Svet, Kot Ga Razume Monsanto (GSO)

V bistvu je tudi lahko škodljiva in nevarna? Ne rečem da je vedno temu tako če objektivno pogledamo zadeve in spremljamo dogajanje ampak če trdiš da ne more biti pa je to tvoja glavna zmota?

Biološko nevarna? Hm vrjetno za nekoga pa vendarle more biti že sama po sebi biološko nevarna ta zadeva če vendar je namen zaščita pred škodljivci? Tako da vidiš tudi biološko nevarna zadeva to zna biti?

Genetsko nevarna? V bistvu zakaj pa ne. A res ni dobene bojazni da se ti novi geni v naravi ne bi znali izraziti v kakšni čudni in neželjeni obliki? Absolutne ločenosti med GSO in ne GSO kulturami pa tako ni mogoče zagotoviti? Mehanizmi ki jih se "vgradi" pa tudi ni nujno da v 100% primerov delujejo?

Ne rečem da je treba biti ljudi pretirano strah zaradi tega ampak reči da pa teh nevarnosti ni pa je tudi neznanstveno da uporabim mili izraz?

In tukaj ne gre za 1 vrsto koruze. Čez kakšnih 100 let sem prepričan da bo ta znanost in tehnologija praktično povsod. In preproto ne predstavljam si več v vsem skupaj neke ekologije in ekološke pridelave kot jo omenjaš. Dobesedno zamenjali bomo okolje. To že počnemo kar nekaj tisoč let ampak to kaj smo ob teh novih spoznanjih in tehnologiji ljudje sposobni narediti v 10 kaj šele 100 letih to že samo po sebi ni ekološko. Nemoreš govoriti o ekologiji o okolju. Če pa to ni več sploh definirano kaj to je.

Ta nova znanost nima več nič z "staro" ekologijo. Ta nova znanost bo nanovo napisala kaj okolje sploh je. Ekologija bo pa danes to jutri pa spet nekaj drugega. Nemoreš rastlini dati možnosti da se zaščiti z strupom pred gosenico in potem reči da sedaj ker je več ne špricaš pa ročno populiš travo da si ekološki kmet. To so neke nove zadeve sedaj in gredo svojo pot in to bo še potrebno vse na novo definirati in postaviti temelje. O ekološkosti v klasičnem smislu tu ne moremo več govoriti.

Ni tako preprosto. Če spet malo karikiram. Človek lahko po človeku skače miljon let. lahko je danes opica čez mnogo časa pa človek.

Ampak gen zaradi katerega bodo se mu svetila ušesa pa ne bo kar tako se pojavil ali nanj preskočil z ribe?

In če tega nočeš razumeti potem tudi ni prav da zavajaš da gre za iste zadeve. Seveda gre za iste zadeve z vidika da se mešajo geni. Ampak tako enostransko in samo ozko gledanje in razlaganje vsega skupaj je daleč od tega kako je genetika delovala dokler nismo mi začeli malo po hitrejšem postopku se s tem ukvarjati?

Tako da ne.

Nevarnost je manjša kot pri klasičnem žlahtnjenju in to je znanstveno dejstvo.

S tem se ne morem strinjati. "Klasično žlahtnenje" kot prvo ne dopušča niti približno takšnih zadev kot jih dopušča novodobna genetika z svojimi metodami. In pa potrebno je še reči da tempo in množina se konstantno viša. In preprosto ne predstavljam si kako bi lahko katerakoli področje s katerim se človek ukvarja ostalo nespremenjejo in nedotaknjeno od te znanosti. In tukaj gre za takšno množino in razšeznosti da preprosto ne moreš reči da prvič imaš pregled in zavest nad tem kaj počneš drugo pa da smo bolj odvisni od sreče kot od tega znanstvenega dejstva na katerega se zanašaš da bo vse vedno ok. Preperosto nima veze če je bolj nadzorovano če direktno vneseš en gen izoliran v genom neke rastline in se izogneš vsem nevšečnostim klasičnega žlahtnenja.

Preprosto teh dveh področij ne moreš več enačiti. Vse je genetika. S tem se strinjam. To pa je tudi vse s čimer se strinjam s tega vidika. Preprosto počne se nekaj kaj je časovno gledano in z vidika "naravne" genetike nemogoče in praktično nevrjetno da bi se zgodilo.

