» »

Objavljena analiza incidenta v CERN-u

Thomas ::

Seveda, v kubičnem mikronu, na sekundo.

Tvoj link to primerja kar s celim Vesoljem, ti boš pa tule dlako cepil, če je morda kubičnih mikronov mau več kot eden.

Pravzaprav, več pišeš, več CERN PR materiala navajaš, bolj je ljudem jasno, koliko je ura.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Tvoj link to primerja kar s celim Vesoljem, ti boš pa tule dlako cepil, če je morda kubičnih mikronov mau več kot eden.

Če ti ne veš, koliko je en mikron (kaj šele kubični) to nič ne spremeni dejstva, da gre v en kubični mikron nič manj kot 10^27 protonov.

Pri milijardi v mikronu je torej med vsakim protonom povprečna razdalja med protonoma 10^18 protonskih premerov. Par magnitud gor (do vesolja) al pa dol (do kubičnega nanometra) - ne igra nobene vloge.

Pa je področje trkanja v LHC na žalost (sicer ne bi potrebovali take količine protonov) kar precej večje od kubičnega mikrona. Približno milijonkrat.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Thomas ::

Presek dveh las je kubični mikron. Ampak tudi če bi se cela stvar dogajala v kubičnem milimetru (milijarda kubičnih mikronov) na sekundo, je to še vedno daleč več, kot vidimo kjerkoli v naravi.

Pa se CERN advokati postavite na glavo.

Pojav je povsem brez presedana in NIHČE zagotovo ne ve, kakšni bodo njegovi učinki. To naj bo le jasno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

jype ::

Thomas> Pojav je povsem brez presedana in NIHČE zagotovo ne ve, kakšni bodo njegovi učinki. To naj bo le jasno.

You're repeating yourself.

Pa write-only si.

No, saj analogijo smo že imeli - če je proton teniška žogica, potem jih je na celem planetu manj kot 100.

Ni preveč gosto, kajne?

Thomas> Presek dveh las je kubični mikron.

To morš bit pa ornk blond. Presek dveh zelo tankih las (tanki lasje so valji s premerom približno 50 mikronov za svetle, pa vse do 100 in več za temne) je 100.000 kubičnih mikronov.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Thomas ::

Dovolj na gosto so tile protoni, da jih bo trčila slaba milijarda na sekundo. Vsak trk bo pa skotil za 10000 protonov delcev.

Kako je to "preredko za vsak efekt" - je zavajanje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

> To morš bit pa ornk blond. Presek dveh zelo tankih las (tanki lasje so valji s premerom približno 50 mikronov za svetle, pa vse do 100 in več za temne) je 100.000 kubičnih mikronov.

Eh, ne gre za človeške lase, ampak bolj za "lase", tisočinko milimetra debele. Tam naj bi se nahajala večina protonov in trkov.

Cepidlači ti kokr češ.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Dovolj na gosto so tile protoni, da jih bo trčila slaba milijarda na sekundo. Vsak trk bo pa skotil za 10000 protonov delcev.

Daj no, povej nam še to, kolikokrat na sekundo protoni letijo skozi tole majhno področje, vmes pa naredijo 27 kilometrski krog?

Da ne bo koga zmedlo vprašanje, od kod v tako redki snovi toliko trkov.

Thomas ::

Sam izračunaj, da pridejo skozi trkalnik 11000 krat na sekundo. Česar se lahko bojimo je to, da se skoti kaj tako nenavadnega, da bo destabiliziralo koliško snov - nas.

Too many trkov na tako majhnem prostoru.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Česar se lahko bojimo je to, da se skoti kaj tako nenavadnega, da bo destabiliziralo koliško snov - nas.
Thomas> Too many trkov na tako majhnem prostoru.

Your gut feeling doesn't cut it for science. Capisci?

Thomas ::

Your gut feeling, that all MUST be okay, doesn't cut it for science. Capisci?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Toliko o "gut feelingu".

Bolj zanimivo je, kaj racionalnega ima kdo povedati. Jaz recimo pravim, da je takšen pojav različen od vseh v naravi opaženih. Protoni v zvezdah zdaleč nimajo takšnih energij, mogoče milijardokrat nižje.

