, da bi se na "eksotične" (in predvidoma lažje) smeri vpisali kar tako.

Če pa imajo (doma) dovolj sredstev za tovrstno zabavo - zakaj ne. Ne vem zakaj bi nekomu, ki ima denar preprečili, da ga pač porabi kakor želi.

EDIT: po mojem bi se pokazal tudi učinek družbenega momenta. Ko enkrat opaziš, da večini tvojih kolegov študij ni šala in da tvegajo nekaj.. se vsak saj malo zresni. Brezupni primeri bodo pa itak, nima smisla računati, da bodo izginili.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

BlueRunner ::

Vsaj za potrebe JU po moje se

JU naj bi idealno predstavljal kolikšen delež BPD-ja? Torej je problematika zaposljivosti v JU kako zelo pomembna relativno gledano na gospodarstvo? Pa še za JU se bi zamislil nad pravilnostjo ocene, ker je velika težava učinkovitosti verjetno vezana tudi na nezmožnost, da bi se notri pripeljalo nove stroke, ki bi lahko prevetrile posamezne ustaljene postopke in procese tipa "tako delamo že 50 let".

Če se recimo pregleda katerih kadrov med visoko izobraženimi je največ, se naredi cross-reference s podatki o zaposlenosti teh kadrov in se vidi katerih imamo že sedaj preveč, katerih dovolj, katerih premalo? Je to uporabna data?

To je za napovedovanje prihodnosti tako relevaten podatek, kot je za ta namen relevantno proučevanje kavne usedline. Niti tega ne moreš napovedati, koliko boš potreboval pekov čez 5 let in ti bi rad urejal šolstvo na podlagi šloganja iz kavne usedline.

Napovedovanje prihodnjih potreb po posameznih kadrih je na ravni države navadna utopija, ki še v planskem gospodarstvu najbolj orto komunizma ni bila izvedljiva. Nekateri pa bi to poskušali v nekih vsaj delno tržnih gospodarstvih.

Al je point študija to, da ti omogoči sledenje osebnim zanimanjem ne glede na službo, zaposlitev, itd?

Point študija je to, da se izvede še zadnjo selekcijo zmožnosti permanentnega izobraževanja, preden se te izpusti v svet. Tvoja stroka, katera koli stroka, se bo v roku 40 let, kolikor je tvoja pričakovana delovna doba, doživela toliko sprememb, da je to tisti bistven parameter, o katerem je govora. Univerzitetni študij bi moral biti po naravi stvari takšen, da te s tvojo stroko na najvišjo stopnji (PhD) tudi spozna z neko veje tvoje stroke do te mere, da boš sam osebno utiral pot naprej z novimi spoznanji in odkritji.

To poslanstvo posploševati na "uporaben za industrijo" in računati neke faktorje današnje zaposljivosti in jih predstavljati kot merilo prihodnje zaposljivosti, je milo rečeno tehnokratski idiotizemm. Tisti trenutek pa, ko priznaš, da je to kaotičen sistem (že malenkostna sprememba katerega koli iz neznanega števila in nabora dejavnikov lahko privede do neznanega rezultata), pa lahko mirno rečeš, naj ljudje pač študirajo neke naključno izbrane stvari, ki jih zanimajo, saj je rezultat enakovreden katerem koli drugem rezultatu v katerem bi poskušal ta kaotičen sistem regulirati z namenom "večanja zaposljivosti".

dati pravo veljavo poklicnim solam, katerih renome je sedaj ne cisto neupraviceno na psu

Renome poklicnim šolam je padel zaradi javnega pranja umazanega perila, ki razkriva, da se vsaj v nekaterih izmed teh šolah manj posvečajo pridobivanju znanja, kot pa izogibanju odgovornosti za predajanje znanja. Ne glede na to, da se nekateri dijaki očitno obnašajo kot navadna drhal, za kar so krivi prevsem starši sami, pa menim, da bi bila dolžnost šole preprosto ta, da se moteče učence na stopnjah, ki presegajo osnovno šolo, končno začne kaznovati tako, da se jim prepove udeležbo pri pouku, če ta učni proces za druge učence ovirajo. Če smo šibe in druge telesne kazni z dobrim razlogom prepovedali, pa to seveda ne pomeni, da mora šola prenašati in tolerirati čisto vse, kar se kdo v svoji še ne ravno odrasli betici spomne posnemati od odraslih, ki ga vzgajajo.