In z vso silo na podlagi istega ekonomskega sistema ki naprimer kuri naravne vire ki so neobnovljivi in se spreneveda da so večni zaradi trenutnih koristi bomo udarili še v okvirih tega istega sistema z to novo znanostjo po okolju in se zraven celo sprenevedali da smo ekološko usmerjeni in skrbimo za okolje.

Ne rečem da ni pozitivnih doprinosov te znanosti človeštvu in morda tudi kdaj z roko v roki ugodno vpliva na kakšen pojav v okolju ali opušča kakšno slabo staro razvado. Ampak ni fašizem, ni ludizem ni verski fanatizem včasih gre preprosto le za neko zavest ki temelji na zdravem razumu da pač eno je reklama podjetja in njihov interes drugo pa je realnost. In s to realnostjo bomo čedalje bolj soočeni. Zanimivo pa je da ta nova realnost od nas ne zahteva da o njej razmišljamo ampak želi da ji slepo zaupamo. Ampak mislim da glede na hitrost sprememb ki se jih forsira preprosto nimamo tega luksuza da se o teh zadevah ne bi spraševali in opredeljevali.

no možno je tudi vgrajevanje genov iz enega tipa organizma v drugega, kar v naravnih mutacijah ni možno.
DNA je koda ki določa, kako se organizem zgradi. kot računalniški program. saj računalniški programi so zgrajeni pa samo iz dveh črk: 0 in 1. ravno zato ker je taka kot računalniški program je zelo težko dekodirati in razumeti, kakšen program sestavlja. zato predvidevam da znanstveniki bolj kot da vedo kaj točno delajo, delajo neke poskuse na slepo na genih.

to je zelo zanimivo področje in raziskave se morajo nadaljevati tukaj, ampak da bi bilo znanstvenikom vse tako jasno glede GSO pa sploh ni res.

Značilnost tako rekoč vseh poljščin je, da brez človekove dejavne pomoči v naravi ne uspevajo, ker niso konkurenče. Zato pa ni nikoli poljščina plevel.

okapi - poljščine uspevajo tudi brez pomoči človeka :/ samo niso tako donosne,kot če jim človek pomaga - na tu maš divje zelje

jaz bi z veseljem zaupal GSO, ampak ne morem zaupat Monsantu, ker nočejo pokazat kako so spremenili zaporedje štirih črk.
oziroma ne morem zaupat v GSO, če ne morem zaupat proizvajalcu, niti zagovornikom, ki me z magisterijem v predalu prepričujejo, da nekaj ne obstaja, pa je tam. če so pripravljeni posploševati pri brezvezih poljščinah, kaj bodo šele počeli za denar
prehrambena industrija dejansko postaja jebeno podobna softverski - ampak jaz nočem biti beta tester za GSO, ker se problemi iz beta okolja lahko prehitro prenesejo v produkcijsko. in nisem nek eko warrior, proti GSOju. pravzaprav se zavedam da smo brez GSOja in brez šniclov, ki zrastejo na agerju, trčili ob populacijsko mejo. in ker me populacijska meja ne veseli, sem za GSO, seveda pa se bo moral najprej dokazat, tudi krompir je rabil 150 let, preden je prišel na običajne evropske jedilnike - jeba, verjamem pa da GSO to lahko uspe veliko hitreje.

Tole je pa še študija o tem, kako "manj" se škropi GMO-je.

Much of this increasing herbicide use is attributable to a
dramatic rise in application of glyphosate (Roundup) on
Monsanto’s glyphosate-tolerant (Roundup Ready) crops. In
1994, the year before the first Roundup Ready crop (RR soy) was
introduced, 7.933 million lbs. of Roundup were used on
soybeans, corn and cotton. By 2005, glyphosate use on these
three crops had increased 15-fold, to 119.071 million lbs. (Table
4). Over the same period, Roundup Ready crop acreage4
in the
U.S. increased from 0 acres (1994) to 102 million acres (2005),
an area larger than the state of California. In 2006, Roundup
Ready crop acreage rose 14% more, to 116 million acres.

