» »

Mi smo univerza

Mi smo univerza

1 2 3
4
»

noraguta ::

Okapi je izjavil:

Ja, ampak zakaj bi delal naknadno, če lahko delaš sproti? Izučiti se nekega praktičnega poklica ne bi smel biti prevelik dodaten napor za gimnazijca. Pa tudi če se izuči za "napačnega", ni nobena tragedija, ker je to itak samo neke vrste rezerva, poleg tega pa bi bilo koristno tudi za pridobivanje praktičnih delovnih navad. Ni vse samo v pridnem učenju (da ne rečem piflanju).;)

O.

nekaktko bi blo prov , sam po tri ure na teden to ne gre tri mesce skup nek delat je pa še neki. sej sm pedlagu da bi bil na filofaksu polaganje knaufa pa so me ozmerjal. k da bi jim to zožil horizonte. še več pri anglistih bi naprimer drastično dvignl nivo prevodov.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

mikic007 ::

Eh, vsi nekaj tezite s fizicarjenjem. Sam kot druzboslovec sem delal na strehah (moje najljubse delo v gradbenistvu), vse zivo pri obnovah, ogromno sem se sam preko (tudi zastonjskega) dela naucil. Brez tezav. Pa to ni resitev.

Govorite pa, kot da so druzboslovci neke fine riti, ki ne znajo nekih osnovnih reci (kao nek ventil menjat lol). Jaz ga znam, verjetno pa ga marsikateri racunalnicar ne. Ker pac ni od faksa odvisno, niti ne od poklicne sole. Odvisno je samo od lastnega angazmaja in delavnosti, pa se nimam za delavnega, tako povprecno. Odvisno je tudi od tega, kaj ti doma dajo ...

Kak pa je sistem v Sloveniji? Delal preko SS, brez kakrsnihkoli moznosti za redno zaposlitev, kljub temu, da sem bil po njihovih besedah zelo koristen. Kasneje sem se tolkel z sp-jem (moja napaka, sam sem veliko zasral, prevec), ampak tudi tisto, kar sem dobro delal sem v rangu bruto studentskega dela, kljub nesporno vecji zanesljivosti, resnosti in znanju.

V tujini pa sem dobil s prvim delom pogodbo, slabo placo in veliko dela. Po kratkem casu imam krepko nad povprecno placo, le dokazati sem se moral. In bilo je precej lahko ...

Taksna je realnost in ce si mladi v Sloveniji vsaj malo dobro hocejo, naj ukinejo to anomalijo preklete podjemne pogodbe, ki je rak rana celotnega sistema. Kako zalostno, da nek marginalen clen v zakonu tako drasticno posega v konkurencnost na trgu dela.

Okapi ::

Odvisno je samo od lastnega angazmaja in delavnosti, pa se nimam za delavnega, tako povprecno. Odvisno je tudi od tega, kaj ti doma dajo ...
Zato pa pravim, da bi moralo biti v šoli. Tako ne bi bilo odvisno od lastnega angažmaja ali tega, kar ti doma dajo.

O.

oldguy ::

Switch:
Filozofska fakulteta je po mojem prepričanju ustanova, ki s svojimi znanostmi povečuje ugled države. Drugače povedano - vse oddelke potrebujemo in potrebnih je veliko raziskav. Vendar za svoje delovanje pač rabi zelo malo študentov (le-ti pa morajo biti zelo sposobni). Nihče ne potrebuje na leto 60 novih filozofov (toliko je razpisanih mest za bruce).


Odlično si zadel poanto, ki sem jo želel sporočiti. +1. Sedanji sistem žal tega ne prepoznava kot težave, pa bi moral. Bistvo problema je namreč inercija - slabosti sistema se sčasoma potencirajo namesto da bi se odpravljale. Slabi profesorji ostajajo na svojih mestih, dobri so v manjšini, smeri brez perspektive "naravna selekcija" ne odstrani. Na naravoslovnih faksih je stanje sicer malo bolje, tudi zato, ker ima vsaj nekaj profesorjev in laboratorijev konkretne izkušnje z industrijo, pa znajo bolje ocenit, kaj so smiselni cilji. Sicer pa priporočam, da preberete Zee-jevo temo o Singapurju - se tudi navezuje na našo debato.

