» »

540 prostih delovnih mest in 103.831 iskalcev zaposlitve

strani: 1 ... 6 7 8 9 10

Karaya 52 ::

Mipe> V Ameriki je urejen tak sistem, zaradi katerega je vsak študent po študiju do konca zapufan. Le malokdo se izvleče.

Neumnost, njihovi faksi so med najboljšimi na svetu, ko pomahaš s takšno diplomo se veliko lažje zaposliš na delovnem mestu, ki ta študentski kredit brez težav poplača. Vem pa da je Slovence groza kredita, ker vnaša nekaj negotovosti v njihova življenja.

BlueRunner> Intelegentnost in sposobnost za študij se ne porazdeljujeta skladno s premoženjskim stanjem ampak enakomerno preko celotne populacije.

Šolanje vseh za vsako ceno je predrago in zato nesmiselno početje. Denar, ki je bil gospodarstvu vzet za šolanje šodra (se opravičujem za izraz, ampak na naših faksih so ljudje ki so s knjigo skregani od OŠ, bolonjska reforma pa jim je samo na široko odprla vrata), se težko povrne. Poglejmo kje stojijo naše univerze, število patentov na prebivalca, dajmo vse na papir in izberimo najbolj pragmatično rešitev. Nekaj ne štima. Vprašajmo se, če je znanje naših univerz ekonomsko sploh opravičjivo. Perspektivni iz nižjih slojev bi lahko kandidirali za štipendije, tako da očitek o šoli za bogataše pade.

Mipe ::

Karaya, tu gre za študente, ki so imeli denar za študij. Kdor gre v Ameriko študirat, že ima denar, da to tudi izvede. Kaj pa navadna raja?

Karaya 52 ::

Navadna raja je prav tako na Harvardu in MIT. Res so vzeli kredit, ampak dobili možnost pridobitve znanje, s katerim bodo v prihodnjih desetletjih s pridnostjo in radovednostjo pometli s konkurenti. V Sloveniji se pa na vse načine zatira privatne iniciative v visokem šolstvu. Sram me je, da je bil zahtevani nivo na mojem faksu nižji kot na gimnaziji, pa velja moj faks za zahtevnega. Sram.

Mipe ::

No, na eni strani imaš v Ameriki študente, ki imajo znanje ter grmado dolgov. Na drugi strani, v Sloveniji, pa imamo študente brez dolgov, a prav tako brez znanja oziroma z nezadostnim znanjem.

Mavrik ::

Po tretji strani imaš v Ameriki kup mladih ko ne morejo študirat zaradi pomanjkanja denarja. Na četrti strani imamo v Sloveniji goro študentov in diplomirancev ki imajo ogromno znanja.
The truth is rarely pure and never simple.

Karaya 52 ::

Škoda da se ta gora znanja ne odraža v gospodarstvu. Imaš odgovor na to? Mogoče pa ni gora, ampak samo kupček.

Mr.B ::

Fantje ne ping pongate, imate po mojem zakonu možnost, če ne gre , pa si plačuj realno vrednost, ne tako jurja na letnik.
Ignoranca JS, da poskrbi za lastno pokojnino,
je neodgovorna. Ampak sej veste jamrati po toči je...

BlueRunner ::

Karaya 52 je izjavil:

BlueRunner> Intelegentnost in sposobnost za študij se ne porazdeljujeta skladno s premoženjskim stanjem ampak enakomerno preko celotne populacije.

Šolanje vseh za vsako ceno je predrago in zato nesmiselno početje.

Errr, kaj sem pa jaz napisal? Aja. Rad ponavljaš ;)

Mavrik je izjavil:

Po tretji strani imaš v Ameriki kup mladih ko ne morejo študirat zaradi pomanjkanja denarja. Na četrti strani imamo v Sloveniji goro študentov in diplomirancev ki imajo ogromno znanja.

Ne strinjam se, da imamo pri nas goro z znanjem. Pri nas imamo v zadnjih letih samo še goro, kjer je skoraj nemogoče ugotoviti kdo dejansko ima znanje.

Posledica nižanja kriterijev, pač.

Zgodovina sprememb…

Karaya 52 ::

BlueRunner> Errr, kaj sem pa jaz napisal? Aja. Rad ponavljaš ;)

Ampak mi šolamo vsakega za vsako ceno. Po večini faksi spuščajo nivo zahtevanega znanja, toliko da spravijo skozi študente, ki se po končani srednji šoli niso imeli kam dati. Tvoje sito že lep čas ni v uporabi, sploh po bolonji.

lexios ::

Neumnost, njihovi faksi so med najboljšimi na svetu, ko pomahaš s takšno diplomo se veliko lažje zaposliš na delovnem mestu, ki ta študentski kredit brez težav poplača. Vem pa da je Slovence groza kredita, ker vnaša nekaj negotovosti v njihova življenja.


1. Primerjaš sloves ameriških univerz s slovesom slovenskih?;(( To je skor tko kot bi primerjal Boeing in Pipistrel...

2. Večina ameriških naravoslovnih faksov je za moje pojme lažjih in pretežno usmerjena praktično (govorim o naravoslovnih smereh o družboslovnih žal nimam pojma...). Posledično se ameriški diplomant (uspešen) BP znašel na delovnem mestu (tudi ker je zaradi kredita primoran), medtem ko sem siguren, da imajo (uspešni) slovenski diplomanti več teoretičnega znanja, a manj povezave teorija-praksa! Kar pa se tekom zposlitve hitro nadoknadi...

V Sloveniji imamo kar nekaj imen, ki so v sami znanstveni špici! In takšen kader brez problema najde zaposlitev na kakšnem MIT-ju ali Harvardu... Tko, da problematika visokega šolstva v Sloveniji (vsaj kar se naravoslovnih smeri tiče) tiči drugje:

- na študij se lahko vpiše že vsaka budala, ki komaj zakjuči OŠ in SŠ (late bloomerji, kot pravi telbanc;(( Ajd, če je late bloomerjev 5% je to že dosti...)
- premalo povdarka na inovativnosti in povezavi teorije s praktičnim znanjem
- nefunkcionalno gospodarstvo in trg dela
- bolonjska reforma, ki je marsikje sama sebi namen
- presežek eksotičnih diplomantov (večinoma družboslovnih smeri); posledica spuščanja kriterijev v OŠ in SŠ ter boja za glavarine na faksih

...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

Karaya 52 ::

lexios> To je skor tko kot bi primerjal Boeing in Pipistrel...