Kozmični žarki niso tako gosti, mijardo milijard miljardokrat redkejši.

Uporabljajte svoje glave, ne kar kupit vsakega instant mnenje, ki ga servira PR oddelek CERNa, jure & Co. pa ponavljajo po svoje naprej.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Drugače pa - MENI tudi ni treba NIČ verjeti. Izračunajte si sami, če je kaj LHC trkalniku podobnega kjerkoli v naravi, vključno s središči supernov.

Premislite stvari s svojo glavo, tisti ki zmorete. Pozivam vas k temu! Ne pa da zato ker je "cool" ponavljate CERN mantre.

No, kar se tiče debeline curka še ena zanimivost. Ko so prvič pognali mašino, je bil curek debel kot prst. Nekej jim očitno ni štimalo. Želim jim še naprej tako kvarjenje, ki napravo dela popolnoma varno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Ko so prvič pognali mašino, je bil curek debel kot prst. Nekej jim očitno ni štimalo.

Curek se zoža in usmeri prek nasprotno potujočega curka izključno v trkalnih komorah.

Thomas> Drugače pa - MENI tudi ni treba NIČ verjeti. Izračunajte si sami, če je kaj LHC trkalniku podobnega kjerkoli v naravi, vključno s središči supernov.

Tudi najhladnejši prostor v vesolju smo že izdelali. Zakaj tedaj ni bilo takšnega silnega nasprotovanja paranoičnih kvazi-znanstvenikov? Zato, ker jim je za en mišji drekec jasno, kaj fizika sploh je.

Je že res, da je LHC edinstven v smislu gostote trkov visokoenergetskih protonov, vendar jaz (in ostali prisebni fiziki) pravim, da je gostota daleč prenizka, da bi se lahko nadejali česa... Nenavadnega.

Thomas ::

Tudi najhladnejši prostor v vesolju smo že izdelali.


Tako je. In dobili Bosenovo, ki je ni nihče predvidel.

Je že res, da je LHC edinstven v smislu gostote trkov visokoenergetskih protonov


Huh ... tole smo zgleda le razjasnili. (Vsaj dokler priročno spet ne "pozabimo".)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Huh ... tole smo zgleda le razjasnili.

Saj to vemo. Nekateri zgolj ne razumejo, da to ni nič strašnega. Tudi kokosove palme rastejo samo na tem planetu - niso nič manj nevarne, kot LHC (ali Bosenova, ki je povsem običajen kvantni pojav - čuden ravno toliko kot dejstvo da Bose-Einsteinov kondenzat "ne jebe" gravitacije, kar predvideva tudi teorija, po kateri je LHC povsem varna naprava).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Thomas ::

- čuden ravno toliko kot dejstvo da Bose-Einsteinov kondenzat "ne jebe" gravitacije, kar predvideva tudi teorija, po kateri je LHC povsem varna naprava


Neumnost na kvadrat. Še ena. Nobene "gravitacijske neobičajnosti" niso opazili pre BEC.

Samo, to sploh ni pomembno.

Si pa obrnil ploščo, sicer. Nedavno si še trdil, kako dogajanje v LHC trkalni komori ni nič posebnega, zdej le priznaš njeno unikatnost. Sicer potem zatrjuješ kako si to že skoz vedel in da "ni nič nevarno".

Žal je to samo (bolj ali manj verjetna) hipoteza. Žal.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Nedavno si še trdil, kako dogajanje v LHC trkalni komori ni nič posebnega, zdej le priznaš njeno unikatnost.

To dvoje se seveda ne izključuje. Popolnoma vsak makroskopski objekt v vesolju je unikaten, pa ga to ne naredi posebnega.

BEC je tekočina, ki se ne obnaša tako, kot bi nanjo delovala gravitacija. Brez težav teče navpično navzgor - stran od tam od koder jo vleče k sebi planet.

Thomas ::

BEC je tekočina, ki se ne obnaša tako, kot bi nanjo delovala gravitacija.