Okapi:
Ne bi je rešila niti najmanj. Posledica bi bila (veliko) več ljudi brez visokošolske izobrazbe, od katerih bi se jih nekaj niti ne upalo poskusiti, nekaj pa bi bilo takih, ki bi jim v prvo spodletelo in zaradi šolnine ne bi mogli znova poskusiti oziroma nadaljevati. V obeh skupinah bi bilo dosti takih, ki sedaj uspešno doštudirajo in so pri svojem poklicu nato uspešni.


Se ne strinjam, pretiravaš in prehitro odpisuješ potencialno dobro rešitev. Morebitne šolnine niso takoj za odmet - sistem, ki uvaja načelo, da je študij privilegij, ki ti ga država sicer podari, a si ga moraš vseeno zaslužit, bi lahko bil zelo koristen. V smislu zavedanja vsakega posameznika, da free lunch ni free če hrano sproti zmečeš v smeti. Seveda pa pred kakršnimkoli razmišljanjem v tej smeri najprej potrebujemo druge, bolj naravne omejevalce fiktivnih vpisov in luftanja - ukinitev ŠS in študentskega dela kot jih poznamo je že ena takšnih stvari, brez katere o šolninah nimamo kaj debatirat.

Zakaj bi bilo bolje imeti več ljudi s samo srednješolsko izobrazbo, po možnosti gimnazijsko, ki bi bili še težje zaposljivi kot so sedaj diplomanti FF, boš pa moral šele pojasnit.


Najprej boš ti razložil, zakaj je dobro imeti tak overflow povprečnih strokovnjakov na svojem področju, kot ga imamo danes. Jasno je namreč, da večina nikoli ne bo delala ničesar, kar bi bilo povezano z področjem, za katerega so se izobraževali (mi pa smo jim izobraževanje plačali). Za višje dobro? Da bo več kvazi intelektualcev? Za feeling, da živimo v svobodni družbi? Bull...

Poznam tudi nešteto ljudi, ki za fakulteto ob koncu srednje šolie niso bili primerni, niti niso imeli velike želje po udejstvovanju tam ali jasnega cilja o tem, kaj bi počeli v življenju, pa so šli vseeno študirat. Sej veš, zato ker "sej itak gredo vsi, ane?". Zaradi tega je stanje v družbi takšno, da se na šolarje, ki gredo zgolj na poklicno šolo zato, da bi naredili poklic in čimprej začeli delat kar jih veseli, gleda kot na omejence, ki drugega niso bili sposobni. Malone retardi, skratka. Namen se je izgubil že davno. Zakaj ni dobro, da smo popolnoma vsi univerzitetno izobraženi, mi pa najbrž ni treba pojasnjevat?

Oziroma, al kr predpišemo, vsakdo obvezno na faks pa đabe študij do 30-ga?

lexios ::


Najprej boš ti razložil, zakaj je dobro imeti tak overflow povprečnih strokovnjakov na svojem področju, kot ga imamo danes. Jasno je namreč, da večina nikoli ne bo delala ničesar, kar bi bilo povezano z področjem, za katerega so se izobraževali (mi pa smo jim izobraževanje plačali). Za višje dobro? Da bo več kvazi intelektualcev? Za feeling, da živimo v svobodni družbi? Bull...