Torej:
7.933*10^6 lbs na 0 akrov ~ 7.933*10^6 lbs za območje do enega akra
(119,071*10^6 -7,933*10^6) lbs na 102*10^6 akrov ~ 1.089*10^3 lbs za en aker
Za tri rede manj škropiva (or WTF je glyphosate) na aker.
EPIC PWN!

no možno je tudi vgrajevanje genov iz enega tipa organizma v drugega, kar v naravnih mutacijah ni možno.

Problem je, ker ne razumeš, da so geni v vseh organizmih enaki. Ljudje imamo na stotine genov, ki so v bistvu bakterijski, ker jih imajo tudi bakterije. Geni se ne razlikujejo glede na "tip organizma" in zato tvoja trditev ne drži. Z mutacijo (oziroma v resnici z več zaporednimi mutacijami) lahko katerikoli gen mutira v kateregakoli drugega (tudi bakterijski v človeškega, če hočeš). Tako, kot lahko s spreminjanjem črk iz katerekoli angleške besede narediš katerokoli slovensko.

na tu maš divje zelje

Tvoj problem pa je, ker ne veš, kaj je poljščina in kaj njen "divji" prednik. Divje zelje ni poljščina, ampak rastlina, iz katere so že v davnih časih poljedelci vzgojili zelje, ohrovt, cvetačo, brokoli in kar je pač še gensko spremenjenih različic te rastline. Naravna rastlina seveda uspeva v naravi, iz nje vzgojene poljščine pa ne. Vsaka poljščina ima nekega naravnega prednika.

O.

Še vedno se je vnos vsega herbicida v okolje povečal, to je bil point napisanega.

Stvar interpretacije.

Problem je ker ne razumeš da je ta aktivna spojina (glyphosat) prisotna v vseh današnjih herbicidih.

Filling in a lawsuit in 3, 2, 1 ..

Problem je ker ne razumeš da je ta aktivna spojina (glyphosat) prisotna v vseh današnjih herbicidih.

Lepo te prosim, nehaj se smešit. Ni dolgo, kar sem prilimal seznam herbicidov, ki jih uporabljajo za zaščito koruze pred pleveli. V vsakem je drugačna aktivna snov - v tem je ves smisel različnih herbicidov. Tule pa si poglej, s čim vse dandanes zatirajo plevel.
Herbicide @ Wikipedia

O.

Namesto večkratnega škropljenja z bolj strupenimi (in dražjimi) herbicidi zadošča škropljenje z Roundupom.
Pojasni mi to 'strupenost' za okolje ki je nižja ob uporabi neselektivnega herbicida.

In še nekaj - nasprotniki GSO velikokrat na vsa usta razglašajo, da raba takšnih poljščin kmete prisili, da od Monsanta kupujejo ne samo semena, ampak tudi herbicid. Kar je še ena v vrsti njihovih debelih laži.
To je na primer čista laž in grdo podtikanje (in mi je čisto vseeno, ali lažeš zavestno, ali zato, ker so te drugi nalagali).

Pojasni mi to 'strupenost' za okolje ki je nižja ob uporabi neselektivnega herbicida.

Če misliš, da so vsi herbicidi enako strupeni in škodljivi za ljudi, druge živali in rastline, živiš v popolni zmoti.

To je na primer čista laž

Dokaži ali nehaj klevetati.

v kolikor je v njegovem pridelku več kot par procentov GMO.

Kar je, prvič, neutemeljen strah (najdi en verodostojno dokumentiran vir, da je nekdo zaradi tega izgubil certifikat), in, drugič, če bi se slučajno res zgodilo, posledica paranoičnih zakonov, sprejetih zaradi eko-ludistov in vseh tistih, ki jih je zaradi neznanja strah GSO.

In kaj jih po tvojem strokovnem mnenju dela nekonkurenčne ?

Sto in ena stvar - neodpornost na zajedavce, bolezni, sušo, nizke in/ali visoke temperature, revno ali kako drugače neprimerno zemljo ... Človek kulturne rastline brani pred drugimi rastlinami (na polju je to plevel, v naravi pa vse rastline, ki rastejo naokoli), škodljici, jih zaliva in gnoji. Zaradi tega so izgubile svoje konkurenčne sposobnosti, človeku pa se za skrb oddolžijo s pridelkom.

Brez škropljenja pridelek še ni avtomatsko organske klase.