1. NI tekočina

2. se NE obnaša tako, kot da ne čuti gravitacije
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Z 1. se je seveda treba strinjat. Tako kot se temperature v fiziki ne meri v stopinjah, tako tudi BEC ni tekočina. Videti je pa vseeno kot tekočina.

2. pa za konstituente BEC kar drži - izmerljivo.

Thomas ::

Hehe .. to si mau laično predstavljaš. Bom later razložil, zakaj gre He navzgor.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Kakšen He?

Tut rubidij in vodik gresta "navzgor". Ampak dvomim, da ti razumeš, čemu se to dogaja, če ti še linearna algebra ne gre.

Thomas ::

Lej ga .. spet je nekej pokroviteljski... Bolj vidi da pravzaprav pojma nima, bolj vzvišeno se obnaša.

Zanimivo. No, niti ne.

Kje smo ostali? Pri BEC.

BEC je posebno agregatno stanje snovi, bi lahko rekli, ko kvantomehanski pojavi nekako prevzamejo kontrolo nas makroskopskim objektom. Ločnica "mikro" in "makro" je itak arbitrarna, je itak ena od lažnih dihtomij. Donekle praktičnih, donekle zavajajočih. Karkoli že se zgodi, ko do tega pojava pride in so vsi atomi nekako izgubili svojo identiteto - gravitacija zanje ali za skupek še vedno velja. Tudi ko izginejo atomi rubidija v bosenovi, mora biti energetsko in gravitacijsko še vedno vse v najlepšem redu. Le da nam niso znane podrobnosti dogajanja. Too complictated, da bi že komu uspelo najti plauzibilno (=verjetno) pojasnilo.

Tisto, ko gre pa tekoči helij po loncu navzgor in ven, gre pa edinole, če obstoja toplotni gradient na steni posode. Če je ta premajhen, tekoči helij ne zna več plezati iz lonca ven. Nobena magija ali antigravitacija to ni, samo izkoriščanje toplotnih razlik, kot pri drugih toplotnih strojih.

Tko, da boste to vedeli. Plezanje helija navzgor NI nobena antigravitacija.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Aha .. še to. Lonec z navzdol in navznoter zavihanim robom, tekoči helij zadrži, čeprav nima pokrovke. Notranji spodnji rob je hladnejši od tistega mau višje in ta bariera v obliki narobe obrnjene črke "J", odpravi vso "antigravitacijo".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

> čuden ravno toliko kot dejstvo da Bose-Einsteinov kondenzat "ne jebe" gravitacije,

Za BEC velja gravitacija, kot za vso ostalo materijo. Zakaj pa gre po loncu navzgor?

Za BEC je značilno, da se težki barioni (protoni, nevtroni...) poparčkajo med sabo in tako postanejo bozoni, za katere pa ne velja paulijevo izključitveno pravilo in tako lahko zasedejo dva (ali več) takšna delca eno kvantno mesto. Podoben pojav je pri superprevodnikih, ko se tudi dva elektrona z različnima spinoma poparčkata in tako postaneta bozon in jih lahko spraviš poljubno mnogo v prostor (in posledično tečejo požici brez upora).

Zakaj pa tisti superohlajeni helij polzi iz posode? Tam, kot je Thomas povedal, kvantnomehanski pojavi pridejo do izraza pri makroskopskih objektih. In sicer je pojav tuneliranja kriv za to, da BEC ne moremo zadržati v piskru. Delec si "sposodi" potrebno energijo iz vakuuma, skladno s principom nedoločenosti, da premaga gravitacijsko bariero roba posode in zleze v stanje z nižjim gravitacijskim potencialom. In višje kot so stene posode, manj delcev si bo sposobno "sposodit" potrebno energijo oz. več časa bo potrebno, da bo tisti helij stekel ven.

No, to je to... Sicer pa se mi ne zdi tukaj notri preveč primerno vlečt BEC, ker z LHC-jem nimajo prav dosti veze.
Vse je za neki dobr!

jype ::

gzibret> Sicer pa se mi ne zdi tukaj notri preveč primerno vlečt BEC, ker z LHC-jem nimajo prav dosti veze.

