» »

Large Hadron Collider

Large Hadron Collider

««
6 / 52
»»

gani-med ::

Hehe, veliki filter je pravzaprav paranoja.

To si je mogoče razlaožiti tako, da si nihče v Vesolju ne upa delati poskusov, zato ostanejo, kjer pač obstanejo in jih potem od daleč ni mogoče opaziti.
CO2 is the elixir of life.

BigWhale ::

Praktično idealni kandidat za Veliki filter. To bi pojasnilo marsikaj.


To bi pojasnilo samo to, da se mora vsaka pametna civilizacija odlociti, da je pa enkrat ne rabi vec zanimati vsak prdasti delec, sicer je lahko pogubno.

Ampak, si mi zdi, da so filtri prej postavljeni.

Thomas ::

Delaš lahko vse, razen substrata si ne smeš kakorkoli destabilizirati. Ker če ti žvau crkne, nimaš kam it.

Ne samo žvau, še vse žvali ki jih pilotirajo drugi in vse gradivo, iz katerega so narejene. Potem res nimaš kam.

Genocid iz malomarnosti?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

WarpedGone ::

Nobene potrebe ni po abstinenci. Prav tako pa ni nobene potrebe po kuhanju nitroglicerina v kleti 14 nadostropne zgradbe. Pejt v hosto to delat, če že moraš.

Pospeševalnike pa zgradi kjer bo vsaj nekaj bufferzone-a. Recimo na vesoljski postaji na drugi strani sonca glede na Zemljo, na vesoljski ladji izven osončja. Višje gostote enrgije tem dlje stran od domačih.
Zbogom in hvala za vse ribe

gani-med ::

Teh nekaj mikrodelcev na borih 1TeV nas ne bodo pogubili.
Pogubni bodo kvečjemu za standardni model, teorijo, ki že zdaj ne zgleda preveč zdrava.

Veliko nevarnejši so arzenali jedrskega orožja, ki so pod nadzorom zgolj par ljudi s črnimi kovčki. Pa tudi to verjetno ne bi bilo preveč tragično, le evolucija bi zapravila nekaj sto milijonov let v prazno in bi morala začeti na drugem koncu. Takih evolucijskih stranpoti je že bilo kar nekaj, pa se jih morda niti ne zavedamo.
CO2 is the elixir of life.

jype ::

Thomas> Stvar se bo končala ali tragično, ali pa bodo potem vzklikali - "Ste videli, nič ni bilo nevarno! Kritiki nimajo pojma!"

Tako so nekateri govorili tudi ko so izumljali ogenj, pa elektriko, pa parni stroj, pa železnico, pa avtomobil.

K sreči to ni nikogar ustavilo.

Thomas ::

Nisi si s pridom ogledal gratis linka, ki sem ga dal. Takale "indukcija" je prav lahko napačna. Tega ne moreš razumeti?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Nisi si s pridom ogledal gratis linka, ki sem ga dal. Takale "indukcija" je prav lahko napačna. Tega ne moreš razumeti?

Prav enako lahko je napačna obratna odločitev. "Veliki filter" se prav enako verjetno lahko skriva v tem, da se odpovemo tako pomembnemu koraku, kot je gradnja, zagon in uporaba LHC.

Thomas ::

To je vsekakor tudi mogoče. Ampak nevarni eksperimenti naj se delajo daleč izven Zemlje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tr0n ::

Bomo vidli je reko slepi. Ali pa tudi ne.

Teoririziranja je bilo dovolj, nic kaj vznemerljivega se ni dogajalo, zato pa je zdaj pac treba si malce roke umazat.

jype ::

Thomas> To je vsekakor tudi mogoče. Ampak nevarni eksperimenti naj se delajo daleč izven Zemlje.

Saj se.

noraguta ::

eni se tok ukvarjate skoncem sveta , da bi človek mislil , da je bilo stvarjenje vaše delo.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Thomas ::

Stvarjenje ne. Amapak vseeno bi, da ta svet še mau potraja. Da ga ne končajo ljudje, ki tudi niso bili od začetka zraven.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Stvarjenje ne. Amapak vseeno bi, da ta svet še mau potraja. Da ga ne končajo ljudje, ki tudi niso bili od začetka zraven.

Saj ga ne bodo končali, kaj trapaš?

Brane2 ::

No, čisto tako iz previdnosti bi lahko najeli Vina Dizelaša in Chucka Norrisa, da delajo Gordonu Freemanu & Co. družbo na "mrtvi straži".