Kar se pa tiče znanja, pa ima večina teh šol še vedno velik potencial. Tudo to, da moj otrok morda zaključi šolanje na tej stopnji, bi preživel, če bi vedel, da bo imel vsaj pošteno šanso, da se kaj nauči brez motenj, ki bi jih povzročalo neizvajanje disciplinskih ukrepov in v okolju, ki ne tolerira nasilja med vrstniki.

lexios ::


Tega se po mojem itak ne da rešiti na noben enostaven način. Ampak še vedno bi saj nekaj ljudi odvrnilo od tega, da bi se na "eksotične" (in predvidoma lažje) smeri vpisali kar tako.


Ja recimo; razen, če res lahko padeš "le na stopnicah"... ni rizika.;) Hočem reč, ostane ti cel kup diplomantov družboslovnih smeri, ki si jim financiral študij, bistvene koristi in primerne zaposlitve zanje pa nimaš?

Ampak ajde, why not, več izobraženih ne škodi, dokler na ta račun ne znižujemo kriterijev.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

Matako ::

lexios je izjavil:


Tega se po mojem itak ne da rešiti na noben enostaven način. Ampak še vedno bi saj nekaj ljudi odvrnilo od tega, da bi se na "eksotične" (in predvidoma lažje) smeri vpisali kar tako.


Ja recimo; razen, če res lahko padeš "le na stopnicah"... ni rizika.;) Hočem reč, ostane ti cel kup diplomantov družboslovnih smeri, ki si jim financiral študij, bistvene koristi in primerne zaposlitve zanje pa nimaš?



Tukaj imam tudi zelo zanimivo kompromisno rešitev: za določena manj kvalificirana dela v JU (predvsem v upravnih enotah) bi, pazi to, zmanjšal zahteve za izobrazbe. To je zmaga če ne zaradi drugega, ker ne izgubljaš časa na faksu, da boš na koncu delal v neki pisarni.

Obstaja kup del v JU, ki, bodimo iskreni, ne zahtevajo univerzitetne izobrazbe, ker so v osnovi tajniška opravila, primerljiva uslužbencem v kaki banki. To je tudi bolj pošteno. Zakaj ne bi nekdo s sredno šolo (in mogoče tečajem) lahko upravljal administrativno delo, za katerega se sedaj zahteva v resnici drag študij (plačan iz proračuna)?

Zmanjševanje pritiska vpisa.

To me spomne na našo vojsko. En kup ljudi, ki so čisto ok ljudje in imajo celo smisel za poveljevanje danes ne morejo biti častniki, ker nimajo ustrezne stopnje izobrazbe _katerekoli_ smeri. WTF? Če se že zahteva izobrazba, naj jo SV saj ponudi v lastni organizaciji!
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Switch ::

oldguy je izjavil:

Brezposelnih nekdanjih FFjevcev in FDVjevcev moje in mlajših generacij poznam zelo veliko, v najboljšem primeru so naredili par diferencialcev in postali učitelji, pa eden je celo odprl s.p. iz prevajanja. Drugi delajo občasna dela, oz se ukvarjajo z "ezoteriko"... Večina teh je naredila faks kot vzorni študentje.

Brezposelnih strojnikov, gradbenikov, računalničarjev in elektrotehnikov....hm...ne poznam. Vem pa, da jih je vsaj četrt še danes brez diplome, delo pa so si našli že precej pred koncem študija.

Zaključek je jasen - okupatorje naj raje skrbi "okupacija" kake druge fakultete naslednje leto, saj so kader brez perspektiv...