Prej Google in Muro, vsaj struktura gospodarstva kaže na to.

lexios> presežek eksotičnih diplomantov (večinoma družboslovnih smeri); posledica spuščanja kriterijev v OŠ in SŠ ter boja za glavarine na faksih

Nobenega presežka na dolgi rok nebi bilo ako bi bilo šolstvo podvrženo trgu. Ga ni študenta, ki bi bil pripravljen plačati par tisoš evrov za znanje, ki je neuporabno. Eksotika odpade, dobra beseda mimogrede. Vse znanje naših faksov pač ni ekonomsko opravičljivo, je luksus in po drugi strani delo za akademsko elito, ki se vlači po naših univerzah pa še kakšnih nadzornih svetih. Ti se z mano ne bodo nikoli strinjali.

BlueRunner ::

Karaya 52 je izjavil:

BlueRunner> Errr, kaj sem pa jaz napisal? Aja. Rad ponavljaš ;)

Ampak mi šolamo vsakega za vsako ceno. Po večini faksi spuščajo nivo zahtevanega znanja, toliko da spravijo skozi študente, ki se po končani srednji šoli niso imeli kam dati. Tvoje sito že lep čas ni v uporabi, sploh po bolonji.

Sito, ki si ga oba želiva, res že nekaj časa veča svoje luknje. Žal. In ob vsaki priložnosti ponavljam, da mi to ni všeč in opozarjam na dolgoročne slabe posledice.

lexios ::

Nobenega presežka na dolgi rok nebi bilo ako bi bilo šolstvo podvrženo trgu. Ga ni študenta, ki bi bil pripravljen plačati par tisoš evrov za znanje, ki je neuporabno. Eksotika odpade, dobra beseda mimogrede. Vse znanje naših faksov pač ni ekonomsko opravičljivo, je luksus in po drugi strani delo za akademsko elito, ki se vlači po naših univerzah pa še kakšnih nadzornih svetih. Ti se z mano ne bodo nikoli strinjali.


Tule se strinja, a žal ima tak neolib. pristop tudi svoje negativne posledice... Ergo, se strinjamo, da na dolgi rok ne ena (plačljivo) ne druga (strožji kriteriji) "rešitev" (/regulacija) ni 100% uspešna! Optimalna možnost je mogoče nekje vmes? Sito v OŠ in SŠ, ter plačljiv študij eksotike in subvencioniran tam kjer je potreba po kadrih?

A dokler slovensko gospodarstvo ne funkcionira in ni sposobno sproducirat motivacije (plača, med drugim...) za kadre v gospodarstvu (s poklicnimi šolami) in bomo raje uvažal "bosance", diplomiranci pa bodo viseli na sociali... Lepe sanje!;)

BlueRunner ::

- na študij se lahko vpiše že vsaka budala, ki komaj zakjuči OŠ in SŠ (late bloomerji, kot pravi telbanc Ajd, če je late bloomerjev 5% je to že dosti...)

Ni problem v late bloomerjih (ki si itak potem sami plačujejo izobrazbo). Problem je, če kdorkoli, vključno z njimi, pride skozi brez doseganja spodobnega minimalnega praga znanja. Diploma ne sme biti nekaj, kar je dostopno vsakomur, ki ima dovolj denarja in časa. To bi moralo tudi pri nas znova postati nekaj, kar odraža dejansko znanje, ne glede na vložen čas in/ali denar.

- premalo povdarka na inovativnosti in povezavi teorije s praktičnim znanjem

Inovativnost prihaja iz tega, da skozi sito ne spuščaš ljudi, ki so samo vztrajni, temveč takšne, ki imajo znanje.

Za povezavo teorije z znanjem bi pa rekel, da je tukaj pri nas že nastal "Catch 22". Gospodarstvo ne išče presežkov v znanju, da se bi množično povezovalo s fakultetami, fakultete tako pred sebe ne dobijo praktičnih težav s katerimi se bi lahko študentje spopadali.

Kako ven iz tega kroga??? Ne vem še, čeprav o temu intenzivno tuhtam. Videti pa je, da naša bolonja tega ni niti najmanj spremenila.

- nefunkcionalno gospodarstvo in trg dela

Še en Catch 22. Če gospodarstvo ne rabi inovativnosti, potem inovativnost ne nastaja. Če se za delo na šalterju zahteva diplomo, potem bo "diplomsko znanje" en navaden šrot, ki ga bi lahko naučili v OŠ ali SŠ, ali pa bomo imeli cel kup diplomantov s konkretnim znanjem, ki tega znanja ne morejo izkoristiti in njegovega pridobivanja dejansko odplačati.

- bolonjska reforma, ki je marsikje sama sebi namen

Na vseh fakultetah, kjer sem se do sedaj na to temo pogovarjal s predavatelji, je bil zaključek, da je bilo največ dela s tem kako ohraniti status quo. Torej ne samo "marsikje" ampak povsod. Pa niti sama sebi ni namen, ampak se jo "dela", ker je tako pač uzakonjeno.

- presežek eksotičnih diplomantov (večinoma družboslovnih smeri); posledica spuščanja kriterijev v OŠ in SŠ ter boja za glavarine na faksih

Predlagam črtanje besede "eksotika", ker je je tudi za t.i. "eksotiko" lahko povpraševanje. Samo morda ne tako veliko, kot je za kaj drugega.

Težava je, da sistem dopušča, da študiraš praktično karkoli, ne glede na svoje sposobnosti in ohranjaš svoj status za celotno dobo študija + dodatke, pri čemer lahko še dodatno izkoriščaš možnost privilegiranega davčnega statusa na trgu dela.

Potem in šele potem pa čez 8 let prideš ven s papirjem in se čudiš:
- da še vedno nič ne znaš
- da te nihče ne povoha, ker papir nič ne pomeni
- da ni delovnih mest, ker jih večinoma zasedajo študenti
- da že 5 let "čakaš" na delo, ker je plača za tvoj papir prenizka, pa čeprav primerna za tvoje znanje.

Vsega pa je potem menda kriva država...

Ah, ja... Morda bi pa morali spisati poseben zakon, kjer se bi po šifrantu delovnih mest uzakonilo, da izobrazba ne sme presegati določene stopnje. Bizaren zakon, da se bi prekinilo še bolj bizarno prakso diplomiranih tajnic.

Seveda ne mislim, da bi kaj takšnega res smeli storiti. Vendar pa je dejansko potrebno najti način, da se bo to bizarno zaposlovalno logiko pri nas enkrat prekinilo. Potem bo vse lažje.