Ziher je ziher ;o)
On the journey of life, I chose the psycho path.

Azrael ::

Ko ste se spet povrnili k pospeševalniku v Vesolju.

Uporabnik JanK je 14 dni nazaj razložil zakaj to ne gre. OK povsem razumem, da komplet šare iz CERN ni variante spraviti na orbito, kaj šele kam dje.

Takrat sem šel na morje in nisem zastavil vprašanja in sedaj izkoriščam priliko.

Ali je v Vesolju možno pospeševalnik delcev zgraditi kako drugače, enostavneje? So bili že kakšni načrti ali projekti na to vižo?

Ali bi morebiti bilo dovolj postaviti samo tarče, če so delci še z večjimi energijami takorekoč stalno prisotni?
Nekoč je bil Slo-tech.

Brane2 ::

Rusi so spet nekaj polni načrtov, da bi naredili svoj pospeševalnik, jasno veliko močnejši od LHC.

Nekaj bluzijo o linearnem pospeševalniku, ki da bi po nekih njihovih novih teorijah zlahka presegel LHC.

Sem šel malo gledat na Wikipedijo pa nisem našel kake študije "linear vs circular" in novih dosežkov na tem področju.

Baje je krožni zelo odvisen od dosegljivega polja magnetov pa verjetno kakega bremsshtrallunga.
On the journey of life, I chose the psycho path.

jype ::

Azrael> Ali bi morebiti bilo dovolj postaviti samo tarče, če so delci še z večjimi energijami takorekoč stalno prisotni?

Taka loterija bi igrala zoper nas: izračunati je mogoče, koliko delcev z zadostno energijo bi na sekundo zadelo našo tarčo (jaz trenutno ne morem, ker nimam pri sebi literature), bi pa eksperiment zagotovo trajal na tisoče let, če bi se zanašali na "naravno" pospeševanje delcev.

Poleg tega je, glede na to da posledice takih in še bolj energičnih trkov lahko vidimo v naravi, popolnoma nesmiseln strah pred takimi trki v doma narejenem pospeševalniku.

Brane2> Baje je krožni zelo odvisen od dosegljivega polja magnetov pa verjetno kakega bremsshtrallunga.

Linearni je tudi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Brane2 ::

Ja, ampak pri linearcu plačuješ samo pospešek do tarče, pri krožnom pa plačuješ stalno,s aj je kroženje tudi pospeševanje, pa čeprav se absolutna hitrost ne spreminja...
On the journey of life, I chose the psycho path.

jype ::

Brane2> Ja, ampak pri linearcu plačuješ samo pospešek do tarče, pri krožnom pa plačuješ stalno,s aj je kroženje tudi pospeševanje, pa čeprav se absolutna hitrost ne spreminja...

Seveda, ampak pri linearcu pospešuješ na krajši razdalji in moraš zato več energije not zmetat zelo na hitro - kar je blazno težko.

En način, kako se temu odpomore, je preoblačenje ionov, ampak to deluje samo do določene energije.

Seveda imajo linearni pospeševalniki svojo funkcijo in niso nepomembni, vendar za visokoenergetske trke osnovnih delcev niso primerni.

Brane2 ::

Saj to vem, samo bratje RUsi pravijo, da so sposobni nascati LHC in to z linearcem.

ME zanima kako.

Na WKP je kup zanimivih materialov o RF pospeševanju z dipoli itd, mogoče je kaj novega na to temo ?

Samo to je rahlo čudno, ker bi pomenilo, da za "praktično" napravo, če ji dožino omejiš na recimo 500, ajde 1000 km in recimo ciljno energijo 100 TeV potrebuješ 1TeV/km ali 1GeV/m , kar ni ravno malo, prej nasprotno.
On the journey of life, I chose the psycho path.

qshtr ::

Nisem prečekiral, če je to že bilo objavljeno, je pa IMHO zabavno in poučno:

Tr0n ::

Ze milijonkrat.

JanK ::

Azrael> Ali bi morebiti bilo dovolj postaviti samo tarče, če so delci še z večjimi energijami takorekoč stalno prisotni?

Taka loterija bi igrala zoper nas: izračunati je mogoče, koliko delcev z zadostno energijo bi na sekundo zadelo našo tarčo (jaz trenutno ne morem, ker nimam pri sebi literature), bi pa eksperiment zagotovo trajal na tisoče let, če bi se zanašali na "naravno" pospeševanje delcev.