Jaz sem eden od tistih FFjevcev, ki sem naredil par diferencialcev in postal učitelj, študij pa sem opravil kot povprečen (ne vzoren) študent - obedve diplomi 10, povprečje pa 8 (to je na FFju povprečje). Zanimivo mi je, kako preprosto se zdi vse skupaj.

DA, življenje na FFju je preprosto, saj je popolnoma preprosto doseči minimum, da dobiš tisto 6 in zaključiš fakulteto po nekaj več kot 6 letih. Ampak potem se začne resnično življenje. Tisti, ki se težje prilagodijo, ne dobijo službe za katero so študirali.
Študij sem naredil v rednih rokih, v zadnjem letniku sem bil študentski svetnik - ni mi treba poudarjati, da sem videl kuhinjo, ki se dogaja tam. Študenti so še hujše lenobe kot profesorji, pa še slednji se ne znajo domenit nič niti na oddelčni ravni, kaj šele fakultetni. Za primer lahko izpostavim bivšega "študenta prodekana", ki je diplomiral po 9 letih študija, vmes pa zasedal skoraj vse položaje, ki jih lahko študent sploh doseže. Na enem oddelku so zaradi prerekanja med profesorji skoraj podali ovadbe ipd. Znanja nam razen nekaterih izjemnih profesorjev ni znal podajati nihče in moram reči, da mladi na FFju kar hitro prevzamejo apatijo starejših stanovskih kolegov.

NE, življenje po zaključeni fakulteti ni preprosto. Tistih nekaj diferencialcev je zame pomenilo 13 izpitov na pedagoški fakulteti, ki sem jih opravljal ob prvem letu poučevanja. Če sem želel torej obdržati službo v prosveti, sem vsak dan po službi hoditi še na fakulteto, kjer so nas obravnavali približno tako kot gradbene delavce (izjave: "Če ne boste opravili pedagoško-andragoške izobrazbe, boste pač izgubili službo", "Kolega, kot učitelj se morate zavedati, da je pravočasno prihajanje na moje vaje jako pomembno - tudi če imate v tem času še službo", "Na hospitacije ne hodim, prosim da posnamete svoje ure na DVD"). Plače v prvem letu sem namenil bencinu za vožnjo v Ljubljano in šolnino za PAI. Čas za opravljanje strokovnega izpita se zaradi omenjenega izobraževanja ni podaljšal. Vmes sem moral od mojih "prijateljev naravoslovcev" stalno poslušati, koliko prostega časa imamo učitelji in kako fino se imam - seveda samo na vsaka dva mesece, ko sem si med počitnicami/dopustom lahko odtegnil čas, da sem šel z njimi na kavo. Po dveh letih so končno spoznali, da so primerjave med poklici brezzvezne ter da pač vsi tako ali drugače oddelamo svojih 8-10 ur na dan.

Diplomanti FFja se delimo na tri skupine in sicer:
- bluzerji, ki delajo največ škode ugledu fakultete in svoj živjenjski slog pač nadaljujejo tudi po zaključenem študiju.
- tisti, ki po študiju spoznajo, da so pri izbiri fakultete naredili veliko napako in se prekvalificirajo
- tisti, ki svoje delo opravljajo z veseljem vsak dan, a se morajo zaradi prvih dveh skupin stalno boriti za svoj ugled s trdnim in zelo kakovostnim delom.

Psihične in denarne stiske diplimirancev FFja so v nekaterih primerih precej visoke.

Filozofska fakulteta je po mojem prepričanju ustanova, ki s svojimi znanostmi povečuje ugled države. Drugače povedano - vse oddelke potrebujemo in potrebnih je veliko raziskav. Vendar za svoje delovanje pač rabi zelo malo študentov (le-ti pa morajo biti zelo sposobni). Nihče ne potrebuje na leto 60 novih filozofov (toliko je razpisanih mest za bruce). Konkurenca na trgu dela je postala nepredstavljiva - na vsako prosto mesto učitelja se prijavi ogromno ljudi - ironija pa je, da je le redkokdo sposoben delo dejansko opravljati, ker so ga na fakulteti premalo naučili. Problem pri vsem je, da taka velika konkurenca ni v redu - npr. prevajalec, ki je pač tri leta zaradi brezposelnosti ždel doma in ni imel možnosti biti v stiku z jezikom, pač ni sposoben narediti konkretnega prevoda.

