» »

540 prostih delovnih mest in 103.831 iskalcev zaposlitve

strani: 1 ... 7 8 9 10

RockyS ::

Ko vidim da se pogovarjate o študiju v ZDA in pri nam me kar zgrozi. ZDA ima študij neprimerno boljše razdelan kot pri nam, in v tem je tudi največja težava in zaradi takih bedarij so nastali vici o glupih američanih. Pri nam lahko študiraš računalništvo. Kaj pa je računalništvo? Programiranje? Načrtovanje? Šraufanje komponent? V ZDA ne morem študirat računalništva ker je to preobširen pojem, lahko pa študiraš razvoj programske opreme, razvoj strojne opreme, lahko vključiš še načrtovanje obojega. Pri nam pa raje vidimo da imamo dosti "nepomembnih" predmetov samo zato da zapolnijo urnik. In zato je študij (znanje) toliko slabše, ker študenti nimajo prakse oz. na faksu le te ne pridobijo dovolj, in zato je kriv izključno sistem fakultete, bolonja gor dol, nima veze s tem. Vem, da je v prvem letniku bil predmet, kjer si se učil uporabljati ms office oz. open office. Če tega nebi znal bi se vpisal na katero izmed drugih smeri ne pa na računalništvo. Zelo zanimivo je tudi ko se moraš učit o zgodovini interneta in omrežja, potem pa imaš v izpitu vprašanja tipa "zakaj se internet imenuje omrežje omrežji?" FAIL. Imamo v sloveniji koga ki nadzoruje profesorje/asistente oz. snov katero predavajo? Predavajo še zmeraj o HTML namesto XHTML->HTML5 in če bi delal samo po njihovih predavanjih bi iz faksa prišel z znanjem izpred 10ih let.
Primerjat ZDA in SLO v tej temi ni na mestu in nevem kaj se s tem obremenjujete. Ko bom jaz dobil neko kakovost predavanj in snovi ter posledično znanja potem bom tudi pripravljen plačat, do takrat pa ni govora o kakem plačevanju študija.

jernejl ::

lexios je izjavil:

Slovenščina spada pod komunikacijo in kot takšna ne bi bila odvečna na nobeni fakulteti v Sloveniji. Razen seveda, če je cilj, da priozvajamo strokovnjake izključno za potrebe tujih gospodarstev in niti pod razno ne za domače gospodarstvo... Se pa strinjam, da bi si kakšna fakulteta "zaslužila" tudi dva tuja jezika in ne samo enega. Npr. strojnikom ne bi škodili niti nemščina, niti angleščina. Pa še se bi našlo primerov, kjer bi bilo potrebno izstopiti iz "visokega usmerjenega izobraževanja" in pogledati kaj sploh pomeni pojem univerze.


Čeprav imaš, BlueRunner, svoj point, bi se tule strinjal z W1! Odločit se je treba ali hočemo SŠ kot podaljšek OŠ in univerze kot nadomestek SŠ, ker to določa trend, večni otroci in zahodni šolski standardi...

Tudi meni se zdi uvajanje takih splošnih predmetov na fakulteti korak v napačno smer. Po eni strani se hudujemo, ker fakultete dajajo znanje in proizvajajo kadre, ki bi jih morale proizvajati že srednje strokovne (ali višje) šole.
Po drugi strani pa bi na fakultete dodajali še splošne predmete, ker osnovne in srednje šole ne opravijo svojega dela?
Res je včasih žalostno videti pisarije inženirjev (in drugih diplomantov), ki nimajo pojma o slovnici. A to ni problem fakultet, to bi morale napraviti že osnovne in srednje šole. Dvanajst oziroma trinajst let splošnega izobraževanja bi moralo več kot zadostovati.

Ramon dekers ::

"Tudi meni se zdi uvajanje takih splošnih predmetov na fakulteti korak v napačno smer. Po eni strani se hudujemo, ker fakultete dajajo znanje in proizvajajo kadre, ki bi jih morale proizvajati že srednje strokovne (ali višje) šole.
Po drugi strani pa bi na fakultete dodajali še splošne predmete, ker osnovne in srednje šole ne opravijo svojega dela?
Res je včasih žalostno videti pisarije inženirjev (in drugih diplomantov), ki nimajo pojma o slovnici. A to ni problem fakultet, to bi morale napraviti že osnovne in srednje šole. Dvanajst oziroma trinajst let splošnega izobraževanja bi moralo več kot zadostovati."


To je bistvo. Pa recimo, da ti splošne gimnazije še dajo nekaj znanja, medtem ko so ostale srednje šole polom.
Potem pogledaš profesorje na teh šolah, recimo profesorje za matematiko, kjer se večini vidi da je komaj spacalo faks, sedaj pa tu z muko poučujejo ta predmet.

BlueRunner ::

Čeprav imaš, BlueRunner, svoj point, bi se tule strinjal z W1! Odločit se je treba ali hočemo SŠ kot podaljšek OŠ in univerze kot nadomestek SŠ, ker to določa trend, večni otroci in zahodni šolski standardi...


Tudi meni se zdi uvajanje takih splošnih predmetov na fakulteti korak v napačno smer. Po eni strani se hudujemo, ker fakultete dajajo znanje in proizvajajo kadre, ki bi jih morale proizvajati že srednje strokovne (ali višje) šole.


Mah, ne bi jih kar tako počez dodajal. Ampak pristop, kjer je iz fakultete izgnano vse, kar ni neposredno povezano s temo, pa tudi ni najboljši. Na koncu pa to tudi niso splošni predmeti, ampak imajo natančno določen cilj. Npr. funkcionalna sposobnost brati strokovno literaturo, ki še ni prevedena. To pomeni, da se z Goethejem ne bom ukvarjal, bom pa verjetno moral dokazati, da znam dešifrirati besedo tipa fischgrätenmusterklassikerkrawatte.

Za slovenščino pa ajd. Verjetno moraš res imeti funkcionalno že najkasneje na koncu SŠ. Pustimo jo torej slovenistom.

Kakorkoli že... nekateri se smejite faksom na katerih se učijo delati ppt prosojnice, jaz pa obupavam nad ljudmi, ki ne znajo pripraviti predstavitve prototipa in utemeljitve njegove optimalnosti. Potem pa berem komentarje, da uspevajo samo tisti, ki se nekaj duvajo. Ej, pa da bom bruhal, ko mi potem naokoli hodijo ljudje, ki sicer znajo nekaj narediti, niso pa sposobni povedati kaj so naredili in zakaj so to naredili. Potem pa pričakujejo, da se jim bo svet pod noge metal. Ne, ne bo se jim. Svet se jim bo pod noge metal, ko bodo sposobni kaj povedati, pokazati, predstaviti, napisati, ... Potem in nič prej.