Poznam tudi nešteto ljudi, ki za fakulteto ob koncu srednje šolie niso bili primerni, niti niso imeli velike želje po udejstvovanju tam ali jasnega cilja o tem, kaj bi počeli v življenju, pa so šli vseeno študirat. Sej veš, zato ker "sej itak gredo vsi, ane?". Zaradi tega je stanje v družbi takšno, da se na šolarje, ki gredo zgolj na poklicno šolo zato, da bi naredili poklic in čimprej začeli delat kar jih veseli, gleda kot na omejence, ki drugega niso bili sposobni. Malone retardi, skratka. Namen se je izgubil že davno. Zakaj ni dobro, da smo popolnoma vsi univerzitetno izobraženi, mi pa najbrž ni treba pojasnjevat?


Word!

Dodaj v enačbo zahteve delodajalcev (za delovna mesta s "predpisano" 6./7. stopnjo izobrazbe, ki jih enako dobro lahko opravlja gim. maturant, s tečajem) in povprečno slabo delavsko plačo (glede na enaka dela v tujini in plače v JU) ter dejstvo, da se fizično (strokovno) delo ne ceni (in "parket lahko polaga vsak"), pa v kombinaciji z mentaliteto in menedžerji leta, ki so nam lahko samo za zgled, dobimo slovenski sen...

V smislu zavedanja vsakega posameznika, da free lunch ni free če hrano sproti zmečeš v smeti. Seveda pa pred kakršnimkoli razmišljanjem v tej smeri najprej potrebujemo druge, bolj naravne omejevalce fiktivnih vpisov in luftanja - ukinitev ŠS in študentskega dela kot jih poznamo je že ena takšnih stvari, brez katere o šolninah nimamo kaj debatirat.


Imho šolnin, ko se lotimo "bolj naravnih omejevalcev" fiktivnih vpisov in luftanja, v prvi meri gospodarstva in trga dela [ŠS, (pametne) debirokratizacije poklicev in stopenj, delovne zakonodaje...] in se znanje počasi spet začne ceniti; niti ne potrebujemo (v tem smislu, da bi omejevale fiktivni vpis in krajšale čas študija)!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

Invictus ::

Mislim da bi morali najprej spucati srednjo šolo. Odkar so uvedli maturo, se je pojavilo cel kup gimnazij, ki to niso. Definitivno ne po kvaliteti znanja. Tudi kvaliteta starih gimnanzij (bežigrajska, poljanska) je baje precej padla. Poleg tega se tam zdaj uči samo še maturitetna snov. Da bodo dijaki čimbolje izdelali maturo. In seveda ker so učitelji v maturitetnih skupinah, se dogaja marsikaj.

To sranje da greš lahko samo z maturo na univerzo je ena večjih napak slovenske vlade. Hoteli so dvigniti nivo znanja, vendar so ga samo povprečili. Niso poštekali da je Slovenija na Balkanu in da bomo vedno našli luknje v sistemu. Sam če šolstvo samo ni za dvig kvalitete (kar pomeni VEČ dela za učitelje), potem tudi vlada ne more nič naredit.

Kar se pa fakultet tiče, so plačane po glavi študenta. Nič kak bolj kompliciran način merjenja koliko denarja jim letno pripada. Zato ljudje ki ne znajo snovi v enem letniku kljub vsemu napredujejo. Seveda se je kvaliteta študija ravno zaradi plačevanja po glavi tudi zmanjšala.

Drug problem fakultet je zaščitenost profesorjev. Ko postaneš redni profesor, te lahko samo smrt odstavi. Študentje nikoli. Tudi v profesorskem zboru velja solidarnost (kot v večini slovenskih skupnosti), zato slabi nikoli ne odletijo. Še nisem slišal za primer.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

alexa-lol ::

Filozofska fakulteta je po mojem prepričanju ustanova, ki s svojimi znanostmi povečuje ugled države. Drugače povedano - vse oddelke potrebujemo in potrebnih je veliko raziskav. Vendar za svoje delovanje pač rabi zelo malo študentov (le-ti pa morajo biti zelo sposobni). Nihče ne potrebuje na leto 60 novih filozofov (toliko je razpisanih mest za bruce).


ravno zaradi tega razloga celotno evropsko gospodarstvo iz krize vleče močna nemška industrija

družboslovci... zbudte se

lexios ::

Mislim da bi morali najprej spucati srednjo šolo.