S tem pisanjem želim opozoriti, da vseh FFjevcev ne smete stlačiti v isti koš. Tako kot v delavci javni upravi se pač delijo na garače in tiste, ki grejejo klopi. Fino bi bilo, če bi to tudi vsi "naravoslovci in tehniki" končno ozavestili.

Strinjam se, da je treba nekaj storiti proti bolonjski reformi in izboljšanju pogojev za študiranje. Ampak na FFju so se tega pač spet lotili na napačen način in jih bodo zato pač spet polili z gnojnico.

[on topic] Jaz bi za študij uvedel "kavcijo" :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Switch ()

Matako ::

Hja, glede prevelikega števila na določenih smereh... to je točno tisto, kar sem prej omenil, da ni preprosto rešljivo. Resno mislim, da ni neke idealne rešitve. Ni nekega praktičnega merila po katerem bi lahko rekel "letos rabimo 17 filozofov".

Zdaj ok s šolnino bi sicer prišel do fine selekcije - ampak bi imel tudi klasično "Cambridge" sceno, kjer bi na določenih smereh imeli "aristokracijo" - no ja, saj zakaj pa ne. Včasih se mi zdi, da imamo take stvari preveč za tabu in smo preveč občutljivi.

Tista moja kavcija bi to težavo rešila le malenkostno, ampak saj ne bi škodila - povzročila bi, da bi bilo precej manj ljudi, ki jih filozofija ne zanima in niso pripravljeni v to vložiti del svojega življenja - če imajo napačne predstave o zaposljivosti svojega profila, jim žal ta sistem ne pomaga. To bi morali ugotoviti sami pri sebi - tudi zato sistem kavcije pomaga, ker vabi ljudi k strateškemu razmišljanju o svoji prihodnosti, saj za nekaj let naprej :D

Druga ideja je seveda sprejemni izpit. Če hočeš na Likovno akademijo, moraš znati saj približno v roki držati svinčnik, ker se to že v štartu preveri.

Ne vem... dileme, dileme. Niso to enostavne stvari :D
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

PaX_MaN ::

para! je izjavil:

A obstajajo kakšni podatki o tem koliko visoko izobraženih kadrov potrebuje gospodarstvo in v kakšnem fohu? Oziroma, če se takšni podatki sploh računajo za vnaprej... kot neka predvidevanja, na podlagi katerih se potem lahko vpišeš na faks, oziroma se študijski programi prilagodijo potrebam gospodarstva?

Delodajalci "napovejo" število novih delovnih mest v prihodnjem letu v anketi Napovedi zaploslovanja za leto 2010-11(stran 8 in naprej).

Okapi ::

Tista moja kavcija bi to težavo rešila le malenkostno,
Ne bi je rešila niti najmanj. Posledica bi bila (veliko) več ljudi brez visokošolske izobrazbe, od katerih bi se jih nekaj niti ne upalo poskusiti, nekaj pa bi bilo takih, ki bi jim v prvo spodletelo in zaradi šolnine ne bi mogli znova poskusiti oziroma nadaljevati. V obeh skupinah bi bilo dosti takih, ki sedaj uspešno doštudirajo in so pri svojem poklicu nato uspešni.

Zakaj bi bilo bolje imeti več ljudi s samo srednješolsko izobrazbo, po možnosti gimnazijsko, ki bi bili še težje zaposljivi kot so sedaj diplomanti FF, boš pa moral šele pojasnit.

O.

Matako ::

Ja saj pravim, da samo na enem koncu ne moreš reševati težave. Ali bolje je omiliti.

Sedaj po eni strani jamramo kako imamo preveč družboslovcev, ki samo čakajo na službe v JU, kao... po drugi strani pa ta ista JU zahteva za vsako tajniško delo univerzitetno izobrazbo. Ta dela bi z lahkoto upravljali ljudje z nižjo izobrazbo od univerzitetne. EDIT... plus kak strokovni tečaj, ki ga lahko izvajajo.. ja družboslovci.