Vidim, da s tabo nima smisla o tem razpravljati, ker se delaš neumnega. Vse, kar lahko dela organski ali eko kmet s klasično poljščino, lahko dela tudi z GS. In ker so GS poljščine lahko odporne na škodljivce, ali kako drugače izboljšane, lahko to počne celo bolj učinkovito.

O.

vendar pa ne moreš kar tako reči da je določen neselektiven herbicid manj strupen za okolje od vseh ostalih variant.

Nisem napisal od vseh ostalih. Napisal sem, da je manj obremenjujoče za okolje, če škropiš samo z Roundupom, kot če škropiš z različnimi. Poglej si, kaj vse uporabljajo za koruzo. Če vse to nadomestiš z Roundupom, je bolj "ekološko",ne glede na to, če je mogoče kakšen med njimi tudi manj strupen. Vsi skupaj so zanesljivo bolj.

Lahko pa da se je to izjalovilo iz težave terminatorskih genov in de-aktivatorjev le teh, vendor lock-in po domače.

Iz kje se je izjalovilo, ne vem, in me niti ne zanima. Dejstvo je, da nasprotniki GSO pogosto trdijo, da morajo kmetje potem kupovati tudi herbicid od Monsanta, kar ni res. Ti si zapisal, da je ta moja trditev laž. Jaz vztrajam, da ni, ti pa v svojem odgovoru svoje krive obdolžitve nisi z ničemer podkrepil.

Meja za GSO označevanje je 0.9% in nima nobene zveze s paranojo temveč z ločevanjem med ne-GSO in GSO izdelkom.

No, to je ta drugi vzrok, neumni zakoni (ali celo interni eko-predpisi), ki so jih sprejeli zaradi tistih, ki pojma nimajo, kaj je v resnici GSO.
Če se kmetu, ki prideluje koruzo sorte Zlatko, zasadi par procentov sorte Primož ali Aljaž ali Lotus ali Eurostar ali katerakoli od desetin sort koruz, se nihče ne zmeni (niti nihče ne testira). Celo če se mu med kakšno starodobno sorto pomeša hibridna koruza, ni nobene panike (niti nihče ne testira). Če pa pride zraven par zrn GSO, pa joj, konec sveta. Razlike med nehibridnimi in hibridnimi sortami koruze so večje kot med njimi in GS koruzami.

Potem v dolinah najdeš še množico smrek

Ma daj, raje priznaj, da si se zmotil, in nehaj bluzit. Smreka ni kulturna rastlina, četudi z njo umetno pogozdujejo. In jasno, da na opuščeni njivi še nekaj časa raste krompir. Prej je bila tam polna njiva, potem ga je pa vedno manj in manj in na koncu nič več. Če bi bil krompir sposoben preživetja v naravi, bi ga bilo vedno več, oziroma bi se širil izven te opuščene njive. Enako velja za sadovnjak. Nikjer nisem napisal, da jablana propade v enem letu po tistem, ko kmet neha skrbeti za sadovnjak. Ampak najdi mi en sam zlati delišes ali jonagold, ki ga ni zasadil sadjar. Nobena od kulturnih rastlin se sama ne širi v naravi.

Ko rastlina preseže kritično mejo se brez problema razmnožuje naprej če so pogoji ustrezni.

A sem ti že povedal, da pojma nimaš o ekologiji, in se samo še nekaj prav nesmiselno ven vlečeš. Ustrezni pogoji za kulturne rastline so vzdrževani vrtovi, njive in polja. To, in nič drugega.

In kaj ti koristi taka poljščina katera edina prednost je odpornost na roundup katerega tako ali drugače nočeš uporabljati tako da si na boljšem z navadnimi kulturami.

Nehal bom o tem razpravljat s teboj, ker samo še neumnosti stresaš. Taka poljščina ti jasno nič ne koristi pri eko pridelavi, ampak GSO niso samo RoundupReady poljščine. So tudi take, ki so odporne na škodljivce ali na bolezni, ali take, ki imajo kakšno drugo prednost (recimo več vitamina A, ali karkoli pač).

Vendar pa je njegovo početje jalovo saj za to poljščino ne bo dobil potrjenega certifikata za prodajo.