Zgodovina sprememb…

lexios ::

BlueRunner, točno to... +1

Kako ven iz tega kroga???


Nimam pojma, bi pa povdarek tu najbrž (kot že večkrat) dal reformam gospodarstva in zakonodaje, reformiranje šolstva dobi svoj pomen šele v tem "paketu" - na dolgi rok...

Karaya 52 ::

Konkurenca med faksi bo poskrbela za ločitev zrn od plevi. Udarit mora po proračunu fakultete, če so vsi prisesani na državno dojko bomo takšne teme glodali v nedogled. Finančna neodvisnost je prvi in najpomembnejši korak, fakulteta se mora financirati iz šolnin študentov. Jasno, boljši kot je faks, večje je povpraševanje, višja je šolnina, več je lahko študentov, boljša je oprema in obratno. Vse ostalo je obračanje centralnoplanskega kroga v nedogled, zato pametne rešitve ne boste nikoli našli. Sistem je preveč kompliciran da bi ga lahko par uradnikov na ministerstvu dnevno ažuriralo.

Aljaz1980 ::

Finančna neodvisnost je prvi in najpomembnejši korak, fakulteta se mora financirati iz šolnin študentov. Jasno, boljši kot je faks, večje je povpraševanje, višja je šolnina, več je lahko študentov, boljša je oprema in obratno.

Lepa zamisel, ampak ne deluje v praksi.

BlueRunner ::

Jasno, boljši kot je faks, večje je povpraševanje, višja je šolnina, več je lahko študentov, boljša je oprema in obratno.

Šolnina ne odraža samo povpraševanja ali kvalitete. Odraža tudi materialne potrebe za izobraževanje.

Razen, če je slučajno cena izobraževanja profesorja za srednjo šolo enaka ceni izboraževanja strojnega inženirja...

Finančna neodvisnost je prvi in najpomembnejši korak, fakulteta se mora financirati iz šolnin študentov.

Tudi to ni finančna neodvisnost. Ata da donacijo za opremo nove učilnice, sine diplomira cum laude. Znanje pa je v povprečju še vedno šrot.

Oh... pa to, da so glavarine posredne (državne) ali pa neposredne (šolnine) ne naredi nobene razlike. Torej imaš znova fail.

Pa še študenti lenobe si bodo pač izbirali ničvredne fakultete, ki so dovolj poceni in je dovolj enostavno dobiti papir. Torej znova fail.

V ZDA fakultete niso dobre, ker imajo šolnine. Fakultete so dobre zaradi organizacije dela. Šolnine so samo zunanja okoliščina kako si zagotoviti del sredstev za izvajanje programa.

Tekmovanje bi se obneslo, če bi študenti dejansko imeli željo po znanju, ne pa želje po statusu oziroma želje po papirju. Tega pa ne bo, dokler se ne bo dejansko reformiralo gospodarstvo. Gospodarstvo pa brez znanja ni možno kar tako reformirati. Damn... torej bo to "race for the bottom", kjer bo zmagala fakulteta, ki bo za čim manj denarja ponudila čim hitrejšo diplomo. Internet je takšnih kar poln.

Zgodovina sprememb…

lexios ::

Konkurenca med faksi bo poskrbela za ločitev zrn od plevi.

Jasno, boljši kot je faks, večje je povpraševanje, višja je šolnina, več je lahko študentov, boljša je oprema in obratno.


Enako bi za konkurenčnost in nivo znanja lahko poskrbelo funkcionalno gospodarstvo samo! Če je sito znanje, nadarjenost in motivacija in ne denar, istočasno pa obstaja v gospodarskem sektorju povpraševanje (in motivacija med mladimi: ki je lahko primerna plača) za strokovne poklice (nižjih stopenj), bo vpis na "eksotiki" drastično upadel! Problem je ker tega kot se je lepo razpisal BlueRunner NI!

Sure, seveda zgornja (citirana) "rešitev" mogoče delno funkcionira (a, ne na dolgi rok, ker se po najmanj po eni ali dveh generacijah pojavi podoben problem - fukultete prodajajo "znanje", nivo znanja diplomantov pa ni nujno nič višji; le omejili smo število diplomantov, ki je tako pogojeno s $$$ in ne nadarjenostjo in znanjem...)!

IMO naš problem sploh ni visoko šolstvo, problem je skoraj vse ostalo!;((

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

Valvoline ::

Mladih do 30 let bi dal v posebno skupino brezposelnih. Tule bi jaz predlagal ob morebitni zaposlitvi da vsak zaposlen do 30 let starosti prejme državni bonus npr 300e h plači vsak mesec. Dab se mladi navadil delat in cenit delo.
Mislim da bi se uvajanje takšnega ukrepa konkretno poznalo pr zaposlovanju mladih.
p.s.
Al pa še boljše,mladim do 30tega leta ukinit soc podpore za lenuharjenje,ampak jih nagradit z enakim mesečnim zneskom ob zaposlitvi in delu.
e8200@3.6ghz,asus P5B,2x1gb patriot 800@1000cl5,r4850(750,1100),tinyXP

Zgodovina sprememb…

T-h-o-r ::

seveda, dajmo šolnine, pa čeprav so največji faliranci otroci bogatih staršev, ki jih boli kurac za faks, ker imajo polno rit vsega
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

BlueRunner ::

T-h-o-r je izjavil:

seveda, dajmo šolnine, pa čeprav so največji faliranci otroci bogatih staršev, ki jih boli kurac za faks, ker imajo polno rit vsega

Tudi to ni res in to iz istega razloga iz katerega so šolnine slaba ideja. Če je študij polno subvencioniran, boš pri raziskavi najverjetneje ugotovil, da je delež "falirancev" po posameznih socialnih skupinah približno enak oziroma znotraj statistične napake.

Bi pa rekel, da so bogati faliranci mnogo bolj opazni, ker tudi po "osipu" na račun bogastva ostanejo družbeno aktivni v študentskem okolju. Revnejši po "osipu" odidejo v službe ali pa nazaj v svoje kraje, s čemer ne izstopajo ne doma, ne v študijskem okolju.

Pri nas pa recimo polne subvencioniranosti ni, ker se subvencionira samo osnovni strošek študija, ne pa tudi vse nujne povezane stroške. Kar pomeni, da tudi pri nas že sedaj nimajo vsi študenti enakih možnosti za študij in se posledično pojavljajo tudi razlike, ki so povezane s socialnim statusom.

Žal.