Skupna gostota toka protonov z energijami vecjimi od 10^17 eV (toliko rabis, da je na razpolago 7TeV energije v teziscnem sistemu za tvorjenje delcev) je na zemlji izmerjena na 5*10^-14 na sekundo na kvadratni centimeter. Ce naredis tarco 1x1 meter, jo v povprecju zadane en delec v 50 letih - neuporabno. V CERNu bo okoli milijardo trkov na sekundo, ampak od teh jih bo ogromna vecina nezanimiva. Lahko se zgodi, da bo Higgsovih bozonov od vseh teh trkov detektiranih samo nekaj deset, 100, 1000,... Pri svoji diplomski sem imel na razpolago vsega skupaj okoli 22 dogodkov, nabranih v nekaj letih delovanja detektorja!

Vprasanje tudi, ce se sploh da narediti dovolj dober detektor v ne-teziscnih trkih. V trkih s kozmicnimi protoni imajo vsi produkti namrec se vedno visoke hitrosti v smero gibanja protona in cas zadrzevanja v "majhnem" detektorju je premajhen, da bi lahko natancno meril kolicine.

Thomas ::

V trkih s kozmicnimi protoni imajo vsi produkti namrec se vedno visoke hitrosti v smero gibanja protona in cas zadrzevanja v "majhnem" detektorju je premajhen, da bi lahko natancno meril kolicine.


Aha. Takih trkov v naravi ni? Lepo, da priznaš.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Aha. Takih trkov v naravi ni? Lepo, da priznaš.

Seveda so. Le svoj detektor bi moral pospešiti do polovice hitrosti kozmičnega delca točno v njegovi smeri, na način da bi se tarča, kozmični delec in detektor srečali v isti točki.

Če ti to uspe, seveda lahko študiraš visokoenergetske trke osnovnih delcev na "stvarstvu prijazen in naraven način".

Biofizika osnovnih delcev FTW!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Thomas ::

Le svoj detektor bi moral pospešiti do polovice hitrosti kozmičnega delca točno v njegovi smeri, na način da bi se tarča, kozmični delec in detektor srečali v isti točki.


ČE bi pospešil svoj detektor. Ker ga ne, takih trkov naravi NI. Zdej bodo, v LHC.

In ja, jure je izračunal, da so 100% varni.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> ČE bi pospešil svoj detektor. Ker ga ne, takih trkov naravi NI. Zdej bodo, v LHC.

Če lune ne gledaš, lune ni.

Zdej bo, ker nosi Thomasa, on jo pa gleda.

Saj mi je kar všeč ta filozofija, njena povezava s fiziko je pa žal malce bolj subtilne narave, kot si kdo tukaj umišlja.

Thomas ::

Jure meni zgleda podel do kosti.

Sicer vas imam pa rahlo dovolj. Sej najbrž z LHCjem ne bo nič hudega, bomo najbrž preživeli.

Se kej vidimo še kdaj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

JanK ::

Le svoj detektor bi moral pospešiti do polovice hitrosti kozmičnega delca točno v njegovi smeri, na način da bi se tarča, kozmični delec in detektor srečali v isti točki.


ČE bi pospešil svoj detektor. Ker ga ne, takih trkov naravi NI. Zdej bodo, v LHC.

In ja, jure je izračunal, da so 100% varni.


Saj sem vedel, da nisi sposoben prebrati in razumeti http://lsag.web.cern.ch/lsag/LSAG-Repor...

Na zemlji je ekvivalent celega LHC eksperimenta (od zacetka trkanja do koncnega ugasanja pospesevanja) od njenega nastanka potekel 100000-krat, na soncu pa milijardkrat (pa oba se obstajata). Vsako *sekundo* pa narava v celotnem vesolju uprizori 10^13 LHC eksperimentov, pa nikjer nobenih posledic.

Pa tukaj tista finta: "if a tree falls in a forest..." ne pali. Ce sem napisal, da bi se ne dalo meriti kolicin, to se ne pomeni, da reakcija ne potece. Jasno, da potecejo (kot receno, 10^22 na sekundo v celem vesolju), samo meriti se je ne da dovolj natancno, da bi bilo kaj koristi od tega.

In preden se oglasas, ti res toplo priporocam, da si preberes porocilo.

Thomas ::

Ste slišali? Lahko ste mirni, ker je takih dogodkov, kot se bodo odvijali v LHC, 10^22 vsako sekundo v celem Vesolju.

Traparija. To je kot bi rekel, da je vsako sekundo na Zemlji milijon takih kemičnih reakcij, kot v kemičnem vžigalniku klasičnega eksploziva atomske bombe.

