Znanstveniki uspeli shraniti in priklicati nazaj - NIČ

Na videz smešna novica... Samo vseeno. Svetlobo so že uspeli ustaviti, shraniti in priklicati nazaj. Manjkala je le še shranitev "ne-svetlobe". Narejena je torej osnova za fotonske ram-e.

ScienceNow: Physicists Successfully Store and Retrieve Nothing

Sicer pa logično. Če bi se nedoločenosti po tem eksperimentu ne ohranile ... bi prevarali Heisenbergov princip. Tako, da drugega pravzaprav niti ni bilo pričakovati.

Kdor se je s tem teoretično ukvarjal pred eksperimentom, je čakal bodisi tale izid, bodisi padec kvantne mehanike. Zgodila se je manj čudna stvar. Kvantna mehanika je ostala.

Jest se pa morm še odločit, če nej mi bo všeč al nej mi najeda. Zaenkrat še nisem odločen. Superpozicijo obeh emocionalnih stanj čutim!

Kvantna mehanika je vedno znova zmagoslavna. Tako proti našim naučenim predstavam o svetu, kakor proti naprimer Einsteinu, ki je nikoli ni maral.

Underlying proces pod našim svetom, kot je mehanizem ekrana underlying mehanizem pod pojavi na zaslonu. Včasih se zgodi kaj nepričakovanega, mehanizem se pokaže ven. Nekaterim se zdi to spooky, kot bi kakšnemu kosti pogledale izpod obleke. Raje bolj.

Ampak tako pač je. Vsa naša realnost je samo manifestacija dogajanj pod pokrovom. Na to dejstvo se nismo evolucijsko prilagodili, ker je bilo v afriški savani in kasneje malo takih eksperimentov. Letos bo prvi takšen star šele 100 let. Imamo jih pa že vsaj 100 odtlej.

Pod pokrovom je mikrosvet. Mikrosvet, ki uboga Heisenbergovo sliko. Pokrov je pa določen z našo velikostjo. Če bi zevoluirali na manjši skali, bi ga razumeli kot "dano ontologijo". Tako kot hočemo makrosvet tako razumevat - no, to je pa naša ontologija!

> Heisenbergovo sliko, ki ne more biti Nič, ampak zgolj nespoznavnost, mar ne?

Ne. Heisenbergova slika nam da INFORMACIJE o kvantnem svetu. Še drugače povedano. Heisenbergov princip nedoločenosti je okno v kvantni svet, ne stena, ki bi nam preprečavala da gledamo vanj!

To je pomembno vedet.

> Da nam približno, zamegljeno sliko z določeno vrednostjo odstopanj.

Ne samo to! Ker vemo, da Heisenbergov princip velja, nam to ZOŽI nekaj možnosti, ki bi v klasični sliki obstajale. Zdej so pa nemožne in bolje poznamo realnost. Divje, a?

Ne. Hočem reči, da jih je možno manj, ker imamo Heisenbergovo prepoved. Če bi je ne imeli, bi vedeli o kvantnem svetu manj, ne več.

To je direktno nasprotno temu, kar se ponavadi govori.

Ni pa to edini primer. Tudi makro svet ima manj možnih stanj zaradi končne hitrosti svetlobe, ali ker velja drugi Newtonov zakon. Brez tega bi bil večji kaos, težje bi bilo kaj (z)vedet.

Jest mislim, da je to dovolj radikalno. Bolj pač ne gre in ni potrebno.

Take it or leave it!

Hja, Saladin, kako bi pa ti konstruiral mejo spoznavnega, če ne z načelom nedoločljivosti?

Drugače itak ne gre - vsaka reč, razen nespoznavnosti, ima svoj zakaj. Nespoznavnost je edina, ki lahko reče "ker ma jogurt kosti", ker je to, da ne moreš vedeti, temeljna lastnost stvarnosti.

Saladin> But you can't know, fizikalno pa ne smeš ugibat.

Ampak točno to nedoločljivost _je_.

Saladin> Torej, fizikalno, je kot da si nabasal na zid.

Fizikalno? Za katero drugo znanost pa tole ni "zid" oziroma še bolje - odsotnost vsega?

> Ti ne moreš vedet, ali je nespoznavnost "interna narava subkvantnega sveta" ali zgolj nezmožnost opazovanja tega sveta.

Čisto vseeno. Važno da deluje in da hitro računa

Verjetno imaš probleme s tem stavkom: "Physicists have learned how to manipulate that inevitable uncertainty--for example, making it smaller at the peaks and larger in between."

Avtorju se je malo zatipkalo. Moralo bi biti: "making it larger at the peaks and smaller in between".

Upam, da to pomaga.