Zgodovina sprememb…

Tody ::

Bah... Pa kaj hočete vse imeti in to na easy? Življenje ni pravično, ne v OŠ, ne na srednji in ne na faksu. Zdej če si nekdo fulll želi bit zdravnik bo našel pot da bo to postal, poiskal vse subvencije in že poleti našel stanovanje oz se zmenil za sostanovalce. Ter SAM poskrbel za to da bo imel pogoje, tak bo tudi v službi dosti doprinesel k družbi.

Jest se nisem vpisal na medicino, ker sem pošten sam do sebe in vem da si nebi mogel zapomniti vseh tistih latinskih izrazov, naredil sem ekonomski faks izključno zaradi naziv, ugotovil sem sicer da mi je dal še neko širino in veliko poznanstev in vez, po katerih sem dobil tud kako službo in denar.

Razne bedarije okoli plačila ljudem ko se zaposlijo in podobno pač je brezveze... Vsak more poskrbet sam zase prvo, šele nato mogoče pride pomoč države. Pomoje je kle država večja ovira kot pa pomoč.

Grey ::

Tody je izjavil:

Bah... Pa kaj hočete vse imeti in to na easy? Življenje ni pravično, ne v OŠ, ne na srednji in ne na faksu. Zdej če si nekdo fulll želi bit zdravnik bo našel pot da bo to postal, poiskal vse subvencije in že poleti našel stanovanje oz se zmenil za sostanovalce. Ter SAM poskrbel za to da bo imel pogoje, tak bo tudi v službi dosti doprinesel k družbi.

Jest se nisem vpisal na medicino, ker sem pošten sam do sebe in vem da si nebi mogel zapomniti vseh tistih latinskih izrazov, naredil sem ekonomski faks izključno zaradi naziv, ugotovil sem sicer da mi je dal še neko širino in veliko poznanstev in vez, po katerih sem dobil tud kako službo in denar.

Razne bedarije okoli plačila ljudem ko se zaposlijo in podobno pač je brezveze... Vsak more poskrbet sam zase prvo, šele nato mogoče pride pomoč države. Pomoje je kle država večja ovira kot pa pomoč.

Zato, ker lahko (tehnologija) in stremimo k temu, da svet tak tudi postane? Kliknem tu, objava je narerjena. Kliknem tu, stran se odpre. Dostop in pretok do informacij bi danes moral biti bliskovito hiter, a nepregledne in nepraktične "Information Repository" strani to onemogočajo. Svet postaja bolj dinamičen, ravno tako zanamci. Med današnjimi najstniki boš redkokaterega našel, da bo gagal v tovarni po 14ur za 400€ na mesec, razen tujcev iz zelo revnih držav (ti kvarijo napredek, ker se pač vedno nekdo pojavi). Si gre verjetno raje nogo odžagat ali pa socialo vlečt ali mogoče celo najt kak ilegalen posel, ki ima večji doprinos. Prosti čas je postal vrednota, ki se ji bo posameznik težko odpovedal za minimalca. Za kakih 1500€ ali več bi pa že mogoče začeli razmišljat tudi o takem delu.

aco111 ::

Gandalfar je izjavil:

Glede na to da dostop do interneta imas in da se zelis prodajat v PHP svet, bi bilo zanimivo videt tvoj doprinos k trenutnim bolj znanim framework libraryem. Ce nic drugega v obliki testov in dokumentacije.

Saj PHP stran, s javno in člansko stranjo, dodajanje datotek, vpis novih postov, iskanje po podatkovni bazi, funkcije, class-i, ipd. to že delam, saj moj projekt je tudi TA Ona, ni najbolj estetsko urejena koda, pa razčlenjena, ampak to bom tudi popravil. Drugače pa Gandalfar bom pogledal, hvala.

No jaz nekoliko offtopic že heh :).
Don't worry be happy :)

Gandalfar ::

@aco111: o super, a bi objavil svoj github profil/linkedin? V kateri regiji isces sluzbo?

Sc0ut ::

Malo update (nalašč ne želim razkriti, kdo je avtor):

Drage kolegice in kolegi,

prilagam osnutek Uredbe o financiranju visokošolskih zavodov, ki je, kolikor vem, že v medresorskem usklajevanju na vladi. Povišanja sredstev, ki bi bilo glede na prehod na nove programe nujno, v tem predlogu ni -- Pahor ga je sicer za prihodnje leto obljubil; morda nam lahko g. rektor pove, če je obljuba učinkovala iskreno in prepričljivo. Do takrat bodo morale univerze životariti z lanskimi zneski, dodaten denar si bodo lahko pridobivale postopoma glede na različne kriterije. Če bo predlog sprejet, število študentov ne bo več igralo nobene vloge. Pomembno bo predvsem razmerje med številom vpisanih in številom tistih, ki bodo diplomirali, ter prehodnost med 1. in 2. letnikom. To ni majhna sprememba: država je doslej nagrajevala fiktivni vpis in spodbujala "prepustost", zdaj bo oboje kaznovala.
Do tod ne morem skrivati zadovoljstva. Nasprotovanje UP (današnji Dnevnik je njihove argumente v naslovu nekritično povzel kot argumente "stroke") je povezano predvsem s tem, da se ta univerza ne bo več mogla širiti na podlagi številčnosti. UL je pred prazniki v Delu s številkami dokazala, da drugi univerzi ničesar ne izgubljata.
Glede delitve denarja znotraj univerz bo ministrstvo, kot pravi, samo v vlogi "opazovalca". Tovrstno institucionalno financiranje, ki temelji na ideji o institucionalni avtonomiji, je seveda (lahko) spodbuda korporativnemu upravljanju. Vendar so univerze denar že doslej dobivale v kosu: z njim so lahko razpolagale po lastni presoji in nihče jih ni silil, da glavarinsko formulo aplicirajo na fakultete, programe itd. Karikirano bi se dalo reči, da je bila edini korektiv korporativizmu komercializacija.
Po pesimističnem scenariju se bo tekma za čimveč študentov zdaj sprevrgla v neposredno, darvinistično rivalstvo med fakultetami, oddelki itd. Po optimističnem scenariju pa se ne bo zgodilo nič takega, saj so akterji, tj. dekani, ki sedijo v senatih univerz, člani upravnih odborov itd. razumni ljudje.

Tule je še link k posnetku prednovoletne tiskovne konference na vest.si. Čas ni bil najbolje izbran, poročala sta samo še STA in Primorski dnevnik.