Oddelku za fiziko ljubljanske univerze poučevali slovenščino, nedvomno pa so poučevali fiziko

Ja, stara šola. Ali ni zanimivo. Sama elita. Malo diplomantov. Ne bi me presenečalo, če bi izvedel, da so se na taistem oddelku morda morali učiti tudi latinščino.

Študente, mislim dijake, pa se je včasi v smeri širine brcalo na gimnazijah, to je ta kader, ki se je včasih tudi izključno vpisoval na fakulteto (kjer si poleg že prej pridobljene širine, pridobil še globino...)! Danes pa...?

Ja. Gimnazije. Danes je že vsaka srednja šola gimnazija, na tehnično fakulteto pa potem dobiš ljudi, ki ti povedo, da so imeli samo tri leta matematike in imaš srečo, če dejansko poznajo osnovne kotne funkcije. Odvodi so že redkost, kakšen osnoven integral pa že "višja matematika". Srednje šole se bojim, da so že do konca razvodenele zaradi principa "nobody left behind".

Kaj je potem zaključek te debate? Ponovno uvesti prave gimnazije, ki to ne bodo samo po imenu in iz njih znova narediti šole, ki pripravljajo na univerzo? Ali pa morda kaj drugega? Ker določena znanja resnično manjkajo in ta manjko ima negativne posledice.


Zelo zanimivo je tudi ko se moraš učit o zgodovini interneta in omrežja, potem pa imaš v izpitu vprašanja tipa "zakaj se internet imenuje omrežje omrežji?"

Malo bom zloben in te bom vprašal (samo tebe RockyS), zakaj se torej internet imenuje omrežje omrežij? >:D

T-h-o-r ::

WarpedOne je izjavil:

Če me 8 let osnovne in še 4 leta srednje ni naučilo govorit slovensko dovolj, da sem se sposoben z njo funkcionalno sporazumevat, potem lahko kr zaključimo s šolstvom sploh.

4 dodatna leta jajcanja z glagoli bojo pa res kej spremenila. Malo sorazmernosti prosim.

Ravno ta pristop "tole je tut ful nujno, pa tistole tut" je glavni razlog akademske kloake pri nas. Veš veliko, znaš pa nič.



samo je težava, ker 80 % študentov in zaposlenih ni sposobnih normalno slovensko komunicirat

ali pa npr. sestavit nekega dopisa/prošnje etc.
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

lukccccc ::

+ eksistitra problem profesorjev ;D

in ta probelm je na vseh stopnjah od oš do uni. Moje mnenje je, da bi profesorji morali imeti vec retoricnih in psiholoskih prijemov, za efektivno poucevanje snovi.

Hočem reč,i da ni kriva samo struktura izobraževanja :)

oldguy ::


Mnja. Bolonja naj bi to omogočila, ampak stik dobre ideje z umazano realnostjo nas je pripeljal v položaj, ko dobimo številčno več, po kvaliteti pa podn. Pa pri temu ni potrebno biti niti najmanj sarkastičen s kakšnimi biologijami in podobnim (to leti nate odlguy). Razen seveda, če misliš, da biokibernetika ali bioinformatika nista področji, ki bi bili zanimivi za jutrišnje slovenske strokovnjake. Sicer pa, ali sploh lahko napoveš katero interdisciplinarno področje, bo jutri najbolj aktualno?


Če ima nekdo tako zelo veliko željo po bioinformatiki, naj si jo izbere kot izbirni predmet. Slovenščina pa nima na faksu več kaj delat - pika! Ker namreč ravno zaradi takšnih bedastoč že leta znamo proizvajati le "strokovnjake", ki potrebujejo še par let prakse, preden si ta naziv res zaslužijo. Feler od felerja. Kot sem ti rekel - poglej si predmetnik kakega MITa - potem pa le trobi, če si upaš, kako slovenščino zares potrebujemo če hočemo kdaj priti na njihovo raven.

Po mojem bi bilo kar grozljivo primerjati proporcionalno število hi-tech start-upov študentov kakega tujega faksa v primerjavi z našimi.

BlueRunner ::

OK, OK, ... saj sem se za slovenščino že prej nazaj potegnil. W1 ima na tej točki prav.

Feler vidim predvsem v tem, da so takšni predmeti izgnani iz fakultet, kakor da ne obstajajo. To je šmorn. Specializacija je že OK, ampakr marsikdo bi želel delati interdisciplinarno, pa te možnost še danes, navkljub bolonji nima.

Pomankanje vseh startup-ov v splošnem pa gre primarno (ne pa izključno) pripisati nazaj gospodarstvu oziroma gospodarski politiki. Pri nas, zaradi slabega dela javnega aparata in s tem povezanih neposrednih in posrednih visokih stroškov poslovanja, preprosto ni pogojev za neko normalno podjetništvo zahodnega tipa.

WarpedOne ::

>> Kakorkoli že... nekateri se smejite faksom na katerih se učijo delati ppt prosojnice, jaz pa obupavam nad ljudmi, ki ne znajo pripraviti predstavitve prototipa in utemeljitve njegove optimalnosti ...

Trik je, da imate oboji prav.
Res je totalno nesprejemljivo da nek ohinsploh stručko ni našel pol ure časa da bi si razjasnil tri zadeve okol kompjuterjev in se spravil na nivo komuniciranja leta 2010. Al pa tega enostavno ni sposoben. Ampak to še ne pomeni, da je treba na fakse uvest predmet Prosojnice pa še enga Preglednice. Fakulteta naj bo specializirana stroka in nič druzga. Kar je nujnega splošnega naj bo na voljo v SŠ.

>> samo je težava, ker 80 % študentov in zaposlenih ni sposobnih normalno slovensko komunicirat
Pomeni, da 12 let učenja slovenščine v OS in SŠ ni doseglo svojega namena.
Študiraj, kaj je narobe z OS in SŠ, ne pa zarad tega spreminjat fakultet.
What do you Think to Know?
Why do you Think you Know it?

larissa ::

genius11 je izjavil:

540 prostih delovnih mest in 103.831 iskalcev zaposlitve

Trenutno so pa res razmere zaskrbljajoče.
Vedno več ljudi je brezposelnih pročajo, da je izgubilo delo 120 delavcev, pogledaš cifre in iz meseca v mesec narašča za 1000 in več. Španija ima še več brezposelnih.

Kdaj se bo ta 6 mestna cifra začela zmanjševati?


je to možno, ta podatek 540 prostih delovnih mest?

drugače se mi pa zdi, da čakajo svet v bodoče takšni dogodki v vedno večjem obsegu.

http://24ur.com/novice/svet/krvavi-tuni...

oldguy ::

Pomankanje vseh startup-ov v splošnem pa gre primarno (ne pa izključno) pripisati nazaj gospodarstvu oziroma gospodarski politiki. Pri nas, zaradi slabega dela javnega aparata in s tem povezanih neposrednih in posrednih visokih stroškov poslovanja, preprosto ni pogojev za neko normalno podjetništvo zahodnega tipa.