Nikjer v vesolju jih ni. Trki, podobni v LHC, pa seveda so. Tako je znanstveno gledano bistveno nevarnejše špilanje z ultranizkimi temperaturami, kot z zaletavanjem protonov, česar je itak polno vesolje.

Thomas> Nobena magija ali antigravitacija to ni, samo izkoriščanje toplotnih razlik, kot pri drugih toplotnih strojih.

Če sem jaz skušal zbanalizirati, da bi ti vsaj približno razumel, si ti tole povedal popolnoma narobe.

Thomas ::

Tebi ni treba nič banalizirat. Vse tvoje "znanje" je zbanalizirano na nekakšen PR. Več ga pravzaprav niti ni. Mene ne morš prepričat, da kaj veš.

Trki, podobni v LHC, pa seveda so.


Ponavljam - nikjer jih ni toliko naenkrat, na tako majhnem prostoru. Zdaleč ne. Pa celo če bi bili - kdo pravi da jih bomo preživeli?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Vendar jih ni (vsaj po trenutnem znanju) - niti v središču supernove, niti kjerkoli drugje.

Vsaj, če so naše teorije kaj vredne, bo dogajanje v CERN LHC distinktivno originalno, ne samo nek "dialekt" poznanih pojavov.

Druga možnost je pa ta, da naše teorije niso vredne niti toliko. V tem primeru zaprimo CERN takoj, brez odlašanja!

Tudi sicer odlašanje ni pametno. Bistveno preseganje rekordov iz centrov supernov in Gamma Ray Burstov na Zemlji, pe _RES_ ni pametna reč, no!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> nikjer jih ni toliko naenkrat, na tako majhnem prostoru.

Zakaj se torej nič ne bojiš Tevatrona? Tam je situacija _enaka_. Tudi za RHIC to velja in za že odsluženi LEP.

Lahko podaš povezavo na tvoj prispevek, v katerem svariš pred katerimkoli od teh pospeševalnikov? Če ne - zakaj ne?

Thomas ::

Če je situacija v Tevatronu enaka, počemu so potem gradili CERN LHC?

CERN LHC je le še večji in zato še bolj rizičen.

Logično.

Hvalabogu niso gradili SSC-ja, ki bi bil pa še večji.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> CERN LHC je le še večji in zato še bolj rizičen.

Popolnoma nič bolj unikaten ni od Tevatrona. Torej, kje je tvoje obsojanje Tevatrona? Če ga ni, potem lahko varno sklenemo, da si, kot se temu strokovno reče, full of shit.

Azrael ::

>Popolnoma [LHC] nič bolj unikaten ni od Tevatrona.

Zakaj ga je bilo potem sploh treba zgraditi? Foušarija?

Al je le naslednji korak (na morebitno minsko polje)?
Nekoč je bil Slo-tech.

Thomas ::

Eh jure,.. se greš brezvezen sofizem. Slejkoprej slamica zlomi oslu hrbet, če jih nalagaš v neskonćnost. Igramo se že s Tevatronom, z LHC se bomo samo še nekoliko bolj.

Kot otroci, ki lezejo v čedalje globjo vodo. Katastrofa je velikokrat the matter of a degree.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

jype ::

Thomas> Igramo se že s Tevatronom

No, da vidimo tvoje oporekanje Tevatronu izpred 25 let, ali pa nasprotovanje zagonu RHIC iz leta 2000. Ker dokler se ni dejansko izvedlo eksperimenta je bila situacija _popolnoma_ enaka, kot je zdaj. "Nihče ni mogel vedeti" in "nikjer drugje v vesolju ni take gostote trkov na tako majhnem prostoru". To, mimogrede, velja tudi za bazoviški sinhrotron, če je tvoje prepričanje o tem pravilno.

Azrael> Zakaj ga je bilo potem sploh treba zgraditi? Foušarija?

Saj sem že razložil. Ker bi radi izpopolnili eno najpomembnejših teorij in ker je treba izmeriti en kup reči, brez katerih teorija v praksi ne pomeni prav veliko. Za natančno računanje potrebuješ natančno izmerjene konstante. Brez tega je teorija zgolj matematičen model, ko pa not lahko vstaviš prave cifre, pa seveda ven dobiš rezultate, ki omogočajo polete na luno, GPS, superprevodnike in laserje.