Člani te liste s FF UL se morda še spomnite diskusij o spletni strani FF-xx-a. Takrat smo začeli z nekakšno akcijo proti estetski degradaciji fakultete, potem pa se to ni več zdelo potrebno, ker so intervenirali umetnostni zgodovinarji. Žal se zdaj zdi, da se pohod benettonizacije kar nadaljuje, zato vse člane s FF, ki se vam zdi potrebno, da reagiramo, da se pridružite tejle lokalni diskusiji (če se niste že pred časom) in povabite tudi druge kolege in kolegice z oddelkov. Ironično je, da morajo "neoliberalni" zakonodajalci z raznimi uredbami krotiti komercializacijski gon naših "humanistov". Še huje: če bi bilo po mojem, bi FF-X v korporativnem duhu uporabila spletni dizajn UL in rdečo nadomestila z modro. To ne bi stalo niti evra.

(Dopuščam seveda možnost, da sem glede teh stvari preobčutljiv -- nekaj takega mi je pred časom očital minister, ko sem komentiral neke preveč vznesene izjave predstavnikov GZ.)

Lepe pozdrave in dobro leto vsem,
Against All Authority

aco111 ::

Gandalfar je izjavil:

@aco111: o super, a bi objavil svoj github profil/linkedin? V kateri regiji isces sluzbo?

Nimam niti github, niti linkedin profila. Za Linkedin sem že slišal, za Github pa sploh ne, ampak vidim da je v smislu open source programiranja (tak na hitro pogledano), al se motim?

V podravski regiji (predvsem Maribor) bom iskal službo, takoj ko se pozdravim (marca najvrjetneje). In takoj takrat si sestavim svojo stran s spletno trgovino, mini forumom, raznimi povezavami in informacijami za začetek ob znanju, ki ga mam, kasneje pa dograjevanje in experimentiranje seveda :D.

Drugače pa on-topic:
Evo kaj pravi Pahor ... link.

Lp. Allesandro.
Don't worry be happy :)

BlueRunner ::

Če bo predlog sprejet, število študentov ne bo več igralo nobene vloge. Pomembno bo predvsem razmerje med številom vpisanih in številom tistih, ki bodo diplomirali, ter prehodnost med 1. in 2. letnikom. To ni majhna sprememba: država je doslej nagrajevala fiktivni vpis in spodbujala "prepustost", zdaj bo oboje kaznovala.

OMFG!!! Ali res prav berem? Golobič je to nekaj celo napovedoval, ampak nisem imel nikakršnega upanja, da bo kaj takšnega res prikapljalo ven...

lexios ::

Welcome to the club, men tudi ni še čisto jasno al spet haluciniram ali bo kmalu za pridobitev diplome dovolj že vpis na fakulteto, nekako tako kot v Kopru...;((

overlord_tm ::

lexios je izjavil:

Welcome to the club, men tudi ni še čisto jasno al spet haluciniram ali bo kmalu za pridobitev diplome dovolj že vpis na fakulteto, nekako tako kot v Kopru...;((


Kolikor sem pa jaz razumel naj bi pa se velika prepustnost kaznovala.
To ni majhna sprememba: država je doslej nagrajevala fiktivni vpis in spodbujala "prepustost", zdaj bo oboje kaznovala.


Torej thumbs up!

Tody ::

Nobena od teh rešitev ni rešitev. Že zdavnej so pogruntal da je kvaliteta pred kvantiteto in par strani nazaj je nekdo jokal da imajo diplomo iz pravnega faksa in ne dobijo službe. Delodajalce dones boli kurac kako izobrazbo imaš (razen državnih služb) če mi znaš rešit problem si zaposlen drugače odjebi stari.

BlueRunner ::

Kako boš za kandidata, ki nima še nobenih delovnih izkušenj ugotovil, če zna reševati probleme ali ne?

Kako boš za kandidata, ki je rešil 10 istih problemov ugotovil, če bo znal rešiti tudi 11., ki ni enak predhodnim desetim?

Diploma naj bi to napovedovala. Če te vloge ne izpolnjuje, je to potrebno popraviti.

Tista zgodba o "potrebujemo 10.000 diplomantov" je osnovana natančno na temu. Ali je populacija sploh dovolj velika, da lahko ustvari 10.000 ljudi z zahtevanim znanjem. Če ni, potem je bedarija dajati ali pa pričakovati takšne številke, ker nihče ne išče 10.000 imetnikov papirja. Išče se 10.000 usposobljenih, inovativnih in predanih strokovnjakov.

Zmajnšanje propustnosti je dobra stvar. Gausova krivulja se premakne korenito v levo in v 95. procentil dobiš samo najboljše. Ostalo pa verjemi, da gospodarstva, državnih služb in tudi kogarkoli drugega, ki potrebuje znalce, niti najmanj ne zanima. Potem bo pa tudi diploma znova postala še kako zelo cenjen in iskan kos papirja.

darkolord ::

Delodajalce dones boli kurac kako izobrazbo imaš (razen državnih služb) če mi znaš rešit problem si zaposlen drugače odjebi stari.
Ma to ni čist res. Ponavadi imajo delodajalci (vsaj pri inženirjih) na izbiro takšne, ki imajo več delovnih izkušenj (npr. diplomanti VSŠ/PAP programov) in takšne, ki imajo delovnih izkušenj manj a naj bi bili sposobni reševati zahtevnejše probleme (UNI/RR programi). Odvisno od problemov in ali gledajo bolj kratko- ali dolgoročno bodo delodajalci pač izbrali ustreznega; če pa kandidat ponuja oboje, je pa ponavadi le na boljšem.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Tody ::

Blue, kako boš naše nekoga, ki ti bo rešil problem? Enostavno vprašaš ga pa ti bi moral povedat odgovor. Sej na začetku ne rabi bit to vprašanje in odgovor za rešitev vseh problemov v podjetju. Lahko mu zastaviš že rešen problem. Stvar je v tem da se človek zna lotit reševanja problemov... Sej poznate googlove fore o avtobusih in golf kroglicah.

BlueRunner ::

Blue, kako boš naše nekoga, ki ti bo rešil problem? Enostavno vprašaš ga pa ti bi moral povedat odgovor.

Če bi bile vse rešitve problemov takšne, bi vse probleme rešili z nekaj kliki po Googlu.

Sej poznate googlove fore o avtobusih in golf kroglicah.