Absolutno, to ves čas povdarjam, sam ne gre pa tu brez "pucanja" OŠ, pred tem! Kakršnekoli reforme sploh niso več trivialne in simpl, povratka nazaj imo ni (upaš nazaj uvest ocenjevanje in skrajšani program?); tolk so zakompliciral...

ravno zaradi tega razloga celotno evropsko gospodarstvo iz krize vleče močna nemška industrija

družboslovci... zbudte se


Nemški šolski sistem je bistveno drugačen in se začne s selekcijo (za poklice) že v 4. razredu v OŠ, prehodi kasneje so težji in je na ta način kr diskriminatoren (vsaj po slovenskih standardih) do "mladih, ki se še iščejo". Ljudem so tule samoumevne celo "brezplačne" malice in pojma nimam kako hudiča bi slovenskim staršem dopovedal, naj se njegov otrok do 4. razreda odloči za poklic... Funkcionira pa!>:D Je pa naš tudi, nekaj časa bistveno bolje...

Je, dokler nismo sistemsko zjebal nivoja OŠ, ki danes bolj spominjajo na brezplačni servis za čuvanje otrok in gremo od tu samo še dalje! Ob takih trendih bo 1. bolonjska st. počasi nadomestila SŠ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

mikic007 ::

Sicer ne vem, ampak predvidevam, da lahko na nemski poklicni soli tudi pades, je ne izdelas. Pri nas pa zelo tezko, v bistvu je ucitelj v takih primerih tako sankcioniran (gora papirjev, starsi, komisije in ravnatelj na vratu), da se da raje vsakemu pozitivno, pa ce nikoli ne pride zagovarjat ocen.

Potrebujemo avtonomno solstvo, to je prvo. Da stroka pove, kaj da in kaj ne, ne pa da imas solstvo brez jajc, ki ne more nikoli udariti po mizi. Samo domnevam, ker ne vem natancno, da v Nemciji stars ne pride v solo in zahteva pozitivne ocene, s podporo ravnatelja. Pri nas je pa to standard, v bistvu si slab stars, ce se ne "potegnes" vsake toliko za otroka ...

Invictus ::

Na slovenskih šolah noben več ne pade. Če bi učitelj že koga vrgel, priteče ravnatelj in mu pove naj ga spusti skozi. Žal tako sistem deluje.

Moja prijateljica je bila v komisiji za popravca za angleščino, pa mulo ni znal povedati po angleško niti kako mu je ime. In jo učiteljica vpraša, kaj naj naredijo z njim. In ji je rekla da je pač padel. Je bil cel halo okoli tega.

Če otrok dobi popravca, najprej dobiš starše v šolo ki so prepričani da njihov otrok res obvlada, saj so metali cel kup denarja za inštruktorje. Če učitelj ne popusti, naslednjič pridejo do ravnatelja z odvetnikom. In ker se ravnatelj boji za svojo rit (čeprav bi lahko brez problemov dokazal da je mulo len - pač ne verjamem v neumne otroke), popusti. In mu da dvojko.

Potem je pa še problem ministrstva za šolstvo, ki ne stoji za svojimi zaposlenimi. Ker so pač riti ... Učitelju se pa pol itak na koncu j**e za vse, ker ga noben ne podpira. Jih čisto razumem. Spusti mulca naprej in si misli, naj se z njim ukvarjajo drugi.

Pač problem slovenskih staršev, ki mislijo vse najboljše o svojem otroku ... Sam večinoma ni njihov otrok najpametnejši, najbolj priden, itn ... ampak samo najbolj len. Ali pa mogoče res celo zabit. Ampak prva opcija je daleč najbolj verjetna.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

ZaphodBB ::

Ok, smo na četrti strani debate, pa še vedno ne vemo za kaj se bori Che Guevara od FF. Poleg orgije prek vikenda.