Thomas ::

Namesto da bi naprimr lahko rekli: takele snope protonov imamo v kozmičnih žarkih in vidimo, da vsako leto raztopijo nekaj skal in naredijo par metrske kraterje na površini Zemlje povsod po svetu, hujšega pa ni, zato ne pričakujemo česa katastrofalnega niti v LHC, ki ga pa moramo zgraditi, saj nimamo naprav nikoli blizu nastanka naravnih lukenj ... tudi kadar čelno trčita taka dva snopa, ni hujšega ...

... se sklicujejo na POSAMEZNE protone, ki so DOMNEVNO bolj energetski kot posamezni protoni iz LHC snopa.

Takih snopov pa v naravi seveda ni. Še manj priletijo na Zemljo.

Sklepanje, da če je bilo ob prvem pospeševalniku vse OK, bo tudi ob vseh naslednjih, bistveno močnejših ... je pa idiotizem par excellence!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Takih snopov pa v naravi seveda ni. Še manj priletijo na Zemljo.

Torej? Tvoje nasprotovanje vključitvi podobnih pospeševalnikov, za katere je pred vključitvijo veljalo natanko enako, kot zdaj velja za LHC?

Thomas> Sklepanje, da če je bilo ob prvem pospeševalniku vse OK, bo tudi ob vseh naslednjih, bistveno močnejših ... je pa idiotizem par excellence!

Če to reče nekdo, ki niti seštevanja ne obvlada, se pač ne bomo preveč obremenjevali, ane.

Imel si vse možnosti, da bi pokazal, zakaj naj bi se "snop protonov" moral obravnavati skupaj, pa nisi, kar seveda ni nobeno presenečenje. S tako malo znanja bi ti še računanja trajektorije kamenčka v navpičnem prostem padu ne zaupali.

Thomas ::

Nimam kaj dodati. Tvoji posti so brez racionalne vsebine, samo copy&paste raznih sintagem kot:

da bi pokazal


Nekaj napiflanosti forme, to je vse kar lahko ponudiš.

Kaj se bo pa V RESNICI zgodilo ob trku snopov, pa ne ve nihče. To je ves moj point. Zato svetujem odlog, še precej daljši od 6 do 9 mesecev.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> V RESNICI zgodilo ob trku snopov, pa ne ve nihče.

Nobenega trka snopov ne bo. Od kje pobiraš take traparije?

Thomas> To je ves moj point.

Ja, saj zato je pa smešno, da se sploh vsajaš glede LHC.

Azrael ::

Off topic

>>>S tako malo znanja bi ti še računanja trajektorije kamenčka v navpičnem prostem padu ne zaupali.

Je finta v tem, da je pot v bistvu elipsa, ki ima za eno od gorišč masno središče planeta?
Nekoč je bil Slo-tech.

Thomas ::

Nobenega trka snopov ne bo.


Seveda bo trk snopov. Tudi ko se zaletita dva avtomobila, to ni samo trk posameznih atomov.

Pri trku posameznih protonov snopa, bo nastalo za 10000 protonov mase/energije "odpadnih delcev". To je vsekakor trk snopov.

Ko bodo snop zaustavili v skali, bo pa trk (neposredno prej razširjenega) snopa s skalo.

Če se že obešamo na semantiko - ta semantika je (še neznana) fizika.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Seveda bo trk snopov. Tudi ko se zaletita dva avtomobila, to ni samo trk posameznih atomov.

Seveda ne bo trka snopov. Tudi ko se zaletita dve galaksiji, zgolj občasno pride do trka posameznih zvezd - če sploh.

Thomas> Ko bodo snop zaustavili v skali, bo pa trk (neposredno prej razširjenega) snopa s skalo.

Seveda ne bo trka snopa s skalo. Le veliko trkov protonov z različnimi delci v skali.

Thomas> Če se že obešamo na semantiko - ta semantika je (še neznana) fizika.

Nič neznanega ni v njej, za tiste, ki fiziko delcev vsaj približno poznajo. Za ostale pa se verjetno res sliši kot nekaj strašno nenavadnega.