No, tu se bom pa še jaz nazaj potegnil. Krivda za to res ni (zgolj) na strani fakultet.

Drugače pa, W1, +1...

Gandalfar ::

> je to možno, ta podatek 540 prostih delovnih mest?

predvsem se mi zdijo cudne firme, ki preko zavoda iscejo zaposlene.

lexios ::

Ja, stara šola. Ali ni zanimivo. Sama elita. Malo diplomantov. Ne bi me presenečalo, če bi izvedel, da so se na taistem oddelku morda morali učiti tudi latinščino.


A, a, trik je v selekciji (celo pred OŠ, SŠ in faksom in na faksu) in ravno zaradi učinkovite selekcije je marsikdo študij vzel prekleto resno, tudi če ni bil genij! Študiralo pa ni vsako budalo! In od teh stručkov danes večina dela to za kar se je šolala... Danes je situacija drugačna, ker trg dela ne določa več pravil igre, situacija je izrojena... Če pa govorimo o FMF (kar je včasih bil Oddelek za fiziko....) selekcija na faksu v veliki meri še vedno učinkuje (...vsaj je, no)!

Kaj je potem zaključek te debate? Ponovno uvesti prave gimnazije, ki to ne bodo samo po imenu in iz njih znova narediti šole, ki pripravljajo na univerzo? Ali pa morda kaj drugega? Ker določena znanja resnično manjkajo in ta manjko ima negativne posledice.


...kot sem opažal med inštruiranjem, marsikatera gimnazija še vedno odlično opravlja svoje delo, medtem ko je nivo marsikje poden! Najbrž bi bilo tudi pametno premisliti o sprejemnih izpitih ali težavnosti poklicne mature (in one druge) - to tell the truth, pa ne upam trditi, da nivo zahtevnosti mature z leti pada (ali karkoli drugega...), upam pa trditi, da pada predvsem nivo znanja učencev v OŠ in delno SŠ. Torej problem je večplasten in ne bo šlo zlahka, ker kot je omenil lukccccc ne gre le za problem strukture izobraževanja in učnih programov, gre tudi za problematiko zakonodaje, problematiko domače (preveč permisivne) vzgoje in vrednot ter "problem dobrih profesorjev"... Ni vsaka "budala" rojen za profesorja! Na koncu pa je problem politične narave! Pedagogi, sociologi in ostala stroka dobro vedo kaj bi bilo potrebno urediti, a j*biga - v 85% vzgajamo potrošno družbo, ne intelektualcev!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

WarpedOne ::

>> predvsem se mi zdijo cudne firme, ki preko zavoda iscejo zaposlene.
Kdo pameten bi se odpovedal par jurjem državnega denarja, če vzame nekoga iz zavoda?
Js sm si našu službo sam in dobil navodilo, da se prijavim na zavod. Še isti dan so me od tam "dvignili", skupaj s "stimulacijo".

Predvsem je čudna država, da se gre take stimulacije.
What do you Think to Know?
Why do you Think you Know it?

Saladin ::

predvsem se mi zdijo cudne firme, ki preko zavoda iscejo zaposlene.

?
Mi iščemo preko zavoda, plačljivih strani, osebnih poznanstev,..- zavraga, še na Hrvaškem smo dali objavo za delo zaradi bližine Zagreba.

Leto dni, pa se iz bližine ni javil niti eden, ki bi tehnično poznal vsaj en tuj jezik. Pa bi vzeli tudi inženirja, ampak kaj ko hočejo ti 1500 EUR plače in jim je vsako delo razen prevajanja (v našem primeru) nezanimivo ali pod častjo.

Poudarjam pa - v bližini Krškega. Še tukaj na Slo-Tech sem dal objavo za delo, pa da vidimo kdo se bo javil.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

jernejl ::

RockyS je izjavil:

Ko vidim da se pogovarjate o študiju v ZDA in pri nam me kar zgrozi. ZDA ima študij neprimerno boljše razdelan kot pri nam

Mislim, da tako posploševanje vseeno ni dobro. Imam občutek, da nekateri poveličujejo študij v ZDA samo zato, ker je v ZDA. Sama lokacija univerze še ne prinaša njene kakovosti. Tudi v ZDA imajo povprečne in podpovprečne univerze, katere verjetno niso nič boljše od naših.

...kot sem opažal med inštruiranjem, marsikatera gimnazija še vedno odlično opravlja svoje delo, medtem ko je nivo marsikje poden!

Gimnazij je več kakor fakultet, zato je tudi konkurenca večja. V Ljubljani je le ena fakulteta za računalništvo, ki praktično nima konkurence (razen v Mariboru, pa še ta je geografsko predaleč, da bi bila neposredna konkurenca). Gimnazij je več in nekatere skrbijo tudi za svoj imidž (tako imamo bolj in manj elitne gimnazije), zaradi močnejše konkurence se zato morda bolj trudijo in delajo na tem, da njihovi dijaki dosegajo čimboljše rezultate na maturi in različnih tekmovanjih.

Mi iščemo preko zavoda, plačljivih strani, osebnih poznanstev,..- zavraga, še na Hrvaškem smo dali objavo za delo zaradi bližine Zagreba.

Leto dni, pa se iz bližine ni javil niti eden, ki bi tehnično poznal vsaj en tuj jezik. Pa bi vzeli tudi inženirja, ampak kaj ko hočejo ti 1500 EUR plače in jim je vsako delo razen prevajanja (v našem primeru) nezanimivo ali pod častjo.

Iščete človeka s kompetencami, za katerega plača na trgu dela je višja od tiste, ki ste jo pripravljeni plačati. Zato takega človeka očitno ne morete dobiti.
Sicer ne poznam konkretnega delovnega mesta, ampak prevajanje v/iz tujega jezika ni ravno preprosto opravilo in zato je za prevajanje zmeraj obstajal študij na fakulteti. Nisem še slišal za srednjo šolo za prevajanje, tako da tudi v tem primeru precej dvomim, da je lahko tehnik dovolj usposobljen za prevajanje strokovnih besedil. Srednješolci običajno ne prebirajo literature in strokovnih člankov v tujem jeziku.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jernejl ()

djordjevic ::


Sicer ne poznam konkretnega delovnega mesta, ampak prevajanje v/iz tujega jezika ni ravno preprosto opravilo in zato je za prevajanje zmeraj obstajal študij na fakulteti. Nisem še slišal za srednjo šolo za prevajanje, tako da tudi v tem primeru precej dvomim, da je lahko tehnik dovolj usposobljen za prevajanje strokovnih besedil. Srednješolci običajno ne prebirajo literature in strokovnih člankov v tujem jeziku.