To so testi karakterja in ne znanja. Oziroma, če bi bilo bolj natančen, bi rekel, da se s tem ugotavlja "propensity" za določen tip dela, ne pa konkretno znanje. Kar je sicer OK, vendar pa še vedno ne veš, če je kandidat dejansko tudi usposobljen za delo, ne pa samo, da razmišlja v pravi smeri. Ampak OK. Preverjanje kandidata s strani podjetja je tako ali tako večnivojsko, kot je večnivojsko tudi preverjanje podjetja s strani kandidata. Znanje je samo en nivo. Nujen, vendar pa zagotovo ne zadosten.

V brezbrižnem svetu bi človeku dal delo in ga gledal kako mu gre. V resničnem svetu nimaš ne časa, ne denarja, da bi tako ugotavljal primernost kandidata. Na koncu prideš natančno do tega, kar sem rekel: zaposlitev preko mreženja ali pa uporaba referenc. Zaželjeno je oboje. Če je referenca "diplome" ničvredna, potem je seveda nihče ne upošteva.

Sedaj pa se vprašaj zakaj postajajo diplome pri nas z leti vedno bolj ničvreden kos papirja...

Tody ::

Blue tukaj se strinjam stabo.

lukccccc ::

Razmerje med številom vpisanih in številom tistih, ki bodo diplomirali, ter prehodnost med 1. in 2. letnikom


Dobra odlocitev, +1. Ampak je pomoje to prevelika zahtevanost in preveliko zožanje števila študentov.
To bi lahko nadomestili z razpisom izrednih studijev, za novo nastala prosta mesta! Tako bi tudi tisti, ki bi kasneje v svojem življenju začeli iskali znanje, bili nagrajeni ;D

+status izrednega studenta bi morali ustrezno spremeniti, da si ga bo lahko privoscil vsak in to za neko sprejemljivo ceno.


nov post na mojem blogu, ce koga zanima. http://moje-mnenje.blogspot.com/2011/01...

Mr.B ::

lukccccc, najprej moraš dojeti, da študi ni nekaj kar asociiraš z delovnim mestom. Najprej moraš dvigniti nivo, da postane bodoči kandidat zanimiv za bodoče delodajalce. Potem se sistem sam stabilizira. Finančna inekcija univerzi/programu/profesorju je pa sorazmerna z upešnostjo kandidata da dobi zaposlitev. Dokler pa nekdo denar tala, ker ima neke filozofske prijeme, zato da ni potrebno preveč migati v službi, ne bo sprememb.
Ignoranca JS, da poskrbi za lastno pokojnino,
je neodgovorna. Ampak sej veste jamrati po toči je...

lexios ::

Razmerje med številom vpisanih in številom tistih, ki bodo diplomirali, ter prehodnost med 1. in 2. letnikom



Dobra odlocitev, +1. Ampak je pomoje to prevelika zahtevanost in preveliko zožanje števila študentov.


Daleč od tega, tole je lahko zelo dobra ideja, ali pa le še ena bedarija, regulacija - odvisno od implementacije! Na eni (ekstremni) strani tole omogoča še nižje standarde in pregovorno FDV-jevski tip fakultet, na drugi pa lahko omeji financiranje (in s tem funkcionalnost podajanja znanja) fakultet, ki še nekako držijo standard (npr. tehnično-naravoslovne fakultete) a producirajo funkcionalne diplomante. V končni fazi na ta način država lahko posredno določa koliko študentov tega ali onega potrebujemo, kar ni nujno +! Vsaka jim čast, če resno mislijo, da lahko na ta princip vodijo državo! Kaj drugega niti ni za pričakovat od bivših komunistov... ;((

Sistem gospodarstvo-trg dela-izobraževanje je prekompleksen, da bi ga lahko optimalno - dobro reguliralo par "uradnikov" le s "primerno" uteženo formulo! IMO se ob primernih pogojih dovolj dobro regulira sam! S primernimi pogoji imam spet v mislih funkcionalno gospodarstvo, trg dela in usposobljene diplomante! In kot regulator na vseh nivojih izobraževanja: kakovostno potrebno znanje...

Te regulacije IMHO ne gre povezovati na način: več regulacije = manj papirnatih dilomantov = diploma kot dokaz kvalitete = zaposljivi diplomanti in funkcionaleno gospodarstvo! Ampak ajde, smo pač v finančni krizi, potrebno je omejiti finance! ;((

Kako pravzaprav si predstavljate, da bo tole funkcioniralo v praksi?

- Fakulteta z skupnim nizkim razmerjem in prehodnostjo med 1. in 2. letnikom bo bolje financinrana?
- Fakulteta z skupnim visokim razmerjem in prehodnostjo med 1. in 2. letnikom bo bolje financirana?
- Fakulteta z približno enakim (oz. določenim) razmerjem med vpisom in diplomiranci in prehodnostjo med 1. in 2. letnikom bo bolje financirana?
- Fakultete bodo financirane pavšalno, tole pa je neka vnaprej "prekalkulirana" regulativa, "toliko in toliko študentov tega in onega..."

Najprej moraš dvigniti nivo, da postane bodoči kandidat zanimiv za bodoče delodajalce. Potem se sistem sam stabilizira.


Še prej pa potrebuješ funkcionalno gospodarstvo (beri: državo), ki si takšnega kandidata (na "svobodnem trgu" ob tuji konkrenci) sploh lahko privošči! Če tega nimaš... IMO v veliki meri le produciraš beg možganov!;)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

BlueRunner ::

To bi lahko nadomestili z razpisom izrednih studijev, za novo nastala prosta mesta! Tako bi tudi tisti, ki bi kasneje v svojem življenju začeli iskali znanje, bili nagrajeni ;D

Števila študentov samoplačnikov se pri nas s strani države ne omejuje. Omejitve so samo v številu prostih sedežev v predavalnicah, kamor jih poskušajo fakulette stlačiti.

status izrednega studenta bi morali ustrezno spremeniti, da si ga bo lahko privoscil vsak in to za neko sprejemljivo ceno

IMHO šolnine okoli 3.000EUR za letnik (kar je ranga 250EUR/mesec) niso visoke ali nesprejemljive. Status "izrednega študenta" pa je tako ali tako postal nek unikum, ki ne pove ničesar več. Jaz raje govorim o subvencioniranih/samoplačnikih po eni osi in brezposelnih/zaposlenih po drugi osi. Tako si lahko subvenctioniran zaposlen, kot tudi samoplačnik brezposelen. Dve kombinaciji, ki sta danes običajni, pa ju izrazi reden/izreden ne opisujejo pravilno, ker potem ljudje notri namešajo vse sorte po svoje spominu kaj naj bi to pomenilo.

lukccccc, najprej moraš dojeti, da študi ni nekaj kar asociiraš z delovnim mestom.