Thomas ::

Tudi ko se zaletita dve galaksiji, zgolj občasno pride do trka posameznih zvezd - če sploh.


Ko se zaletita dve galaksiji, je to katastrofalni dogodek, BTW. Vsaj po današnjem naziranju. Pol zvezd konča v medgalaktičnem prostoru, pol jih požreta centralni supermasivni črni luknji. Plinski oblaki v galaksijah, pa ob trku povzročijo smrtonosna sevanja in kaskade supernov, ampak to je že malenkost.

Tudi če neposrednih trkov zvezda-zvezda res ni zelo veliko.

Vendar v snopih bomo imeli še kakšno slabo milijardo trkov proton-proton na sekundo, kar bo dalo za 10^13 protonov "subatomskih razbitin" - vsako sekundo. To je za 1000 bakterij, mimogrede. Že sam trk enega para bo dal za kilav bacil snovi!

Če se že pogovarjamo o tem - trk galaksij bi težko preživeli, trk protonskih snopov pa tudi ni garantirano benigna reč.

Je pa primerjava z medgalaktičnim trkom pomembna zato, ker je v znanosti dolgo časa veljalo, kako trka galaksij morebitni prebivalci niti ne opazijo. Scvre jih najverjetneje, vemo šele zadnjih 10 let.

Nič neznanega ni v njej, za tiste, ki fiziko delcev vsaj približno poznajo.


Približno prav mogoče ni dovolj. Če pustimo ob strani to, da ti ne poznaš niti približno te zadeve, čeprav se neznansko napihuješ.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Ko se zaletita dve galaksiji, je to katastrofalni dogodek, BTW.

Ja. Ker, ne boš verjel, so galaksije malenkost večji in masivnejši objekti od protonov. Protoni, za razliko od supermasivnih črnih lukenj, ki jih najdemo v središčih galaksij, med seboj ne zmorejo toliko gravitacijske sile. Še huje - protoni se, ker električna sila delce z enakim nabojem odbija, med seboj bolj odbijajo, kot pa privlačijo. Verjetno tudi nisi vedel, da je protonov v snopih v LHC manj kot je zvezd (ki še zdaleč niso edini objekti) v tipični galaksiji, pa še protoni so nekoliko manjši so od tipične zvezde.

Thomas> vsako sekundo.

Tako je. Sekunda je - vsaj v fiziki delcev - izjemno dolga doba. V sekundi po trku so nenabiti produkti trkov že na pol poti do lune! Da bi jih pri tem lahko zadeli še kakšni posamezni protoni iz snopa je tako skrajno neverjetno, da lahko verjetnost zanemarimo in rečemo, da je nemogoče.

Thomas> Približno prav mogoče ni dovolj.

Popolnoma nič je pa zagotovo premalo.

Thomas> trk protonskih snopov pa tudi ni garantirano benigna reč.

Glede na to da taka reč ne obstaja, garantirano _je_ benigna reč.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Thomas ::

Sej ... to maš prav - popolnoma nič, kar je dobra aproksimacija tvojega znanja, je res premalo.

Kar se pa tiče primerjave redkosti galaksije in snopa, imaš spet tkorekoč vse narobe.

Verjetno tudi nisi vedel, da je protonov v snopih v LHC manj kot je zvezd (ki še zdaleč niso edini objekti) v tipični galaksiji.


Ej ... to pa res nisem vedel!

The total number of protons in the beam will be 3*10^14


Tko, za ene 1000 galaksij.

Ti se še kar naprej brukaj, jure.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Sej ... to maš prav - popolnoma nič, kar je dobra aproksimacija tvojega znanja, je res premalo.

Če je dobra aproksimacija mojega znanja - potem je zelo natančna določitev tvojega.

Thomas> Tko, za ene 1000 galaksij.

Ja, imaš prav. Menil sem tiste, ki bodo trčili, ki jih bo, kot si že sam uspel prebrati, zgolj slabo milijardo na sekundo, se razume.

Thomas ::

Menil sem tiste, ki bodo trčili


Hehe ... Menil si tiste, rekel pa ene druge. Ampak pustimo tebe!