Ja, zaradi nevednosti uporabnikov in propagande eko-ludistov. Imaš GS poljščino, ki je boljša od klasične (ima recimo več vitamina A), prideluješ jo na najbolj naraven možen način, eko-ludisti pa ji ne izdajo certifikata.

O.

Seveda je manj herbicida bolje, pod in izključno pod pogojem da škropiš z večimi različicami.

Govorimo o razliki med klasičnimi in GS poljščinami pri klasični pridelavi. GS so boljše, kar si s tem tudi priznal.

Čemu le bi, saj ta koruza nima nekih posebnih lastnosti, razen donosnosti in pogojev rasti.

S tem samo še enkrat več potrjuješ, da ne razumeš genetike, pa tudi agronomije ne (tako, kot večina tistih, ki se bojijo GSO).
Prvič, klasične sorte koruze (in drugih poljščin) se med seboj razlikujejo še v marsičem. Konkretno - hibridne sorte koruze se med seboj razlikujejo v (podrobnosti si preberi na http://www.kmeckiglas.com/index.php?opt... :
- Od­por­nosti pro­ti lomu in po­le­ga­nju rast­lin
- Od­por­nosti pro­ti bo­lez­nim stor­ža
- Od­por­nost pro­ti bo­lez­nim li­stov (Med hi­bri­di so zelo ve­li­ke raz­li­ke v od­por­no­sti na ko­ruz­no pro­ga­vost).
- Od­por­nost proti ko­ruz­ni veš­či in mo­lju

Drugič, vse te razlike med hibridnimi koruzami so posledica različnih spremenjenih genov. Razlika je samo v tem, da so do njih prišli z dolgotrajnejšim delom na osnovi izbiranja med naključnimi mutacijami (ki jih včasih umetno pospešujejo s kemikalijami ali obsevanjem), pri genski tehnologiji pa je postopek bolj usmerjen in natančen.
Razlika med dvema hibridoma koruze je velikokrat veliko večja (genotipsko in fenotipsko - se pravi glede na gene in glede na zunanji videz) kot razlika med hibridno koruzo in GS koruzo.

ali pa kot potomstvo zasajene rastline.

Z vsakim odgovorom večje bedarije trosiš. Kulturne rastline se v naravi ne širijo in ti se lahko tule na glavo postaviš in daješ neumne primere rastlin, ki sploh niso kulturne (ampak kvečjemu kultivirane - kar pomeni, da ljudje gojijo divjo rastlino), ali ki slučajno nekje zrastejo. Jaz tudi vsako leto par semen iz lubenice posadim v korito na balkonu in zrastejo 5-6 cm velike miniaturne lubenice. V naravi pa se takšne rastline ne širijo, ampak se kvečjemu vsako leto znova kakšna na tak način slučajno zaseje. Potem pa vedno znova slej ko prej propade, ker ni konkurenčna drugim divjim rastlinam.

Vsi nasprotniki so zate ludisti ali pa fanatiki.

Ne vsi, samo tisti, ki slepo vztrajajo pri svoji zmoti. Nasprotniki GSO so zame natanko enaki, kot nasprotniki jedrske energije ali cepljenja (in kakršni so bili recimo pred 100 leti nasprotniki elektrike).

O.

: kaj pa bo, ko se bo plevel privadil na nove vrste? ali pa škodljivci?

Kaj če biti? Pač bodo naredili novo sorto GS poljščine, s spremenjenim genom za odpornost. V naslabšem primeru pa bo pač konec veselja.

To s strahom pred GSO nima nič skupnega. Pleveli in škodljivci postajajo odporni tudi na klasične herbicide in pesticide. Enako, kot postajajo bakterije odporne na antibiotike.
Rešitev so vedno novi strupi (še prej pa pravilna raba obstoječih, da bi se odpornost razvila čim kasneje).

S tem, da pri genski odpornosti težje pride do napačne rabe (kot se sicer pogosto dogaja, ker ne dovolj poučeni kmetje pripravkov ne uporabljajo pravilno), poleg tega pa imamo pri spreminjanju genov za odpornost več možnosti, kot pri izumljanju vedno novih strupov. Skratka, v vsakem primeru je biološka borba proti škodljivcem boljša od kemične.

O.

Kaj če biti? Pač bodo naredili novo sorto GS poljščine, s spremenjenim genom za odpornost. V naslabšem primeru pa bo pač konec veselja.