Mi naravoslovci tle od Slo-Techa uz podporo lojalnih, lokalnih družboslovcev imamo tukaj že celo analizo stanja v slovenskem šolstvu, sedaj premlevamo ukrepe in bomo vsak čas prišlo do konsenza (da se nem da več ker je Petek in gremo na Pir).

Che Guevara pa nič.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: ZaphodBB ()

Matako ::

Ne želi si Cheja - če pride na ta forum ti bi nacionaliziral vse dobre ideje tukaj, hkrati pa nas obtožil za hlapce kapitala. Ali nekaj.
/\/\.K.

para! ::

Po poročilih se omenja naslednje zahteve:

- štipendije za vse,
- prenehanje bolonjske reforme,
- 100% financiran študij.

Kriza, denarja ni, v proračunu minus, oni bi pa štipendije vsepovprek. Ne vem, če so tile na realnih tleh :D

lp
Death before dishonor!

ZaphodBB ::

Jah, če pa sedaj ni jasno, da imamo povsem premile pogoje za vpis na univerzo, potem pa tud kurc.

Zakaj? Zato, ker "kljub nevzdržnim razmeram" odporniško gibanje ni bilo sposobno dobit vodstva, ki bi bilo sposobno iz sebe spravit dva koherentna stavka.

Tale mladi Semolić, se je verjetno malo preveč zadrževal v Grčiji in tam prisistoval na orgijah, katere organizirajo Grški Anarhisti.

Po eni strani hoče več denarja od države, po drugi pa avtonomijo (WTF?). Tako kot državni uslužbenci :D.

Tale mali Semolić naj se čimprej spelje v tri PM kar se mene tiče. S seboj lahko vzame vse svoje prijatelje in predvsem prijateljice.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: ZaphodBB ()

BlueRunner ::

- štipendije za vse,
...
- 100% financiran študij.

Ti dve stvari se nekako izključujeta. Če imaš 100% financiran študij, potem štipendije ne potrebujejo vsi.

prenehanje bolonjske reforme

Prenehanje t.i. "bolonjske reforme" ni možno, ker je zapovedana na nivoju EU. Lahko pa bi načrtovalci lokalne implementacije že enkrat dokončno priznali, da se ni pri nas ničesar reformiralo, ampak predsvem iskalo čisto vse možne načine kako na strogo akademskem področju zadržati status quo. Torej ne prenehanje "reforme", ampak bi pričakoval prej zahtevo za resen začetek reforme.

Po eni strani hoče več denarja od države, po drugi pa avtonomijo (WTF?). Tako kot državni uslužbenci

Osebno menim, da je bolje, če da država neko določeno vrečo denarja za izobraževanje, pri temu pa se jih prepove predpisovati kako se ta denar notranje poreazdeli, dokler se ga porazdeli izključno za akademijo (torej minimalen nadzor upravičenosti porabe sredstev).

To je odmik od tega, da se pričakuje denar od kjerkoli drugje (tako iz šolnin, kot tudi iz sodelovanja gospodarstva). Za šolnine je nemogoče slediti ustreznosti porabe in konec koncev država v pogodbo med študentom in univerzo ne more prosto posegati. Ravno tako pa tudi v tem primeru ni možno učinkovito nadzorovati dejanske cene izobraževanja, kar lahko v primeru, da se šolnine subvencionirajo, zelo verjetno privede do porasta teh šolnin in tako še vedno velikega, potencialno pa tudi manj vzdržnega odlivanja sredstev iz proračuna.