Kaj ne veš, da baje znajo prevajat _vsi_? ;)
No grave is deep enough to keep us in chains.

lexios ::

Gimnazij je več kakor fakultet, zato je tudi konkurenca večja. V Ljubljani je le ena fakulteta za računalništvo, ki praktično nima konkurence (razen v Mariboru, pa še ta je geografsko predaleč, da bi bila neposredna konkurenca). Gimnazij je več in nekatere skrbijo tudi za svoj imidž (tako imamo bolj in manj elitne gimnazije), zaradi močnejše konkurence se zato morda bolj trudijo in delajo na tem, da njihovi dijaki dosegajo čimboljše rezultate na maturi in različnih tekmovanjih.


To je res, a le na podlagi številčnosti (torej konkurence) sklepati na samo kakovost izobraževanja ni dovolj - vzemi za primer poklicne šole! Fakultete so dandanes vsebolj v (posredni) konkurenci (in sodelovanju) s tujimi! In še enkrat: ni problem v slovenskih fakultetah!

Razmislite o tem kako so lahko (več ali manj) iste fakultete in kadri (določeni profesorji so že krepko v letih, torej so takrat bili vsaj asistenti) še pred 20/30-imi leti in več vzgajale strokovnjake, ob praktično nespremenjenem programu (do bolonjske reforme se namreč ta ni bistveno spreminjal, ali se motim?)?!

PS: ...geografsko predaleč? Ti tole resno? ;(( Sicer pa imaš še fakultete in določene programe (poleg MB in LJ) tudi v NG in schnelkurz v Kopru in Kranju!:) Cela Slovenija je geografsko in per capita navaden kolkhoz, vi bi pa še fax v vsako vas?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

Gandalfar ::

Razmislite o tem kako so lahko (več ali manj) iste fakultete in kadri (določeni profesorji so že krepko v letih, torej so takrat bili vsaj asistenti) še pred 20/30-imi leti in več vzgajale strokovnjake, ob praktično nespremenjenem programu (do bolonjske reforme se namreč ta ni bistveno spreminjal, ali se motim?)?!


Kaj novega bos pa ti v "osnove sociologije" cloveka naucil?

lexios ::

Točno tko, hotel sem le povdariti, da problem v demokratični republiki Butale še zdaleč niso univerze! Res je, da producirajo preveč teoretikov, to pa je tudi skoraj vse kar večini fakultet (poleg nekaterih za današnje čase "zastarelih" vsebin) lahko očitaš!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

BlueRunner ::

Zgodbe, ki spominjajo na dinastijsko posredovanje vladarskega strokovnega žezla, se pojavljajo na vseh fakultetah o katerih sem se kaj pozanimal. Nosilec predmeta je prof.dr., ki je naredil diplomo/magisterij/doktorat pri prof.dr., ki je to delovno mesto zasedal pred njim. Ta je svojo diplomo/magisterij/doktorat ravno tako opravil pri svojem predhodniku... in tako naprej po dinastijah.

Žalostno je, da je na marsikaterem področju raziskovalno delo zastalo, ker se je to dinastično prehajanje žezla ujelo s tem, da je žezlo dobil v roke tisti, ki je najbolj dosledno in zvesto ponavljal (obnavljal) znanje svojega predhodnika. In tako 100 let v preteklost... No, to res ni ravno proble "osnov sociologije" ali pa "rimskega prava", ampak to še vedno postane problem marsikje. Še posebej pri družboslovju se vedenje spreminja relativno hitro.

Tako, da ni res, da univerze niso problem. Dejansko so in fakultete članice imajo kar precej problemov same s seboj. Je pa res, da to ni edini problem. Pri številu vseh problemov (OŠ, SŠ, nižanje kriterijev, bolonja, študentsko delo, davčna politika, gospodarska kriza, ...) pa je praktično nemogoče reči kateri problem je največji ali pa si misliti, da se bo karkoli opaznega spremenilo, če se reši samo en problem.

Spremembe bodo opazne šele potem, ko se bo nekaj naredilo na praktično vseh obstoječih problemih v spletu "SŠ-OŠ", visoko šolstvo, raziskovalna sfera, gospodarstvo, javna uprava. Polovične rešitve od sebe ne bodo dale takojšnjih ali bistvenih sprememb na boljše.

Ramon dekers ::

"Žalostno je, da je na marsikaterem področju raziskovalno delo zastalo"


Nevem kaj bi ti odkrival? Toplo vodo again?

"Spremembe bodo opazne šele potem, ko se bo nekaj naredilo na praktično vseh obstoječih problemih v spletu "SŠ-OŠ", visoko šolstvo, raziskovalna sfera, gospodarstvo, javna uprava. Polovične rešitve od sebe ne bodo dale takojšnjih ali bistvenih sprememb na boljše."

Vlada je sama hotela (pre)veliko število študentov na družboslovnih faksih, saj je odpirala le takšna delovna mesta, oziroma jih je največ tam (bilo) na voljo, študentje pa so to izkoristili ker je pač tam največ možnosti za zaposlitev.
Naravoslovni ter drugi podobni faksi, pa so v zatonu.
Glede na to kako profesorji razlagajo, učijo takšne predmete na OS, SR, šolah se tudi sam ne bi vpisal na takšen faks, saj ti enostavno vzame voljo do študija, raziskovanja, kaj šele da bi delal v takšni sferi.

Zgodovina sprememb…

BlueRunner ::

Ramon dekers je izjavil:

"Žalostno je, da je na marsikaterem področju raziskovalno delo zastalo"
Nevem kaj bi ti odkrival? Toplo vodo again?

Daj prosim reci, da se hecaš in, da mi je odpovedal detektor humorja. Prosim.

Ramon dekers ::

BlueRunner je izjavil:

Ramon dekers je izjavil:

"Žalostno je, da je na marsikaterem področju raziskovalno delo zastalo"
Nevem kaj bi ti odkrival? Toplo vodo again?

Daj prosim reci, da se hecaš in, da mi je odpovedal detektor humorja. Prosim.



Mislim wtf? vsak ki hoče/želi napraviti diplomsko, magistersko, dokotrsko nalogo jo želi napraviti čimprej v čimkrajšem času. Vire pač dobi od že obstoječih informacij (navadno). Da pa ti lahko kaj na novo odkriješ, rabiš resurse(denar) + čas.

p.s. mogoče sem se preveč osredotočil na zaključne naloge.

Zgodovina sprememb…

lexios ::

Tako, da ni res, da univerze niso problem. Dejansko so in fakultete članice imajo kar precej problemov same s seboj. Je pa res, da to ni edini problem.


Bom tokrat bolj natančen:

Točno tko, hotel sem le povdariti, da problem v demokratični republiki Butale še zdaleč niso univerze! Res je, da producirajo preveč teoretikov, to pa je tudi skoraj vse kar večini fakultet (poleg nekaterih za današnje čase "zastarelih" vsebin) lahko očitaš!


Kar se samega podajanja znanja in strokovnosti tiče! Res da mi je bližje naravoslovno-tehniška sfera, najbrž pa zgornji očitek drži v obeh primerih! Debata o izobraževanju je do sedaj šla pretežna na temo o nizki splošni razgledanosti in kvaliteti znanja diplomantov, predvsem praktičnega, ter o faliranih in fiktivnih študentih in prekomernem vpisu... Kje iskati krivce in kako... pa je bilo že rečeno!