Sej jih lahko je. A cela konfiguracija je lahko bistveno drugačna.

Samo "oni vedo, da ni". Sicer ne vedo kaj bo, a vedo da je tega polno v naravi. Kdor verjame .. je mau do precej naiven.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

JanK ::

Po tvoje so posledice
- celnega trka avtomobila s 100km/h v enak stojec avto in
- celnega trka avtomobila s 50km/h v enak avto, ki pripelje nasproti s 50km/h
drugacne?!!!

Sedi, 1! (IIRC je to osnovnosolska fizika)

Katera "konfiguracija" je pa se lahko bistveno drugacna?

Thomas ::

Po tvoje so posledice
- celnega trka avtomobila s 100km/h v enak stojec avto in
- celnega trka avtomobila s 50km/h v enak avto, ki pripelje nasproti s 50km/h
drugacne?!!!


Za okolico so drugačne. Pri enem avtu mirujočem in enem hitro vozečem, se vsaj eden giblje še naprej po cesti. Pri obeh z enako hitrostjo in maso, pa razbitina ostane na mestu trka.

Ne vstajaj, cvek je tvoj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

JanK ::

Ampak za nastanek "crnih lukenj" in podobnih grozovitih stvari je okolica nepomemba.

Katera "konfiguracija" je drugacna, da bi bile reakcije druge?

jype ::

Thomas> se vsaj eden giblje še naprej po cesti

Kakšni cesti?

Avtomobila obkroža zgolj in samo prazen prostor.

Thomas ::

Cvek priznaš? Prov.

Kaj bi torej LAHKO bilo bistveno drugače, če "sprimek" ali "sprimki" relativno mirujejo ali če se gibljejo glede na Zemljo?

Lahko jih ujame gravitacija Zemlje, če so majhne, relativno mirujoče črne luknje. Če bi zelo drvele. bi bodisi oddrvele, bodisi doživele še nekaj high speed trkov. Naprimer.

Zadeve je težko točno predvideti. A kinematična situacija pri trku dveh curkov protonov ... je še nekaj nevidenega na Zemlji.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> A kinematična situacija pri trku dveh curkov protonov ...

Pri številnih trkih posameznih protonov - let there be no mistake about it.

Thomas> je še nekaj nevidenega na Zemlji.

Nevidenega zgolj od blizu. Od daleč lahko to opazujemo praktično nonstop.

Thomas ::

Ni res. Curka milijardo protonov proti enakemu, od človeškega lasu tanjšemu curku milijade visokoenergetskih protonov na sekundo, še nismo videli v kozmičnih žarkih. Nikoli.

To je situacija brez presedana.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> od človeškega lasu tanjšemu

Na površini odrezanega človeškega lasu, torej 0.03 mm^2, je prostora za 1.6*10^23 atomov vodika. Njegovo jedro je približno 10^5 krat manjše.

Če Thomas morda ne razume potenc, lahko figurativno pojasnimo, da bodo trki _izjemno_ redki, glede na količino vseh delcev, ki bodo krožili, in se bodo dogajali na ogromnem prostoru, skoraj tako debelem kot je človeški las. Trkov bo manj kot milijarda na sekundo, kar je _bistveno_ (za faktor več kot 10^13) manj kot za napolniti debelino človeškega lasu s plazmo.

Seveda je treba potrditi, da tega v naravi nismo še videli od blizu - sicer nam ne bi bilo treba graditi tako dragih fizikalnih eksperimentov.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Thomas ::

[edit - odstranjen del, ki se nanaša na brisan post]

Seveda je treba potrditi, da tega v naravi nismo še videli od blizu


Aja? A zdej smo to pa že priznali, da "se ne dogaja vsak dan".

Lepo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

Azrael ::

Če se zaletita 2 frnikuli, je neko kot če stresemo skupaj 2 vagona frnikul?

IMHO ho.če to Thomas povedati.
Nekoč je bil Slo-tech.

Thomas ::

IMHO ho.če to Thomas povedati.


To hoče Thomas povedati, ja. Da se posamezni kozmični žarki že mogoče kdaj zaletijo skupaj. Da bi se jih pa milijardo na sekundo v zelo majhnem prostoru ... bi bil pa LAHKO overkill.

To hočem povedati, ja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> To hočem povedati, ja.

No, potem boš pa zlahkoto pojasnil, kako naj bi se se po tvojem to zgodilo v LHC.

Thomas ::

Ne bom z lahkoto pojasnil. Ne bom.