"Gospodarstvo" pa za svoje potrebe tako ali tako ne financira "bazičnih raziskav", temveč ga zanimajo konkretna znanja in konkretne izkušnje. Realizacija tega na dodiplomski ravni pa pomeni tudi to, da lahko veliko podjetje ali korporacja s pomočjo denarja spremeni en ali nekaj programov fakultete v svoj training camp, s čemer si zagotovi dve koristi: nižje stroške uvajanja novozaposlenih in večje število že pripravljenih kandidatov na trgu, kar pomaga tudi pri zbijanju njihove cene. Zato je tudi vsako "prilagajanje gospodarstvu" potrebno gledati z dobro mero skepse. Kandidati, ki pa na koncu za podjetje niso zanimivi, ostanejo z nekimi konkretnimi znanji, ki jim na trgu dela morda sploh ne koristijo, ali pa jim koristijo le minimalno. V kvoti ur pa so bila ta znanja seveda priučena na ceno nekih drugih znanj. Verjetno tudi takšnih, ki so bolj generična in lahko dajo boljšo podlago za kasnejšo prilagoditev kakšnem drugem delu.

Morda je rešitev res v popravljenem hibridnem modelu. Univerza naj res pridobi neko vsoto za izvajanje izobraževalnih in raziskovalnih aktivnosti, hkrati pa naj ima (še naprej) proste roke pri iskanju finančnih virov za posamične raziskovalne oddelke ali projekte. Hkrati pa se onemogoči vpliv "gospodarstva" na dejanske izobraževalne vsebine. Na ta način bo lahko univerza (oz. fakulteta) s pridobivanjem sredstev za financiranje gospodarstvu zanimivih raziskav imela možnost večji delež sredstev doniranih s strani države preusmerjati v izobraževalne aktivnosti in tiste raziskave, ki gospodarstvu morda niso zaninmive. Bolj, kot bo pri pridobivanju komercialnih raziskav uspešna, več bo lahko imela tudi izobraževanja in lastnega raziskovalnega dela.

DOOM_er ::

mene zanima zakaj ne protestirajo na FE, FRI, FS, FGG, FMF, FKKT, NTF, BF, zakaj samo na FF ter pripravljajo se očitno tudi na EF, FDV? Je mogoče zato ker preprosto si ne moremo privoščiti celega tedna dopusta?
Robots will steal your job. But that's OK

Arto ::

Zato ker je na FRI-ju bolonjc čist fajn.

DOOM_er ::

ja majo zlo dobr narjen bolonjc :D in je to eden izmed razlogov da se želim vzporedno vpisat še tja.
Robots will steal your job. But that's OK

Okapi ::

Ne vem, če so tile na realnih tleh
Seveda so.



To je staro geslo še iz študentske revolucije '68. Bodi realističen. Zahtevaj nemogoče.

O.

TESKAn ::

Neakteri bi očitno radi, da država potala vsako leto štipendijo vsakemu, ki hoče na faks. Da bo imel vsak študent nekaj žepnine za zapit. Da bi pa ob razmišljanju, kaj študirat, v to razmišljanje vključili še "ali je kaka firma, ki razpisuje štipendijo za to smer" in "ali bo čez ~5 let, ko končam študij, možno dobit službo", to pa ne. Ker ni fajn, da ti po študiju še kaka firma serje, da moraš delat pri njih.
Jaz pravim dokler ne potalajo _razpisanih kadrovskih štipendij_, nima država kaj za talat. Bo pač šel študirat kaj, kar bo za firmo uporabno. Jebiga, vsi se prilagajamo, zakaj bi študentje bili izjema?
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
1 2 3
4
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

A še koga moti, da je študij za diplomirance plačljiv? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
10822447 (9810) AndrejO
»

Varčevanje in visoko šolstvo (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6813662 (12056) Mr.B
»

Študij finančne matematike

Oddelek: Šola
4210399 (9249) tony1
»

Ali imamo preveč diplomantov s fakultet? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
15022963 (20645) BlueRunner
»

540 prostih delovnih mest in 103.831 iskalcev zaposlitve (strani: 1 2 3 47 8 9 10 )

Oddelek: Loža
49575995 (65990) lexios

Več podobnih tem