To je največji greh "naše bolonje". Delodajalci res pričakujejo, da bodo dobili v roke malo bolj izvežbane tehnike, visoko šolstvo pa jim gre pri tem žalostno na roko. Malo bolj izvežbane tehnike lahko delodajalci dobijo tudi tako, da jih pošljejo na nekaj tečajev. Ampak, glej ga zlomka - to pomeni investicijo v zaposlenega. Investicije v zaposlene pa veliko delodajalcev pri naš še vedno gleda v isti kategoriji kot njihove plače: nepotreben strošek. Če ga lahko prevalijo na državo, toliko bolje.

Nihče pa ni rekel, da bi smela univerza pri temu sodelovati. Prej nasprotno. Takšne stvari bi jo morale pustiti resnično hladno. Sodelovanje z gospodarstvom ni štancanje malo boljših tehnikov. Sodelovanje z gospodarstvom je iskanje izzivov in njihov reševanje.

Še prej pa potrebuješ funkcionalno gospodarstvo (beri: državo), ki si takšnega kandidata (na "svobodnem trgu" ob tuji konkrenci) sploh lahko privošči! Če tega nimaš... IMO v veliki meri le produciraš beg možganov!

Res, res... in to brez wink, wink smeškota. :(

lexios ::

Res, res... in to brez wink, wink smeškota. :(


Z ali brez, Slovenija je joke...

Imamo prevelik vpis t.i. fiktivnih študentov (ki menda le izkoriščajo "trg dela" - posledično reformiramo "študentsko delo", ne vzroka...;((), pa se gremo permisivno vzgojo, opisno ocenjevanje, podaljševanje šolanja in hkratno krčenje učnih programov (in potrebnega znanja) ter s tem nižanje zahtevnosti osnovnih in srednjih šol! Ali posledično učenci danes kaj bolje znajo in pomnijo?;(( Predlagam, da kandidatom ustrezen tip mature (in s tem možnost vpisa na fakultete) uvedemo še na skrajšanih programih, da ne bo prihajalo do diskriminacije... ;(( Vse za manjši stres učencev (in še večji fluks na visokošolske programe)! heh;(( In posledično pridemo do reform visokega šolstva, ki ne popravijo ali dodajo ničesar bistvenega... Enostavno potrebujemo novo vrednotenje diplomantov, "trik" s katerim se visoko šolstvo prilagaja povpraševanju! Končno problem nastane v financiranju... No, to pa je kot rečeno trenutno naš (slovenski) najmanjši problem! Še enkrat: problem visokega šolstva ni tolikšen kot se ga poskuša prikazati tule pa še kje! Je problem, a bolj posledica, kot vzrok! Osebno me bolj skrbi problematika na ostalih področjih ("obveznega" izobraževanja in funkcionalnosti državnih aparatov, trga dela, gospodarstva...)!

So go figure! Po vseh reformah še vedno ostanemo z enormnim vpisom t.i. fiktivnih študentov na fakultete, spremeni se le "trg dela" in mogoče dolžina statusa fiktivnih študentov - my guess for the future: s faliranimi regulacijami VŠ (na predstavljen način) bomo pridelali kvečjemu več "eksotičnih diplomantov" - "trg izobraževanja" bo ob višjem "povpraševanju" sam poskrbel za to... Dejansko bomo posledično producirali kelnarice "s potrdilom o kakovosti"! F. Milčinski for president!:|

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

lukccccc ::

lukccccc, najprej moraš dojeti, da študi ni nekaj kar asociiraš z delovnim mestom.


Boš ti FRIjevca poslal na učit slovenščino? Ali pa FFjevca poslal programirat?

odvisno od implementacije!


Res je.

Nihče pa ni rekel, da bi smela univerza pri temu sodelovati. Prej nasprotno. Takšne stvari bi jo morale pustiti resnično hladno. Sodelovanje z gospodarstvom ni štancanje malo boljših tehnikov. Sodelovanje z gospodarstvom je iskanje izzivov in njihov reševanje.


Dobra ideja!

Mr.B ::

Lukccccc, DA Slovenščina bi morala biti obvezni predmet na FRI-ju. In to ni sarkazem. To prej bolj pomembno, kot vse možne oblike matematike, zgolj zato, ker jo boš morda na določenem programu rabil. Ali pa obnovitev Srednješolske fizike, namesto da bi fizika II zamenjala Kemija I, verjetno bi bilo lažje razumeti polprevodnike, okside, itd....
Ignoranca JS, da poskrbi za lastno pokojnino,
je neodgovorna. Ampak sej veste jamrati po toči je...

lexios ::

Slovenščina bi morala biti obvezni predmet na FRI-ju. In to ni sarkazem. To prej bolj pomembno, kot vse možne oblike matematike


Aha, mogoče bi kot obvezni predmet na vseh programih uvedli še predmeta ekologija in samoupravljanje s temelji marksizma, da gremo v "korak s časom"?;((

Če želi strojnik ali FRI-jevec po zaključenem faksu poučevati slovenščino mu tega seveda nihče ne brani - ko opravi še ustrezno pedagoško izobraževanje, usposabljanje in izpite! Se pa strinjam v točki, da je potrebno diplomante postaviti na realna tla, kjer študij (diploma) != (dobro plačano) delovno mesto!

oldguy ::

Lukccccc, DA Slovenščina bi morala biti obvezni predmet na FRI-ju. In to ni sarkazem. To prej bolj pomembno, kot vse možne oblike matematike, zgolj zato, ker jo boš morda na določenem programu rabil. Ali pa obnovitev Srednješolske fizike, namesto da bi fizika II zamenjala Kemija I, verjetno bi bilo lažje razumeti polprevodnike, okside, itd....


Ja, zraven naj dajo pa še biologijo, pa umetnostno vzgojo, pa ročne spretnosti, da bo bodoči študent čim širše izobražen (in hkrati nesposoben kakršnekoli specializacije, se razume)...