Spremembe bodo opazne šele potem, ko se bo nekaj naredilo na praktično vseh obstoječih problemih v spletu "SŠ-OŠ", visoko šolstvo, raziskovalna sfera, gospodarstvo, javna uprava. Polovične rešitve od sebe ne bodo dale takojšnjih ali bistvenih sprememb na boljše.


+1

genius11 ::

Večina študentov zna samo filozofirat, nič pa ne znajo narest, znajo delat tisto, kar so se naučili v programu 3+2 s prakso so prenesl znanje v realnost, iz faxa, ki je na višjem nivoju/znanju pa ne vejo praktično nič, kot samo filozofirat, ...študent si je sam kriv, znanje ima samo še vnest ga mora v realnost in delat z njim.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: genius11 ()

BlueRunner ::

Ramon dekers je izjavil:

BlueRunner je izjavil:

Ramon dekers je izjavil:

"Žalostno je, da je na marsikaterem področju raziskovalno delo zastalo"
Nevem kaj bi ti odkrival? Toplo vodo again?

Daj prosim reci, da se hecaš in, da mi je odpovedal detektor humorja. Prosim.



Mislim wtf? vsak ki hoče/želi napraviti diplomsko, magistersko, dokotrsko nalogo jo želi napraviti čimprej v čimkrajšem času. Vire pač dobi od že obstoječih informacij (navadno). Da pa ti lahko kaj na novo odkriješ, rabiš resurse(denar) + čas.

p.s. mogoče sem se preveč osredotočil na zaključne naloge.

Aha, OK. Nesporazum. Jaz govorim o temu, da je zastalo raziskovalno delo, ki naj ga bi med predavanji izvajali predavatelji. Kot izhodišče, da se je pri nekaterih predmetih (ne pa pri vseh!) znanost v zadnjih 100 letih le premaknila naprej. To ni splošen očitek, ampak očitek, da se znotraj vsake fakultete, kar sem jih do sedaj imel priliko pogledati, pojavita en ali dva takšna predmeta z "balastnimi" predavatelji.

lexios je izjavil:

Kar se samega podajanja znanja in strokovnosti tiče!

Sorry. Res sem površno prebral in mislil, da se zadeva tiče (ne)obstoja "osamelcev", kjer znanost dejansko je napredovala. Podajanje in strokovnost pa sta tudi po mojem občutku na nivoju. Kar kažejo tudi mednarodne primerjave, kjer ULJ in UMB relativno dobro kotirata. Navkljub vsem težavam in napakam, ki jih vidimo "domači".

genius11 je izjavil:

Večina študentov zna samo filozofirat, nič pa ne znajo narest, znajo delat tisto, kar so se naučili v programu 3+2 s prakso so prenesl znanje v realnost, iz faxa, ki je na višjem nivoju/znanju pa ne vejo praktično nič, kot samo filozofirat, ...študent si je sam kriv, znanje ima samo še vnest ga mora v realnost in delat z njim.

Če si želel reči, da se šele s 3+2 programi v študij vnašajo praktične vsebine, te moram razočarati. Večina meni poznanih fakultet je v 3+2 stlačila predhodnih 8 ali 9 semestrov po ključu "vsi predavatelji še vedno predavajo iste vsebine pri istih predmetih, kot zadnjih 20 let". Ironija je, da sta bolonjsko reformo študija menda še najbolj resno vzeli FDV-UL in EF-UL. Dve na tem portalu najbolj popljuvani fakulteti.

Se pa strinjam, da je na študentu/diplomirancu, da svoje znanje realizira v praksi. Tukaj pa bi sam po občutku rekel, da tisti sposobni, ki študirajo za znanje in ne za papir to že tako ali tako naredijo. Potem se pa vrnemo k problematiki šrota in prevelike propustnosti... kar upam, da se bo sedaj res začelo sanirati. Bi bil že čas.

Zgodovina sprememb…

lexios ::

Če si želel reči, da se šele s 3+2 programi v študij vnašajo praktične vsebine, te moram razočarati.


Kot jst razumem je imel v mislih poklicno usposabljanje, kjer je sicer res, da dijaki odnesejo predvsem prakso, kakšne "širine" v teh programih navadno ni, ozko usmerjeno teoretično podlago pa marsikateri dijak raje večkrat spregleda že na osnovnem nivoju! Vsaj 50% takšnih (poklicnih) maturantov bi moralo (žal) resno premisliti o vpisu na uni... Tko kot bi po mojem menju precejšnje število učencev moralo ponavljat OŠ! Kot rečeno, to ni zgolj problem strukture in kvalitete izobraževalnega programa...

Prakso v slovenskem (teoretično usmerjenem) izobraževalnem sistemu pa naj bi opravljal trg dela in navezava gospodarstvo=univerze! Torej si je dejansko v manjši meri res kriv vsak študent sam, v večji pa "teoretiki" v politiki in gospodarstvu!

Večina meni poznanih fakultet je v 3+2 stlačila predhodnih 8 ali 9 semestrov po ključu "vsi predavatelji še vedno predavajo iste vsebine pri istih predmetih, kot zadnjih 20 let". Ironija je, da je menda sta bolonjsko reformo študija še najbolj resno vzeli FDV-UL in EF-UL. Dve na tem portalu najbolj popljuvani fakulteti.


Kaj pa naj po tvojem strojnike, fizike, kemike, pedagoge, prevajalce učijo bistveno novega ali drugače? Modre lučke za ambijent in glasbo v "ozadje"? Res pa je, sm pa tja se najde kakšen "balast"...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

Valvoline ::

Dejstvo je da bi vsi mel takšne službe kjer se nič neb delal le cele dneve kofetkal in lepo služil.Tega dobiš če se zaposliš v javnem sektorju in pr državnih monopolistih(vlka večina) Noben noče delat,še posebej ne diplomiranci.
Kam nas bo prpeljal takšen odnos do službe in dela le cajt bo pokazal.
e8200@3.6ghz,asus P5B,2x1gb patriot 800@1000cl5,r4850(750,1100),tinyXP

Zgodovina sprememb…

Mr.B ::

Začneš lahko z našim javnim sektorjem. Če nebi bilo "omejitve" za dr. naziv, bi imeli uradnike z dr. nazivi, saj drugega kot visokošolan kader itak niso. Dejansko je problem nastal, ko so vrli politiki ugotovili, da morajo imeti uradniki malo višje nazive. Potem je nekod prišel do ideje, a nebi še malo zaslužili, in začeli so rasti papirni faksi, kot gobe po dežju. Danes, pa nimaš kadra, ki bi kaj znal, imaš pa ljud na mestih odločanja, ki imajo mag. in ostale nazive, samo niso primerljivi niti z VI stopnjo z nekim resnim faksom recimo politologije v Franciji, Ekonomije v Angliji, itd....
Večina v PRIVATNEM Sektorju ni tako dobro plačana,
kot se s pogromom nanje skuša prikazati, številke iz,
konteksta so brca mimo in so za 20% pod zagotovljenim minimalcem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mr.B ()

jernejl ::

BlueRunner je izjavil:

Če si želel reči, da se šele s 3+2 programi v študij vnašajo praktične vsebine, te moram razočarati.