Tale CERN LHC je meni vsak dan manj všeč. En link
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Po drugi strani si pa ti primerjal LHC z zaletavanjem avtomobilov.

Kako si lahko privoščiš kaj tako bedastega?

S tvojo količino znanja - z lahkoto, očitno.

Thomas> Tale CERN LHC je meni vsak dan manj všeč.

Zato ker je velika in močna naprava? Ali zato ker po tvojem obstaja možnost za "nepričakovane" posledice ob "trkanju snopov"?

Al si zdaj že obrnil ploščo, kot je pri tebi v navadi, ko ugotoviš, da stojiš na tankem ledu?

Thomas ::

Primerjava s trkanjem avtomobilov, je bila čisto ustrezna, ker se je tikala ohranitve gibalne količine. Da so lažje razumeli, da se lahko nekateri delci po teh trkih gibljejo zelo počasi.

Druga primerjava pri trkih atomobilov, je pa že povedala bistveno razliko. Ko trčita dva avta, ne nastane cel kranjski vozni park, pri teh trkih pa bomo imeli nekaj temu podobnega. Nastalo bo za cel virus "odpadkov" pri trku vsakega para protonov.

Primerjava z galaksijami pa ni bila slaba zato, ker je uradna znanost še nedolgo nazaj zatrjevala, kako "niso nič hudega". Tudi zelo poučno.

Jest pravim, CERN zapret!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Da so lažje razumeli, da se lahko nekateri delci po teh trkih gibljejo zelo počasi.

Ne morejo se gibati počasi, kar pa seveda ne izključuje tega, da se gibalna količina ohrani.

Thomas> Ko trčita dva avta, ne nastane cel kranjski vozni park, pri teh trkih pa bomo imeli nekaj temu podobnega.

Aha, vsak avto je en proton, torej?

Hja, na krožni avtocesti z malce nad 10^27 enosmernimi pasovi pravilno vozi nekaj nad 10^14 avtomobilov, v nasprotni smeri pa narobe po istih pasovih vozi približno isto število avtomobilov.

Vsak krog pasove naključno zamenjajo, srečajo se pa vedno na isti točki. Morebitne razbitine cestarji poberejo po približno 10 fm/c ali po 10^-23 sekunde.

En krog vozijo 10^-5 sekunde, kar pomeni, da zamudijo cestarje za... 10^-5 sekunde, pravzaprav.

Česa te je torej strah?

Zaleteli se bodo komaj kdaj, cestarji bodo pa imeli več kot preveč časa za sproti spucat vse, kar bo ob morebitnih razbitinah nastalo.

Thomas ::

Tebi ne mislim nič razlagat. Drugi so (večinoma, upam) - dojeli.

Ne morejo se gibati počasi


Ponavlja eno isto laž. LAHKO se gibajo počasi. Prav nobena hitrost ni izključena, (v okviru nedoločenosti, seveda).
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Thomas ::

En krog vozijo 10^-5 sekunde, kar pomeni, da zamudijo cestarje za... 10^-5 sekunde, pravzaprav.


Naslednja laž, oziroma nevednost, sej ne vem kaj ga motivira za njegovo pisanje.

The total number of protons in the beam will be 3 × 10^14 and the beam will have a very fine time structure. The beam consists of a 89 μs long train of 2808 bunches, each bunch having 1.1 × 10^11 protons. The temporal power profile in the bunch will be parabolic with a foot-to-foot duration of 0.5 ns while in general every two neighboring bunches will be separated by 25 ns.


Torej "kosmi" si sledijo po 25 nanosekund. V enem kosmu je pa 100 milijard protonov in sledijo si lahko BISTVENO hitreje, kot se popucajo odpadki proč.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

V CERN-u shranili antimaterijo za 1000 sekund (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
9922436 (17499) Thomas
»

LHC stopa v naslednjo fazo delovanja (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
12512117 (9311) Thomas
»

Veliki hadronski trkalnik ponovno v pogonu (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
536819 (4764) noraguta
»

Popravila na LHC tečejo po načrtih

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
92935 (1756) CaqKa

Več podobnih tem