Objavljena analiza incidenta v CERN-u

Thomas> Ena od možnosti je mirujoč zlepek.

Nobena od možnosti je mirujoč zlepek.

Eh, lonz, zadeva je precej jasna. Najdi si na netu zakon o ohranitvi gibalne količine in ti bo hitro jasno, kdo ima tule prav.

(Vedno znova sam presodi, kdo vali buče, kdo pa ve, zakaj gre.)

Tole je čist simple ... - tko da ima še Wikipedia o tem kristalno mnenje.

. In case of a perfectly inelastic collision the relative velocity of separation of the centre of masses of the colliding bodies is 0. Hence after collision the bodies stick together after collision. In case of an inelastic collision the loss of Kinetic energy is maximum as stated above.

In all types of collision if no external force is acting on the system of colliding bodies, the momentum will always be preserved.

Seveda ... če bi bili razni kiti z bradami in podobni tiči pošteni kot zase mislijo da so, bi v tem primeru hitro sfluflali jureta zaradi njegove butaste trditve brez osnove.

Samo niso. Znajdi se sam!

Thomas si malo čudno predstavlja tole kvantno mehaniko. On trdi, da bo pri ugodnem dogodku nastala črna luknja, ki bo s pospeškom 10 m/s2 zdrvela proti središču Zemlje in jo počasi a vztrajno pohrustala.

Resnica pa je, da pri teh trkih nastaja gora enih delcev, ki frčijo na vse strani, se spreminjajo v nove delce, se med sabo anhilirajo in spet nastajajo novi itd itd... Vsota njihovih momentov (gibalnih količin) je resda enaka nič, samo že zdaleč ne padejo kot kamen na tla, kjer bi jih pol snažilka po koncu poizkusa z metlo (ali sesalcem) pometla.

Thomas trdi nekaj podobnega, kot da bi pri eksploziji ročne granate šrapneli leteli navznoter in ne navzven. Resnica je drugačna. Še, če bi dve kepi plastelina zalučal enega proti drugemu dovolj hitro, bi se razletela na kosce.

Lashkar Kashif did a feasibility study of using the muon spectrometer to search for exotic slow moving particles. Havard theorist Prof. Nima Arkani-Hamed et al. developed a theory known as split supersymmetry which attempts to solve many of the mysteries of modern particle physics: electroweak symmetry breaking and the origin of dark energy and matter. This theory predicts the existence of a heavy stable gluino which would hadronize but travel at very slow speeds due to its large mass

V CERNU, v LHC, v ATLASU ... to mislijo sprobat. Zato ne govort traprij, jure & gzibret.

Kaj ti bo kontekst, če ga ne razumeš, gzibret?

Poglej si tole, preden čvekaš traparije!

Abstract

Heavy long lived charged particles are predicted in several theories extending the Standard Model. If such particles are coloured they show up as hadrons. These hadrons can be detected in LHC experiments with the very first data exploiting their unique signatures of slow, high momentum particles.

Link

No, ta tazadnji link mi je že bolj všeč. Za tega si bom pa vzel malo časa. Jutri zjutraj, da ne bom govoril na pamet.

Thomas, (tudi) tvoj link (med drugim) pravi, da se ne more zgoditi, da bi zlepek obtičal na mestu.

Thomas> Nič več ne praviš, da ni slow produktnih delcev.

Seveda pravim, da ni slow produktnih delcev.

Ti zgolj ne veš, kaj beseda slow v zgornjem članku pomeni.

0.1c ni niti približno slow.

Thomas> A dej ga biksat?! A daš citat?

Ne. Preberi članek.

V uni temi je.

S tabo pač nima smisla preveč časa zgubljat.

Thomas> Po moje ti bodo pa oni hvaležni, če že jaz nisem dostojen odgovora.

Ja, saj so mi. Že v uni drugi temi so mi bili.

Na žalost nimam časa natančno izračunati spodnje meje energije delcev, ki jih za seboj pusti ekspanzija kvark-gluonske plazme, ker je prezapleteno. Prosi koga drugega.

Lahko ti tudi kdo drug (ki ga imaš za bolj kvalificiranega) pove, da na mestu trka noben delec ne bo obstal. Ne more. Tudi počasen ne bo zmogel biti, vsaj ne glede na "kozmične hitrosti" ne.