Simpaticno ane? Viva la industria! Je ob opcijah da se zacne mnozicna uporaba gso poljscin mozen razvoj scenarija, da bojo vse kmetijske povrsine(na celem planetu) pod nadzorom podjetja ki prvo ponudi gso semena? Recimo da bi monsanto imel v pesti celotno poljedelstvo?

Zakaj se ti zdi, da je bolje, kot da imamo ob vseh dosedanjih vrstah še vrsto, ki je odporna na enega od škodljivcev, da to zadnjo vrsto zatremo? Torej da je bolje, da imamo še vedno na izbiro samo vrste, ki niso odporne in jih je treba redno škropit?

Dokler bo nekdo forsiral izbor svoje sorte kot mocnejse, bolj odporne, se bo vedno porajal dvom, oziroma moznost da bo ta sorta izpodrinila

Pa ti sploh veš, kako deluje sodobno kmetijstvo? Proizvajalci semen (klasičnih, da ne bo pomote), ponujajo cel kup sort. Hibridnih sort koruze je pri nas kakšnih sto, proizvajalcev pa recimo deset. Vsak forsira svoje sorte kot močnejše, bolj odporne, boljše ... Kmet se pa odloči, katero bo izbral (za nasvet pa lahko prosi neodvisne ali od države plačane strokovnjake oziroma spremlja strokovno literaturo).

In če mogoče ne veš - za hibridno koruzo se vsako leto sproti kupuje seme, ker drugače sploh ne gre. Seme kmetje kupujejo vsako leto sproti tudi pri številnih drugih (klasičnih) poljščinah, ker ima to zanje različne prednosti (recimo večja kaljivost, semena so zaščitena pred boleznimi in podobno).

Ko izberem gso, ostanem na gso. Enosmerna ulica.

Zakaj le? Kmet lahko vsako leto prideluje drugo sorto, če mu je tako všeč. Izjema so sadovnjaki in trta.

Skratka, kmetje imajo v primeru GSO večjo izbiro, ne manjšo, in čisto vse, kar si napisal, je narobe.

O.

je z vsakim dnem manj res, da ne rečemo, laž.

Saj zaradi mene lahko verjameš tudi tistemu, kar na netu najdeš o chemtrailsih in homeopatiji in Illuminatih.

O.

Dokler bo nekdo forsiral izbor svoje sorte kot mocnejse, bolj odporne, se bo vedno porajal dvom, oziroma moznost da bo ta sorta izpodrinila dosedanjo.

Dokler je dosedanje sorte dovolj, ni panike.

Ce se to zgodi za sorto, ki je patentirana in za katero podjetje ki jo je ustvarilo forsira uporabo dolocenega (lastnega) pesticida, je sigurno da to vodi v monopol, ter je nalozba podjetja v prihodnost lastnega pritoka kapitala. Kar je v nasprotju z lokalno pridelavo in zato ne dopusca nadaljne izbire oziroma diverzitete.

- pesticid delajo tudi drugi
- vsako podjetje vlaga v svojo prihodnost, če je vodstvo kaj pametno
- ni razloga, da ne bi dopuščalo nadaljne diverzitete - če hočeš nazaj, kupiš/dobiš prejšnja semena, populiš GSO in je.

Ko izberem gso, ostanem na gso. Enosmerna ulica.

Za to trditev ni nobenega razloga, da bi bila resnična.

Kako Monsanto kupuje podjetja, ki izdelujejo semenje in potem začne ponujati svoje GMO seme. Kaj pomeni monopol, pa vemo vsi - cene grejo le še gor

Zmeraj boš imel možnost, da nekje dobiš stara semena (lahko si jih sedaj narediš na zalogo, če hočeš) in boš v primeru, da "zlobna korporacija" navije cene v nebo ponudil to svojo zalogo po "znižani ceni" in obogatel.
Je pa lepo povedano v članku v Mladini izpred nekaj tednov, kaj dela ta paranoja pred GSOjem - zaradi zelo zelo zapletenih postopkov, ki se jih tako sforsira za "approval" nove sorte, zeleni uničijo vse majhne skupine, ki mogoče izdelajo dober produkt, a ga ne morejo spravit na trg, ker so enostavno premajhne. Tako zeleni v svojem bistvu pomagajo korporacijam, proti katerim se "borijo", saj jim s svojimi neživljenjskimi omejitvami "odstranjujejo" vsakršno konkurenco v obliki majhnih skupin raziskovalcev.

kako bodo ljudje prišli do non-GMO semen, če se odločijo, da nočejo več saditi GMO-jev?