Z uvajanjem praktičnih vsebin v študijski program je treba biti previden. Kot si že kasneje ugotovil, je na študentu, da svoje znanje realizira v praksi.
Uvajanje praktičnih vsebin v študij bi spet lahko pomenilo, da se fakultete spuščajo na nivo srednjih strokovnih šol in višjih šol.

Zato se meni recimo ne zdi problematično, da se "uči" HTML4 namesto HTML5. Tudi če se ga sploh ne bi učilo.
Bi se mi pa zdelo problematično, če ne bi obravnavali trgovskega potnika.
Študentom je treba dati tisto znanje, ki je temelj nekega področja. Tisto znanje bo potem dobra podlaga za tega človeka za celo življenje.
Tudi HTML5 bo čez nekaj let zastarel.

lexios ::

Noben noče delat,še posebej ne diplomiranci.


Jebiga, treba bo vse spustit iz oblakov... Ne mi reč, da sam želiš še naprej podpirat kup kaotičnih birokratov, leno socialo, pasje**** elito... in v nedogled vlečt status quo? Prej ali slej bo (kljub trudu te vlade) siva ekonomija še bolj narasla in nihče od "starih prdcev" ne more mladini in "lenim" diplomantom očitati ničesar! IMHO gre za naraven odziv zafuranega sistema...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

Valvoline ::

Pa še ključno vprašanje. Ali Slovenija potrebuje tok diplomirancev? Sej je to posamezna odločitev vsakogar,ampak kje se bo vs ta *brain power* ponucal? Če je še 5 letnemu otroku jasno da je z javnim sektorjem takšen kot je konec?
e8200@3.6ghz,asus P5B,2x1gb patriot 800@1000cl5,r4850(750,1100),tinyXP

Saladin ::

ampak prevajanje v/iz tujega jezika ni ravno preprosto opravilo

Sam sem strojni tehnik, pa obvladam 3 tuje jezike in samo enega sem se učil do srednje šole. Pa sem že ducat navodil za uporabo in prospektov svetovno priznanih firm napisal.

Saj noben ne zahteva 100% pravilno ter lektorirano besedilo kot končni rezultat - ampak besedilo ki je sprejemljivo za drugega tehnika/inženirja, ko ga dobi v roke. Saj ne pripravljamo učbenikov in slovarjev za UNI - ampak praktične ponudbe in navodila.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Mr.B ::

A to je to, da ne razumem Slovenskih tehničnih navodil. Vsaj na tlačenko sem se navadil.
Večina v PRIVATNEM Sektorju ni tako dobro plačana,
kot se s pogromom nanje skuša prikazati, številke iz,
konteksta so brca mimo in so za 20% pod zagotovljenim minimalcem.

Saladin ::

Dokler je slovnica OK in ostane pomen stavka jasen - ne bo noben zameril kakšno popačenko ali posplošen izraz.
Da ne omenjam, kakšne prevode dobim od prevajalskih agencij, kjer baje dela cel pok inženirjev (jezikov, ne pa tehničnih strok, seveda).
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Mr.B ::

Evo našel si odličen novi študijski program za Visoke itd šole.
Večina v PRIVATNEM Sektorju ni tako dobro plačana,
kot se s pogromom nanje skuša prikazati, številke iz,
konteksta so brca mimo in so za 20% pod zagotovljenim minimalcem.

jernejl ::

Saladin je izjavil:

ampak prevajanje v/iz tujega jezika ni ravno preprosto opravilo

Sam sem strojni tehnik, pa obvladam 3 tuje jezike in samo enega sem se učil do srednje šole. Pa sem že ducat navodil za uporabo in prospektov svetovno priznanih firm napisal.

Tu sta dve možnosti:
1. Med tehniki si pač redka izjema s takim znanjem, zato je tudi težko pričakovati, da boš takega človeka na trgu dela enostavno in hitro našel (pa še za ugodno ceno bi ga rad dobil).

2. Za strojne tehnike ni nič nenavadnega, da obvladajo tuje jezike in znajo prevajati. Na zavodu za zaposlovanje se zagotovo najde vsaj kakšen strojni tehnik. Lahko ga zaposlite in vam bo uspešno prevajal.

Da ne omenjam, kakšne prevode dobim od prevajalskih agencij, kjer baje dela cel pok inženirjev (jezikov, ne pa tehničnih strok, seveda).

Če že s prevodi strokovnjakov nisi najbolj zadovoljen, potem je to samo še dodaten motiv, da te zelo zelo verjetno tudi prevodi nekega tehnika ne bodo zadovoljili. Precej verjetno bodo rezultati slabši.

Saj ne rečem, da ne obstaja tehnik, ki bi znal prevajati vsaj enako slabo (oziroma nič slabše) kot prevajalske agencije. Vprašanje pa je, kakšna je verjetnost, da boš takega človeka v doglednem času našel.

Matako ::

Osebno bi si želel, da bi bile univerze bolj akademsko naravnane (ja dragi moji.. teorija!!) da pa bi bilo tudi več specializiranih visšjih šol, ki bi še vedno imele kar široko paleto predmetov, vendar s povdarki tam, kjer je treba.

Na silo mešati nek obrtniški pristop ("zakaj se ne učimo X, ker je to trenutno hit") in akademijo je po mojem brez veze.

Valvoline je izjavil:

Pa še ključno vprašanje. Ali Slovenija potrebuje tok diplomirancev? Sej je to posamezna odločitev vsakogar,ampak kje se bo vs ta *brain power* ponucal? Če je še 5 letnemu otroku jasno da je z javnim sektorjem takšen kot je konec?


Kratek odgovor je: ne, Slovenija ne potrebuje toliko diplomirancev.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

RockyS ::

BlueRunner je izjavil:



Se pa strinjam, da je na študentu/diplomirancu, da svoje znanje realizira v praksi. Tukaj pa bi sam po občutku rekel, da tisti sposobni, ki študirajo za znanje in ne za papir to že tako ali tako naredijo. Potem se pa vrnemo k problematiki šrota in prevelike propustnosti... kar upam, da se bo sedaj res začelo sanirati. Bi bil že čas.


Ko hočeš realizirati svoje znanje v praksi pa dobiš očitke da si faliran študent, da izkoriščaš status pa blablabla. Da o tem da ti država omejuje zaslužek saj malo delo prinaša največjo urno postavko 8€/h,sam smatram da so ure programerjev vredne več.