Počasni delci nikakor niso počasni. So le počasni v primerjavi s svetlobno hitrostjo.

A ti je treba pretvorit v kilometre na uro, da boš razumel?

Približno milijon.

Počasni delci nikakor niso počasni. So le počasni v primerjavi s svetlobno hitrostjo.

90% hitrosti pa le izgubijo?

Kako, da ne še dodatnih 10? Kako je to mogoče?

V resnici je distribucija energij takšna, da pridejo hitrosti poljubno blizu 0.

Nobena vila s čarobno paličico jih ne zadržuje vseh nad 0,1 c.

Ej, to je pa noro! Vsi tile skrbijo, da noben delec v LHC ne pade pod 0,1 c brzine! Noro!

Kje bi se dobil kakšen vir, za to nakladanje?

Thomas> Človek bi nadalje mislil, da bodo prijatelji CERNa ustavili jureta - češ, takšnih pa le ne klati v našem imenu!

Človek, ki je tako prepričan, da nimam prav, bi kaj takega mislil, ja.

Ampak kaj čmo, če pa mam prav. Saj sem dal v oni drugi temi vse relevantne linke. Fetch!

Thomas> Naj bralstvo spomnim, da si nedavno trdil, kako ni mogoča zaustavitev od svetlobne hitrosti do praktičnega mirovanja v LHC.

Citat, prosim. Ker če sem kaj takega trdil, si zaslužim brco. Ampak po moje nisem - po moje samo ti ne razumeš, da je verjetnost "obmirovanja zlepka" v LHC enaka kot pri trku kozmičnega žarka z jedrom v atmosferi.

0.1c je neka arbitrarna meja, ki sem si jo izmislil, se razume - ni absolutna, na kar sem namignil že s tem, da sem povedal, da "13 miljard letne" spodnje meje nimam časa računat. Vendar, nižje ko gremo, manj je delcev. Delce z manj kot 0.1c že izjemno težko zaznamo, saj razpadejo, preden pridejo do kateregakoli detektorja, produkti razpada pa spet potujejo s hitrostmi, katerih smer je lahko bistveno spremenjena.

Enkrat so ti že povedali, pa ti bom moral zgleda še enkrat: ne pogovarjamo se o biljardu.

Tudi ni res, kar je zgoraj zatrjeval kitzbrado, da privlačna barvna sila deluje samo do 10^15 metra. Nikakor ne. Tudi na kilometer, če bi bilo treba.

Aja?

Dokaži, da se motim. Te bom z veseljem poslušal.

EDIT: Za dokaz bodo seveda potrebni eksperimentalni podatki, da ne bo nesporazuma.

Thomas> da se neznanska kinetična energija, ki sta jo naspidana protona imela, pretvori v precej dodatnih protonov.

Mhm. In ti protoni bodo najbrž obstali na mestu trka, zlepljeni v jedro?

Če bi jaz tako bedasto interpretiral tvoje pisanje, kot ti moje, bi bilo to neizogibno.

Thomas> Ergo ... ocena, da se bo po trku pojavilo samo 10 protonov, ostalo bo pa šlo v fotone in nevtrine je še ZELO konzervativna.

Očitno se ti sanja ne, kaj nastane ob takšnem trku.

Thomas> plus neznano število težjih delcev, "pripravljenih" na nalete in na medsebojne trke.

No, saj s temi ne bo težav - so namreč pri miru in vsota gibalnih količin curka in teh delcev bo itak pometla vse skupaj nekam v vesolje, kajne?

Začni se učit, sine, pot do razumevanja je še dolga.

Thomas> je resnično in preverljivo

Urlpls.

Thomas> Vsak od teh parov, pa vsaj večino te energije spusti na plano, ko se trk dogodi. V obliki raznih delcev, močno upajo da tudi doslej še nezabeleženih.

Seveda. Povsem običajno dogajanje. Vesolje okoli nas takole balina že od svojega nastanka naprej, precej bolj hitro in intenzivno kot bomo mi.

"Majhen prostor", ki tebe skrbi, je seveda veliko prevelik, da bi bilo lahko nevarno, ali da bi morali delce obravnavati kako drugače, kot zgolj posamezno.

Azrael> 1. Kdaj je dovolj majhno, da postane nevarno?