Ne delam si utvare, da bi se dalo čudežno to rešiti.. ampak očitno je treba prekiniti ta "perpetuum mobile", ki itak ne dela.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Okapi ::

Kako da ne dela? Pred tremi leti, pred krizo, ni nihče stokal, vsaj ne zelo naglas, da ne dela. Brezposelnost je bila majhna, delavce smo morali uvažati, gospodarska rast je bila dobra ... in potemtakem očitno tudi šolski sistem (kar se brezplačnih šolnin tiče) ni bil strašno slab.

O.

Matako ::

Okapi je izjavil:

Kako da ne dela? Pred tremi leti, pred krizo, ni nihče stokal, vsaj ne zelo naglas, da ne dela. Brezposelnost je bila majhna, delavce smo morali uvažati, gospodarska rast je bila dobra ... in potemtakem očitno tudi šolski sistem (kar se brezplačnih šolnin tiče) ni bil strašno slab.

O.


Mislim, da kadra, o katerem govorimo nikoli ni bilo treba uvažati.

Tiste, ki jih je bilo treba uvažati jih primankuje tudi danes.

Glej, jaz samo razmišljam o možnih rešitvah.

Nisem Jajo!!
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Okapi ::

Mislim, da kadra, o katerem govorimo nikoli ni bilo treba uvažati.
Ja, ampak tudi težav z njihovo brezposelnostjo nismo imeli pretiranih. Brez službe so bili v glavnem tisti, ki niso hoteli poprijeti za kakšno "manjvredno" delo, morda takšno, za katero je potrebna samo srednješolska izobrazba. Konec koncev so v resnici še vedno v glavni samo ti brezposelni.

Ker če je za družbo na splošno brezplačno šolanje, kot ga poznamo, koristno, pa res ni dolžnost države, da vsakemu filozofu preskrbi njegovi izobrazbi primerno službo.

Glej, jaz samo razmišljam o možnih rešitvah.
Saj, jaz pa razmišljam, da to ni dobra rešitev.

O.

Matako ::

Pošteno.

Pustimo, kot je? Je definitvno varianta.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Okapi ::

Kar se šolnin tiče. Ker tudi sedaj ne moreš kar v neskončnost študirat, je časovno kar dobro omejeno.

Popravki pa so seveda nujni na marsikaterih drugih področjih, ki se tičejo kakovosti študija, smotrne porabe proračunskega denarja za šolanje in še marsičesa.

O.

Matako ::

Okapi je izjavil:



Popravki pa so seveda nujni na marsikaterih drugih področjih, ki se tičejo kakovosti študija, smotrne porabe proračunskega denarja za šolanje in še marsičesa.

O.


Ja saj to je bil moj predlog. Nekaj minimalnih, manjših popravkov, da se prepreči najbolj nesmotrno porabo denarja - recimo vpisovanje zgolj zaradi statusa. In če nočeš represije (prepovedi), moraš ponuditi iniciativo, da bodo ljudje imeli nek interes delati pravostvar. Kavcija je razumna odločitev, kadar hočeš preprečiti malomarno ravnanje - ne gre za to, da se služi. Saj jo dobiš nazaj, vendar! Nisem za šolnine.

EDIT: ok kaka inflacija bi znala grdo uničiti ta načrt.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Okapi ::

Če bi me recimo kdo vprašal, imam na zalogi en po mojem zelo koristen popravek srednješolskega sistema. Vsak gimnazijec bi se moral v tistih štirih letih izučiti za en praktičen poklic (ključavničarski, mizarski, električarski, vodovodarski, kuharski ...). Z nekaj dodatnimi urami na teden in recimo 3 tedni prakse med počitnicami to ne bi smel biti noben poseben problem. In bi tako imel vsakdo v rezervi en poklic, ki bi ga lahko opravljal, če mu faks spodleti, ali če kot diplomiran filozof ne najde službe.