Sicer pa, pojdi si pogledat kak MITov Electrical Engineering and Computer Science. Jezikov tam ne boš našel. Zakaj? zato ker je naziv študija Electrical Engineering and Computer Science ne pa A little bit of everything but absolutely nothing useful. Kar je na naših faksih prej pravilo kot izjema.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: oldguy ()

lexios ::

Ja, predvsem ročne spretnosti bi diplomantom prišle še posebej prav!>:D

Potrebno je le zagotoviti primerno visok nivo izobraževanja in kakovostno učenje (slovenščine...) v OŠ in SŠ, namesto "učenja preko igre", pa bo že vpisan bruc (na FRI) dovolj "široko izobražen"!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

BlueRunner ::

Slovenščina spada pod komunikacijo in kot takšna ne bi bila odvečna na nobeni fakulteti v Sloveniji. Razen seveda, če je cilj, da priozvajamo strokovnjake izključno za potrebe tujih gospodarstev in niti pod razno ne za domače gospodarstvo... Se pa strinjam, da bi si kakšna fakulteta "zaslužila" tudi dva tuja jezika in ne samo enega. Npr. strojnikom ne bi škodili niti nemščina, niti angleščina. Pa še se bi našlo primerov, kjer bi bilo potrebno izstopiti iz "visokega usmerjenega izobraževanja" in pogledati kaj sploh pomeni pojem univerze.

Mnja. Bolonja naj bi to omogočila, ampak stik dobre ideje z umazano realnostjo nas je pripeljal v položaj, ko dobimo številčno več, po kvaliteti pa podn. Pa pri temu ni potrebno biti niti najmanj sarkastičen s kakšnimi biologijami in podobnim (to leti nate odlguy). Razen seveda, če misliš, da biokibernetika ali bioinformatika nista področji, ki bi bili zanimivi za jutrišnje slovenske strokovnjake. Sicer pa, ali sploh lahko napoveš katero interdisciplinarno področje, bo jutri najbolj aktualno?

Dobro bi tudi bilo, če bi imeli več strokovnjakov sposoben tudi spisati kakšno knjigo... koliko strokovnih knjig letno izdajo slovenski avtorji, pa ne glede na jezik? Koliko od tega jih napišejo predavatelji za predavanja, koliko pa jih je namenjeno prostem trgu? Kje je ovira, da ne bi naslednjega priročnika za delo s PHP, ki bo izdan pri O'Reilly-u spisal slovenski strokovnjak pa četudi v angleščini? Ali so članki, ki jih pišejo bodoči doktorji, ker jih pač morajo pisati, res naš največji domet? Ali bi morda bilo več napisanih knjig, če bi se že med študijem vse študente sililo, da se ukvarjajo tudi s pridobivanjem t.i. mehkih znanj.

Strnadove knjige imajo pri meni častno mesto. Fizik, ki nima nikakršne zveze z leposlovjem ali ročnimi spretnostmi, pa me je znal otroka navdušiti s svojim slogom pisanja, poljudnostjo in hkrati tudi natančnostjo. OK, seveda ne morejo biti vsi Strnadi. Ampak zagotovo bi imeli več od vsega skupaj, če bi vse študente malo pobrcali v smeri širine in ne samo v smeri ozke storkovnosti na še ožjem podpodročju nekega segmenta neke znanosti.

Ročne spretnosti? Mnja. Diplomanti FS so sestavili dirkalnik - študentsko formulo. Torej ročne spretnosti ravno tako niso odvečne. Samo potrebno je vedeti kdaj, pri komu, zakaj in v kakšnem obsegu. Pavšalno reči za vse je seveda bedarija. Ni pa nič manjša bedarija tudi sedanji položaj, ko tega preprosto ni, ampak se vse prepušča samoiniciativi študentov. Hm. Zakaj pa ne bi tudi to postalo del preverjanja usposobljenosti?

Zgodovina sprememb…

WarpedOne ::

Če me 8 let osnovne in še 4 leta srednje ni naučilo govorit slovensko dovolj, da sem se sposoben z njo funkcionalno sporazumevat, potem lahko kr zaključimo s šolstvom sploh.

4 dodatna leta jajcanja z glagoli bojo pa res kej spremenila. Malo sorazmernosti prosim.

Ravno ta pristop "tole je tut ful nujno, pa tistole tut" je glavni razlog akademske kloake pri nas. Veš veliko, znaš pa nič.
One does not know what one does not know.

lexios ::

Slovenščina spada pod komunikacijo in kot takšna ne bi bila odvečna na nobeni fakulteti v Sloveniji. Razen seveda, če je cilj, da priozvajamo strokovnjake izključno za potrebe tujih gospodarstev in niti pod razno ne za domače gospodarstvo... Se pa strinjam, da bi si kakšna fakulteta "zaslužila" tudi dva tuja jezika in ne samo enega. Npr. strojnikom ne bi škodili niti nemščina, niti angleščina. Pa še se bi našlo primerov, kjer bi bilo potrebno izstopiti iz "visokega usmerjenega izobraževanja" in pogledati kaj sploh pomeni pojem univerze.


Čeprav imaš, BlueRunner, svoj point, bi se tule strinjal z W1! Odločit se je treba ali hočemo SŠ kot podaljšek OŠ in univerze kot nadomestek SŠ, ker to določa trend, večni otroci in zahodni šolski standardi...

Res je, marsikomu bi koristilo še malo slovenščine, predvsem pa tudi angleščine tudi na faksu - a to je zopet le izgovor in "popravek" za fail izobraževalnega sistema v OŠ in SŠ ter fail regulacije vpisa... Iz univerz delamo srednje šole - pol se pa čudite, ko 3/4 populacije študira do 30 leta! Sj ni čudno, kmalu bo univerzitetna bolonjska stopnja predpogoj za delo kelnarice!;((

Kar se pa Strnada tiče: Je fizik stare šole in učnega programa! Dvomim, da so v pedesetih na Oddelku za fiziko ljubljanske univerze poučevali slovenščino, nedvomno pa so poučevali fiziko...

...študente malo pobrcali v smeri širine in ne samo v smeri ozke storkovnosti na še ožjem podpodročju nekega segmenta neke znanosti.


Študente, mislim dijake, pa se je včasi v smeri širine brcalo na gimnazijah, to je ta kader, ki se je včasih tudi izključno vpisoval na fakulteto (kjer si poleg že prej pridobljene širine, pridobil še globino...)! Danes pa...?

Besedni zaklad (kot predpogoj za pisatelje) pa se gradi z leti, z branjem itd, nobena šola tule ne pomaga, če sam ne primeš knjige v roke!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()
strani: 1 ... 6 7 8 9 10


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Ukinitev obveznega RTV prispevka (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Loža
27622539 (8291) RejZoR
»

EU pred razpadom (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
897840 (4870) Ramon dekers
»

Čemu se šolati ? (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
734484 (2595) innerspace
»

Liberalne reforme (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Problemi človeštva
29733143 (29203) Grey
»

Borut Pahor in program SD (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
743866 (2451) Thomas

Več podobnih tem