Ne jaz, ne kdo drug ne ve, kaj bi lahko bil side effect milijarde trkov na sekundo znotraj milijardinke kubičnega milimetra, na sekundo.

Tega v resnici nihče ne ve. Zato hočejo to na LHC probat. Pa kar bo, bo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Tega v resnici nihče ne ve. Zato hočejo to na LHC probat. Pa kar bo, bo.

Verjetnost, da se dva trka zgodita znotraj radija enega atoma, je še vedno manjša od 10^-20. Pri miljardo trkih na sekundo bi torej trajalo milijardo sekund (31 let) da bi se tak dogodek ponovil. Radij enega atoma je velik za 100.000 radijev delcev, ki jih bodo zaletavali. 4/3pi krat 100.000 na tretjo potenco prostora, torej.

LHC hočejo probat zato, ker bi radi gledali, kaj se zgodi ob ta zanimivih trkih. Teh bo razmeroma malo, ker če bi ciljali s posameznimi delci, bi se nemara naveličali, ali pa bi se vesolje končalo, preden bi pravilno zadeli.

Thomas ::

Verjetnost, da se dva trka zgodita znotraj radija enega atoma, je še vedno manjša od 10^-20.


Kdo pa pravi, da mora to biti znotraj enega atoma? Tvoja teorija? Njihova teorija?

Lahko, da je tista župca, na preseku obeh curkov ... "mau čudna". Ne vemo kaj je in kako je. Probal bodo, kar bo pa bo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Kdo pa pravi, da mora to biti znotraj enega atoma? Tvoja teorija? Njihova teorija?

Za interakcijo, ob kakršni se lahko začenjajo učinki trkov akumulirati, je velikost atoma prevelika. Bi morali biti bolj skupaj.

Kdo to pravi? Meritve (na obstoječih pospeševalnikih).

Thomas> Lahko, da je tista župca, na preseku obeh curkov ... "mau čudna". Ne vemo kaj je in kako je. Probal bodo, kar bo pa bo.

Ko bo župca fertik pa eno ornk svinsko pečenko, pa je, an'.

Thomas ::

Restrukturiranja kvarkov v kakšne strangelete, IMO ni možno izključiti, ko se razbije milijarda protonov (ki so normalno nadvse stabilna reč) na sekundo, znotraj majhnega prostora.

A CERNovci in njihovi lakaji pravijo, da naj to možnost lepo vzamemo v zakup. Njihova Nobelova je pomembnejša.

V bistvu grozljivo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> ko se razbije milijarda protonov (ki so normalno nadvse stabilna reč) na sekundo, znotraj majhnega prostora.

Tako, kot bi zaletel dva vagona frnikul, pri čemer bi bila najmanjša razdalja med dvema posameznima frnikulama vsaj 10 kilometrov.

Če bi frnikul bilo dovolj in bi letele zelo hitro, bi nemara vsake toliko časa dve počili skupaj. Da bi ostanki trka zadeli karkoli, je možnost še bistveno manjša.

Thomas> A CERNovci in njihovi lakaji pravijo, da naj to možnost lepo vzamemo v zakup. Njihova Nobelova je pomembnejša.

To ni res. CERNovci so kar lepo jasno opredeljeni, da možnosti za kaj takega _ni_. Seveda v fizikalnih debatah ni prostora za takšne izraze, ampak ko se govori s takimi kot je Thomas je treba biti nadvse previden - njihova domišljija lahko prinese hudo paranojo, ko slišijo fraze, kakršna je "poustvarjanje razmer tik po velikem poku".

Thomas ::

Jure (& CERNovci) blefirajo, kako dobro razumejo dogajanje znotraj tistega prostorčka, polnega trkov.

V resnici tega noben ne ve prav dobro. Ko trčita protona s takšno energijo, se iz njiju usuje delcev, s skupno maso morda milijardo ali še več protonov. Od kod ta masa? Ja, iz njune kinetične energije!

Kakšne so pa potem posledice - pa vrag si ga vedi. NE vemo in ne vedo. Bodo probal, nas pa imeli za talce.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
««
6 / 52
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

LHC stopa v naslednjo fazo delovanja (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
12516326 (13520) Thomas
»

Objavljena analiza incidenta v CERN-u (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
25924737 (16197) kitzbrado
»

V CERN-u zagnali LHC! (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
8413687 (8471) tomi genius
»

Hekerski napad na generator črnih lukenj (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
11515577 (10523) schurda
»

Ali se znanstveniki v Ženevi igrajo z ognjem? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
10912117 (7335) Thomas

Več podobnih tem