Če si tako prepričan v svoj prav, da bodo "navadne" sorte izginile - investiraj v parstotonsko zalogo in boš bogat, ko se bo to zgodilo.

Se pa po zaslugi agresivnosti Monsanta in njegovega prevarantskega, lažnivega marketinga ta odstotek vztrajno veča, posebej v nerazvitem svetu, kjer nimajo sprejete ustrezne zakonodaje, ki bi ščitila pred brezvestnim vdorom.

Misliš rečt nimajo sprejete zakonodaje, ki bi uničevala majhne neodvisne proizvajalce GSO semen in tako pomagala velikim podjetjem do monopola?

In katera zmota bi bila to ?

Da je GSO nekaj slabega. Vsaj tako je razvidno iz forsiranja slabe zakonodaje, ki bo efektivno prepovedala pridelovanje GSO. Ko pa enkrat slabe zakone imamo, jih je pa skoraj nemogoče spreminjat.

še vedno celici dodajaš nelastne gene.

To je ena od osnovnih zmot vseh nasprotnikov GSO. Nimaš nobenih lastnih in nelastnih genov v celici. Za celico (ali organizem) so vsi geni popolnoma enaki.

Pri kateremkoli načinu obsevanja ali mutacij je vrjetnost da dobiš celico ki producira npr. BT toxin skorajda nična.

Ne predstavljaš si dobro, kaj je mogoče narediti s klasičnim žlahtnjenjem (ali česa vsega je zmožen naravni izbor). Bt toksin je res malo težje dobiti, brez pretiranih problemov pa lahko dobiš x toksin, ki učinkuje enako (le njegov učinek na človeka je bolj nepredvidljiv).

In katera zmota bi bila to ?

Dve zmoti sta. Da so GS poljščine na nek način drugačne od katerekoli klasične poljščine (v resnici so vse enako gensko spremenjene, oziroma so klasične poljščine celo še bolj) in da so zaradi tega nevarne.

O.

Aja, sori, ki nisem s tem nic dokazal.

Škodljivost GSO še najmanj.

Glede monopolizma Monsanta pa še nekaj podatkov. Tule je seznam proizvajalcev semen, ki jih je Monsanto pokupil do leta 2005, v letu 2006 pa najbolj izstopa nakup podjetja Delta&Pine land. Ena pomembnejših naložb v 2005 pa je bil nakup podjetja Seminis, največjega proizvajalca semen za organsko kmetijstvo v ZDA. Tako imajo Monsanto, Dupont in švicarska Syngenta kontrolo nad približno polovico globalne produkcije semen. Tri firme! Treba je vedeti tudi, da sta recimo firmi Delta&Pine in Seminis bili lastnici množice hčerinskih firm, vse to je prešlo v roke Monsanta.

Če pomislimo, kakšen vik in krik je bil, na primer, zagnan glede v primerjavi s pridelavo hrane povsem trivialnega problema Internet Explorerja in celotne štorije okoli Microsofta, je naravnost srhljivo, da se o prevzemanju kontrole nad usodo milijonov ljudi praktično ne govori. Kot, da ne obstaja.
Kdo bo lahko Monsantu preprečil, da s polic počasi začne umikati vsa ne-GMO semena? Trg? Neumnost. Podobno se recimo storili v Indiji in BT bombažem, brez težav. Pomislite na možne scenarije, ki se ponujajo korporaciji s takšno močjo. Pri tem celo niti ni pomembno, če gre za GMO ali ne-GMO poljščine. Problem je moč takšnega monopola. O "dobrih namenih" korporacij pa itak ne gre izgubljati besed. Je resnost tega problema vsaj približno blizu prerekanju okoli Internet Explorerja? Groza.

Ker ko jaz vpisem v google "roundup biodegradable" dobim rezultate ki pravijo malo drugace.

Zdaj pa poguglaj še, kako je z desetinami drugih herbicidov in primerjaj.

O.