Zakaj je toliko študentov sem že v prejšnem postu omenil, da bi se lahko zgledovali po tujini ampak ne z uvedbo plačila za študij oz. vsaj sedaj ne ko ni nadzora nad kvaliteto podajanja znanja.

Mr.B ::

Glejte, samo še kompromise sklepate , zakaj ne zakaj je moj šolski zakon nehumana, ne moreš kar tako. Gordijski vozel rešiš tako, da ga presekaš. To boli, ampak to je edini način, da ljudi v sistemu, ki ga vodijo in krmilijo, ne boš spremenil. Da bi pljuvali po sebi, in si bi se odpovedovali pogači.
Na raznih uradih lepo poveš, čez pet let, bo reforma visokega šolstva končana in v uveljavi ter v polnem izvajanju, itd. Vaša delovna mesta ne bodo več potrebna, in se bodo zmanjševala do končne ukinitve. Zakon je zunaj, ki prepoveduje zaposlovanje dodatnih uradnikov, asistentov, pomočnikov, itd... Žal predlagam vam da si raje sami najdete novo službo, ko bo reforma čez pet let v polnem delovanju, bomo na cesti. Odpravnina ne bo kaj velika. Sem prepričan, da bo cca 1/3 kadra šlo preč, verjetno dobrega, ampak le, samo potem lahko uporabiš druge mehanizme...
Za zavode pa lepo poveš, uredba je v uveljavi, čez dve leti bodo prvi VSS študentje zaključili. Da plačani boste na uspešnost študenta, toda primarno pa le z uspešnostjo zaposlitve le tega. Zagotavljam da bo panika na marsikateri fakulteti. In nikakor se jim ne bo splačalo vpisovati fake študentov, ker penezev za program, čez tri leta , ni ni.
Samo to mora odločiti politika, na malo višjem nivoju, samo trenutno stanje vizije naših politikov je po besedah Kučana : Slovenska politika potrebuje rehabilitacijo
Do takrat bodo pa "naši" tudi drek jedli, ne da bi rekli smo zafurali v P.M.
Enako je nesmiselna Golobičeva reforma, kako bodo nadzirali vpise. Enostavno boš zaobidem sistem. Šel boš julija na zavod, za tri mesece, ustanovil S.P. ga oktobra zaprl, in se vpisal na Fakulteto. Te varovalke ni nikjer napisane v zakonu.
PS : P.M. ni Prime Minister
Večina v PRIVATNEM Sektorju ni tako dobro plačana,
kot se s pogromom nanje skuša prikazati, številke iz,
konteksta so brca mimo in so za 20% pod zagotovljenim minimalcem.

BlueRunner ::

RockyS je izjavil:

BlueRunner je izjavil:



Se pa strinjam, da je na študentu/diplomirancu, da svoje znanje realizira v praksi. Tukaj pa bi sam po občutku rekel, da tisti sposobni, ki študirajo za znanje in ne za papir to že tako ali tako naredijo. Potem se pa vrnemo k problematiki šrota in prevelike propustnosti... kar upam, da se bo sedaj res začelo sanirati. Bi bil že čas.


Ko hočeš realizirati svoje znanje v praksi pa dobiš očitke da si faliran študent, da izkoriščaš status pa blablabla. Da o tem da ti država omejuje zaslužek saj malo delo prinaša največjo urno postavko 8€/h,sam smatram da so ure programerjev vredne več. .


Samo dve stvari, potem pa na temo študentskega ali malega dela v tej temi več ne bom smetil, ker nima smisla.

1) Naokoli po svetu so stvari urejene brez študentskega dela, pa ni nikakršnega dvoma, da gre tamkajšnjim študentom praktična realizacija znanja mnogo bolje od rok.
2) e-študentski servis danes zjutraj 1375 povpraševanj:
- 58% strežba
- 18% administracija, anketiranje, lažja dela, fizična dela, gostinska dela
- preostalih 24% so ostala netipična dela

Kar pomeni, v najmanj 80% primerov študentsko delo nima nikakršne zveze z praktično realizacijo znanja v praksi. Če želiš služiti več,kot pa spada pod okvir malega dela, pa se zaposli, si privošči s.p. ali pa d.o.o. Potem pa pi++i nad nesmiselnimi davki in birokracijo, ki zavirajo celotno gospodarstvo in podjetništvo.

Študentsko ali malo delo zagotovo nikoli ne bodo "realizacija akademskega znanja". Razen, če je cilj akademske izobrazbe mezdno delo po urnih postavkah. Jaz mislim, da ni.

lexios ::

Sem prepričan, da bo cca 1/3 kadra šlo preč, verjetno dobrega, ampak le, samo potem lahko uporabiš druge mehanizme...


Npr., kakšne? Uvažanje "bosancev"?;((

1) Naokoli po svetu so stvari urejene brez študentskega dela, pa ni nikakršnega dvoma, da gre tamkajšnjim študentom praktična realizacija znanja mnogo bolje od rok.
2) e-študentski servis danes zjutraj 1375 povpraševanj:
- 58% strežba
- 18% administracija, anketiranje, lažja dela, fizična dela, gostinska dela
- preostalih 24% so ostala netipična dela

Kar pomeni, v najmanj 80% primerov študentsko delo nima nikakršne zveze z praktično realizacijo znanja v praksi.


Se strinjam, a tole (če dam večji povdarek na točko 2) je žal predvsem problem slovenskega gospodarstva in trga dela! Šele nato študentov... Nikakor univerz! Poglej še BDP razdeljen po sektorju dejavnosti pa ti bo takoj jasno zakaj vzgajamo diplomirane gostince in tajnice...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

darkolord ::

1) Naokoli po svetu so stvari urejene brez študentskega dela, pa ni nikakršnega dvoma, da gre tamkajšnjim študentom praktična realizacija znanja mnogo bolje od rok.
Lahko to s čim podkrepiš?
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Ramon dekers ::

darkolord je izjavil:

1) Naokoli po svetu so stvari urejene brez študentskega dela, pa ni nikakršnega dvoma, da gre tamkajšnjim študentom praktična realizacija znanja mnogo bolje od rok.
Lahko to s čim podkrepiš?



drugje se zapufajo in to plačujejo celo življenje. Sicer pa obstaja tudi izraz beg možganov. V tujini veliko težje narediš fakulteto(gledano s smisla financ, če izkučimo bogate sinčke). Če jo imaš (diplomo), in si v Sloveniji brez dela, se pač odide v tujino, izgubiti tako ali tako nima nihče nič, lahko si samo pridobi delovne iskušnje.

Zgodovina sprememb…

kitaj ::

Gandalfar je izjavil:

Kaj novega bos pa ti v "osnove sociologije" cloveka naucil?