Ko se verjetnost za sekundarni trk poveča na 1/število delcev v prostoru.

Se da zračunat, verjetnost je pa trenutno že v tisti temi dovolj dobro ocenil kitzbrado.

Azrael> 2. Ali v trčenju obeh curkov, tudi lokalno ne more nastati premajhen prostor z razbitinami?

Razbitine so najprej zelo hitre in lažje od protonov, šele kasneje pa se kondenzirajo nazaj v protone in podobne delce. To se v veliki večini primerov zgodi šele ko že zapustijo detektor (in ne tako redko tudi planet, pač odvisno od njihove kompozicije), zato je verjetnost za nastanek področja, kjer bi bila gostota delcev velika, zelo zelo majhna. Znotraj 10^-19 sekunde bi se moralo znotraj 10^-10 kubičnega metra zgoditi več kot tisoč trkov - pa se na takem prostoru v LHC veliko večino časa niti en sam trk ne bo.

Azrael> 3. V PR razglasih v LHC na veliko pričakujejo nove, še neodkrite delce, ali to ne pomeni, da pričakujejo ne samo neodvisne trke ampak tudi verižna trčenja?

Ne, verižnih trčenj ne pričakujejo (jasno - niso izključena, so le strahovito malo verjetna). Kot že zgoraj ponazorjeno je ustvariti pogoje za takšna trčenja neznosno težko.

Azrael> 4. In še zadnje vprašanje, če seveda trditev o pričakovanih novih delcih ni iz trte zvita, kako vedo, da ne more biti nič neprijetnega v njih?

Govorimo o tem, da bomo sledi oz. posledice teh delcev direktno zaznali na način, kot ga napoveduje teorija. Delci bodisi so že od nekdaj tam, a jih pri nižnih energijah ne moremo zaznati kot ločenih gradnikov (tako kot pred prvimi sinhrotroni tudi kvarkov nismo mogli), bodisi jih ni in je teorija napačna. Teza o varnosti LHC temelji predvsem na tem, da se v naravi podobni trki dogajajo rutinsko in zelo pogosto, pa pri tem ne nastanejo delci, ki bi bili za nas nevarni, ali pa nastanejo dovolj redko, da ni bilo v zgodovini vesolja še nobenega, ki bi mogel vplivati na nas (kar je spet zelo malo verjetno). Smisel eksperimenta je zgolj v tem, da lahko okoli predvidljivega mesta trka zgradimo detektorje, ki bodo izmerili vrednosti, iz katerih se bodo potem izračunale določene temeljne konstante, ki bodo omogočale bistveno natančnejše računanje na podlagi ene od teorij standardnega modela, ki se bo (upamo) v tem eksperimentu izkazala za boljšo od drugih sorodnih teorij.

Thomas> Kvečjemu ene par, kvečjemu.

Več kot 10^13 na sekundo - izmerjeno.

Na prostoru, ki, kar se tiče velikosti protonov, ni dosti večji od tistih par tisoč kubičnih mikrometrov. Par magnitud več se pri več kot 15 magnitudah razlike ne pozna več nič. Se lahko zanemari.

Smo že v oni temi, tako da ni potrebe, da bi še enkrat.

Vemo, da nisi prebral one teme. Tudi te ne bereš. Samo pišeš.

Morda so ga zgrešili. Naj ga nalepim ponovno. Vsebuje tudi reference.

http://cern.ch/lsag/LSAG-Report.pdf

In še relevanten citat za tiste, ki jim je pretežko odpreti PDF dokument:

We estimate that the Universe is replicating the total number of collisions to be made by the LHC over 10^13 times per second, and has already done so some 10^31 times since the origin of the Universe. The fact that astronomical bodies withstand cosmic-ray bombardment imposes strong upper limits on many hypothetical sources of danger. In particular, as we discuss in Section 3, neither the creation of vacuum bubbles nor the production of magnetic monopoles at the LHC is a case for concern.

Na dnu PDFja so še reference, v katerih lahko najdemo gradivo, iz ki opisuje do zdaj zbrane meritve, iz katerih lahko tudi sami pridobimo oceno. Domače naloge namesto skeptičnih bralcev seveda ne bomo delali.

Kubičnem mikronu?

Get your facts straight, first.