O.

Matako ::

Ma ja, samo saj veš, kako je to v srednji šoli... to so kar neke hude odločitve za enega mladoletnika. Vprašanje, če se bo takrat prav odločil - ker takrat še nikogar nič ne skrbi.

Če že, bi bilo dobro ponuditi več izbire PO koncu SŠ - se mi zdi, da je delno pritisk na univerzo tako visok, ker nimaš toliko veliko možnosti po srednji. Saj so neke visoke šole, samo je ena srednja žalost.
/\/\.K.

Phantomeye ::

Okapi je izjavil:

Če bi me recimo kdo vprašal, imam na zalogi en po mojem zelo koristen popravek srednješolskega sistema. Vsak gimnazijec bi se moral v tistih štirih letih izučiti za en praktičen poklic (ključavničarski, mizarski, električarski, vodovodarski, kuharski ...). Z nekaj dodatnimi urami na teden in recimo 3 tedni prakse med počitnicami to ne bi smel biti noben poseben problem. In bi tako imel vsakdo v rezervi en poklic, ki bi ga lahko opravljal, če mu faks spodleti, ali če kot diplomiran filozof ne najde službe.

O.


Sej lahko to naknadno narediš. Tako kot lahko tehnik dela maturitetni tečaj, lahko dela gimnazijec poklicnega.

Okapi ::

Ja, ampak zakaj bi delal naknadno, če lahko delaš sproti? Izučiti se nekega praktičnega poklica ne bi smel biti prevelik dodaten napor za gimnazijca. Pa tudi če se izuči za "napačnega", ni nobena tragedija, ker je to itak samo neke vrste rezerva, poleg tega pa bi bilo koristno tudi za pridobivanje praktičnih delovnih navad. Ni vse samo v pridnem učenju (da ne rečem piflanju).;)

O.

Matako ::

Ja samo dvojno šolanje ni zastonj - in zdaj, če je samo za rezervo in od tega nič ni, ker bo pač nekdo izbral po čisto drugih kriterijih, kot ko se po srednji znajde "v resničnem svetu".... Vedno se pozablja, da je šolanje drag štos, tudi če ga šolani direktno ne plača.

Plus spet bi bila jamrarija o učnih obremenitvah.V bistvu je to kar zalogaj za srednjo... poklicno izobraževanje zahteva 100% pozornost, to ni nekaj za sproti!

EDIT: zelo težko, da bi bil tak "rezervno izučen" obrtnik tako dober, kot en iz poklicne.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Okapi ::

Vedno se pozablja, da je šolanje drag štos, tudi če ga šolani direktno ne plača.
Če se naučiš zamenjati vodovodni ventil ali kuhati, je to bolj koristno od marsičesa, kar se sicer učijo v gimnaziji.>:D

Plus spet bi bila jamrarija o učnih obremenitvah.V bistvu je to kar zalogaj za srednjo... poklicno izobraževanje zahteva 100% pozornost, to ni nekaj za sproti!
Ne me basat. To so stvari, ki se jih lahko naučiš v pol leta. In če to polovico leta raztegneš na štiri leta (in za to nameniš še del počitnic), ni to noben pretiran dodaten napor.

O.

lexios ::

Če se naučiš zamenjati vodovodni ventil ali kuhati, je to bolj koristno od marsičesa, kar se sicer učijo v gimnaziji.>:D


Včasih smo se tudi to (na)učil v gimnazijah.>:D
1 2
3
4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

A še koga moti, da je študij za diplomirance plačljiv? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
10814176 (1539) AndrejO
»

Varčevanje in visoko šolstvo (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
689519 (7913) Mr.B
»

Študij finančne matematike

Oddelek: Šola
427804 (6654) tony1
»

Ali imamo preveč diplomantov s fakultet? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
15015019 (12701) BlueRunner
»

540 prostih delovnih mest in 103.831 iskalcev zaposlitve (strani: 1 2 3 47 8 9 10 )

Oddelek: Loža
49555664 (45659) lexios

Več podobnih tem