Lahko pa poučevanje prilagodiš značilnostim generacij, uporabiš nova pedagoška znanja in tehnologije, ki pred desetletji niso bile na voljo.
Ni vse v vsebini, pomembna je tudi predstavitev. Način predstavitve vsebine na spletnih straneh je danes korenito drugačen kot v 90. letih. Zakaj bi bile osnove sociologije drugačne?

Gandalfar ::

Za osnovne sociologije imamo super ucbenike in preizkusene metode podajanja teh bazicnih znanj. Zato pa ker se mladi generaciji zdi da je bolj tumpasta od prejsnje, pa se ne rabimo predavatelja posiljat v penzion.

BlueRunner ::

darkolord je izjavil:

1) Naokoli po svetu so stvari urejene brez študentskega dela, pa ni nikakršnega dvoma, da gre tamkajšnjim študentom praktična realizacija znanja mnogo bolje od rok.
Lahko to s čim podkrepiš?

Moje sklepanje, ki ji morda napačno, je osnovano na podatkih o zaposlenosti/brezposelnosti, ki jih objavlja Eurostat.

Konkretno gledam podatke o deležu zaposlenih v starostni skupini med 25 in 29 let (prva leta po diplomi) in doseženi terciarni (visoki ali višji) izobrazabi.

V Sloveniji od 2008Q2 do 2010Q3 delež zaposlenih pada od 90,3% do 81,8%. Torej se je delež zaposlenih v tej populaciji v roku 2,25 leta zmanjšal skoraj za 10%.

Podatki za isto obdobje za Avstrijo (85,7% 2008Q2 do 84,3% 2010Q3), Nizozemsko (94,1% do 90,2%) in Veliko Britanijo (90,5% do 87,8%), kažejo, da je v teh državah, ne glede na obstoj ali neobstoj posebnega davčnega statusa študentskega dela nihanje zaposlenosti v tem segmentu bistveno manjše, ravno tako pa tudi ni bilo kakšnega posebnega padca stopnje zaposlenosti.

Lahko pa pogledamo recimo Italijo (62,3% do 51,7%), Slovaško (84,2% do 74,3%) in Španijo (80,4% do 71,2%), ki so ravno tako padle za okoli 10% in ravno tako neodvisno od obstoja ali neobstoja posebnega davčnega statusa študentskega dela.

Glede na to, da podatki predstavljajo delež zaposlenih, njihova razlika do 100% predstavlja tako brezposelne iskalce zaposlitve, kot tudi tist, ki študij nadaljujejo, je to potrebno upoštevati pri interpretaciji podatkov.

Sam te podatke interpretiram tako, da v državah, ki jih tipično gledamo kot urejena in tehnološko napredna gospodarstva, na račun gospodarske krize v kontekstu populacije "svežih diplomantov" ni bilo kakšnih posebnih nihanj v seštevku brezposelnih iskalcev in "nadaljevalnih" študentov. To mi da misliti, da ta zaposlitvene možnosti te skupine niso bile bistveno prizadete in niso nikogar silile v nadaljevanje študija samo za prelaganje trenutka, ko bo potrebno najti prvo službo.

Po drugi strani pa imamo tudi dovolj držav, ki jih tipično ne povezujemo z nekim tehnološkim napredkom ali urejenim gospodarstvom. Pri teh pa so nihanja podobna našim nihanjem. Kar znova negira neposredno povezavo s kakšnim posebnim davčnim statusom študentskega dela. Prej bi rekel, da je uspešnost aktiviranja te popuolacije povezana s tem kako dejansko deluje in se obnaša gospodarstvo kot celota (število investicij, svoboda podjetniške pobude, možnosti realizacij poslovnih idej, ...), kot pa neko mezdno udinjanje za delo za šankom ali prekladanje škatel v skladišču. Pa moram reči, da mi je res žal, da moram poudarjati, da večino študentskega dela nima nikakršne povezave s kakršno koli realizacijo znanja teh študentov v praksi. Prej nasprotno... to realizacijo dejansko ovira.

Luknja v moje sklepanju, če jo hoče kdo napasti, je samo v temu, da ne vem za evropsko državo, ki bi imela takšen davčen unikum za študente, kot ga imamo pri nas. Torej ne morem podati neposredne primerjave med Slovenijo in takšno državo. Splošno pravilo je, da študenti delajo pod enakimi ali zelo podobnimi pogoji pogoji, kot preostanek delovne sile, davčni odpustki so gledani na povprečne plače v državi minimalni oziroma primerljivi s splošnimi davčnimi odpustki za ostale davčne zavezance, omejitve pa se pojavljajo predvsem v kontekstu preprečevanja prevelikega obsega dela, s čemer se sili k čim prejšnjem zaključku študija.

Zanimiva izjema pri vsemu temu, pa je Finska (87,8% na 81,2%), ki je zabeležila padec, ki je skoraj primerljiv z našim. Hkrati pa ima Finska gospodarstvo, ki ga lahko utemeljeno gledamo kot urejeno in inovativno. Daleč od recimo našega. Razlog za precejšen padec deleža zaposlenih pa se bojda skriva v temu, da se veliko fincev izobražuje v smereh, ki za njihovo gospodarstvo niso najbolj zanimive (katere naj bi te bile, pa v članku nisem zasledil). Razlaga se nekako sliši logično.

BlueRunner ::

Se strinjam, a tole (če dam večji povdarek na točko 2) je žal predvsem problem slovenskega gospodarstva in trga dela! Šele nato študentov...

Da res je. Vendar pa sem odgvarjal na zgrešeno tezo, da si študenti na ta način pridobivajo delovne izkušnje. Dejansko si jih ne, oziroma te delovne izkušnje nimajo nikakršne relevance za njihovo aktivacijo v gospodarstvu. Razen seveda, če je 60% študentov bodočih diplomiranih gostinskih strežnikov.

Za osnovne sociologije imamo super ucbenike in preizkusene metode podajanja teh bazicnih znanj.

Errr... zakaj se mi zdi, da en govori o vsebini predmeta, drugi pa o načinu podajanja vsebine.

Če se gre za vsebino konkretnega predmeta (osnove sociologije), tam res ni bilo kakšnih posebnih premikov (so pa bili pri kakšnih drugih predmetih). Če se gre za način podajanja vsebine, pa tudi ni razloga, da se bi nekoga rezalo samo zato, ker so današnje generacije nesposobne odpreti knjigo (čeprav bi osvežitev teh pristopov vsekakor bila zaželjena).

Gladi ::

Dolg Slovenije 22,4 milijarde €
Torej, neuradno, smo v k*rcu.
strani: 1 ... 7 8 9 10


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Ukinitev obveznega RTV prispevka (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Loža
27619236 (4988) RejZoR
»

EU pred razpadom (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
896833 (3863) Ramon dekers
»

Čemu se šolati ? (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
734008 (2119) innerspace
»

Liberalne reforme (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Problemi človeštva
29716249 (12309) Grey
»

Borut Pahor in program SD (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
743417 (2002) Thomas

Več podobnih tem