V bistvu pa gre za to, da so manipulirali z nedoločenostjo. Navaden svetlobni žarek ima enakomerno razporejeno nedoločenost (zgornja slika), zato ni narisana črta, ampak malo zamegljeno. Pri "phase squezed light" oz. fazno stisnjeni svetlobi se ta nedoločenost razporedi tako, da je pri vrhu (fazi) večja, pri ravnotežnem stanju (ničli) pa manjša. Sedaj je potrebno le že ugasniti svetlobni žarek in imamo fazno stisnjeni vakuum. In to so raziskovalci shranili. Torej fazno stisnjeni vakuum se obnaša kot neko stoječe valovanje nedoločenosti s tem, da ni v njem prav nič shranjeno, čeprav na prvi pogled to ne zgleda tako.

Ekvivalent makro sveta je ta, kot bi raziskovalcem uspelo manipulirati z gravitacijo - sad je ima sad je nema No ja, morda pa se bo nekoč izkazalo, da Štoparski vodnik niti ni izmišljotina

Nedoločenost ostaja, samo raziskovalci uporabijo razne trike, da izgleda, kot da je ni več.

Kdo zavraga, ko vidi slike na linku, lahko reče, da nedoločenosti navidezno ni več?

Tako samo Jypu potuho dajete...

Sem se zelo potrudil razložiti zadevo, pa si samo odmahnih z roko - "agnosticizem".

Brez zamere, ampak kakšno dodatno informacijo (ali eliminacijo) si pridobil z nedoločljivostjo, za katero ne veš, ali je v srži opazovanega ali zgolj v nezmožnosti samega opazovanja?

Razen tega, da poudarjaš racionalnost agnosticizma?

TAKO kvantni svet funkcionira

Pravzaprav poznaš posledico delovanja kvantnega sveta - torej Heisenberga.

Ne poznaš pa samega funkcioniranja, saj ti to isti Heisenberg prepoveduje.

> Ne poznaš pa samega funkcioniranja

Sej nobenega "funkcioniranja" v tem smislu ni. Kot ni v TV majhnih možičkov.

> ne veš pa, KAKO se delec pojavi na enem mestu

Vem. Nobenega "kako" ni. Nobenega underlying mehanizma ni in ga ne more biti. Nepotrebna hipoteza.

Kako in zakaj sploh naj utemeljujem, da okoli slona in okoli vodikovega atoma ni nobenih zidarskih odrov?

Ni potrebe, ni jih.

a) Ne veš in ne moreš vedet, ali je nedoločenost narava ali zgolj navidezno delovanje kvantnega sveta
b) Ti avtomatsko predpostavljaš, da je to narava kvantnega sveta
c) Če je to narava kvantnega sveta in da ne obstaja mehanizem za njo, potem se delci pojavljajo ex nihilo
d) Ex nihilo krši 1. zakon termodinamike

>b) Ti avtomatsko predpostavljaš, da je to narava kvantnega sveta
>c) Če je to narava kvantnega sveta in da ne obstaja mehanizem za njo, potem se delci pojavljajo ex nihilo
>d) Ex nihilo krši 1. zakon termodinamike

Takšne sklepe dobiš s predpostavko, da je makrosvet ločen od mikrosveta. Po mojem mnenju ni. Narava je vseskozi enaka, le, da se na določeni ravni začnejo uporabljati druga merila - kvantni svet. Val/delec je samo namišljeni dualizem snovi. Snov je. Kdaj in kako jo pa opišemo mi, je pa to stvar nas samih.

Če pa komu uspe dokazati, da se dogajanja v kvantnem svetu ne manifestirajo tudi v makrosvetu... je pa dokazal ločenost teh svetov. Kar pa po mojem mnenju ni...

Delec in antidelec imata maso. Enako. Če se mau pretvorita v fotone, je vsota mase energije še vedno enaka.

Mau mešaš med "delec" in "obstaja energija".

Tudi ti nisem rekel, da je sistem ki ga kontroliraš s Cavendishevo torzijsko tehtnico v roki, Vesolje! Sem rekel da je to Schroedingerjeva mačka in njena škatla, oziroma tvoja blagajna vzidana v zidu, z vsem denarjem not.

Definicijo niča bi rad?

Moje priznanje, da je bil naslov članka morda lahko neposrečen?

Tkole bom rekel. Ti si človek z agendo. Tako kot donfilipo, zato racionalna debata, kljub vajini inteligenci in generalni dobronamernosti, v splošnem ni možna.

Jest mam, men verjemi, samo inovacijske agende. Za samo znanost najrajš vidim, da ostane kolikor se da intacta. Če se pa kej dol posuje, mi je pa tudi precej vseeno. Znanost je zame samo background stage.

Da bi pa razmišljal, kako spremeniti temelje pa ne. Niti če bodo naredili kako rekonstrukcijo, ali če jo bo naredila SAI - tudi prav!

Skrajno razumen, rajš vidim da rečeš, kot skrajno pragmatičen.

Ampak vsega tudi ne morem imeti in skrajno pragmatičen je tudi v redu.