Inflacija in Slo

> Hm, bi morda povedal, kaj si s tem mislil?

čakej mal... a se ne pogovarjamo o vplivu inflacije na plače in potem še povratni vpliv?! kako ne veš o čem govorim?

Borči, ti pa kar lepo konkretno povej kaj si imel v mislih.

Da poskušaš takole peljati debato, je precej nizkotno in prozorno.
Bodi mož in povej kar želiš poveati, potem pa gremo naprej. Takega slepomišennja se pa ne grem, kot si morda ti predstavljaš.

Ampak nikakor ne morejo sektorji eden na drugega vplivati tako močno in tako hitro kot jebena kolektivna pogodba, preko katere se S PREDPISOM zagotovi enake minimalne plače.
Seveda je treba brati gradiva in analize, ampak nobena analiza ti ne pomaga, če nimaš logičnega aparata poštimanega.

Torej, še nič novega glede dogodka v letu 2002, na katerega si namigoval?

še vedno so si ekonomisti precej enotni glede tega, da je indeksacija v javnem sektorju bila eden glavnih vzrokov trdovratne inflacije.

Prav gotovo, morda še bolj pa je bil med vzroki tudi slavno "nadzorovano drsenje" tečaja tolarja, katerega cilj je bil "pomoč izvoznikom" - v bistvu precej kretenska strategija IMO.

u just don't get it, do u?! zahteva po novi kolektivni pogodbi JE vpliv enega sektorja na drugega. posredni, direktni je pa na trgu dela.

Hehe, now I get it... začelo se je z debato o razlivanju vpliva povečanja enih plač na celotno gospodarstvo, kar se dogaja seveda tudi v svobodnem tržnem gospodarstvu, ampak počasneje in preko drugačnih mehanizmov kot v dogovornem (ne-svobodnem) gospodarstvu, kakršen je v Sloveniji.
Ostane le še vprašanje, ali sva se narobe razumela, toda oba pravilno govorila vsak o drugi zadevi, ali pa ti mešaš pojme.

> Prav gotovo, morda še bolj pa je bil med vzroki tudi slavno "nadzorovano drsenje" tečaja tolarja, katerega cilj je bil "pomoč izvoznikom" - v bistvu precej kretenska strategija IMO.

tudi slavno nadzorovanje drsenja tečaja (no, če smo čisto iskreni,ni šlo za nadzorovano depreciacijo, ampak za nadzorovano upočasnjeno apreciacijo) je vplivalo na inflacijo, seveda. seveda bi lahko arhar fiksiral tečaj, lahko bi ga tudi gaspari kasneje. seveda bi lahko izpadla precej večja kretena kot sta po tej varjanti, ki sta jo ubrala. kot nekdo, ki se na ekonomijo spozna veliko bolje kot jaz, mi povej s čim bi branila fiksiran tečaj? devizne rezerve so bile ob osamosvojitvi, če se prav spomnim, enake nič (0).

v eni drugi debati, sem že povedal, da je jazbec (nesojeni guverner BS) s corichellijem(sp?) pokazal, da je takšno vodenje tečaja odločno prispevalo k inflaciji. v debatah z njim pa nikoli nisem dobil občutka, da bi on osebno verjel, da bi lahko takšno politiko opustili dosti prej kot pa pred ERM2. sej ni neumen, ker bi ga sedaj že teplo. namreč, dlje kot bi tičalo slovensko gospodarstvo pod montarnim pokrovom, bolj bi počilo, ko bi pokrov dvignili (vstop v euro). pa v tistem času so se tudi na veliko delale primerjave z ostalimi tranzicijskimi državami. če se prav spomnim je češka bila učbeniški primer, kako se jim bolj drzna politika ni obrestovala. mi luzerski gradualisti smo v euro zoni pred njimi.

> ali pa ti mešaš pojme

katere pojme imaš v mislih?

Dajte si dopovedat da so cene primerljive samo v trgovinah, zaradi konkurence pač. Takoj ko pa greš v gostilno, na banko, zavarovalnico ali ko, bognedaj greš graditi hišo, pa so cene precej višje kot pri nas. Obrtniki v Avstriji imajo precej višje cene, tudi zato ker so cene dela višje. V splošnem gledano so največji življenjski stroški prav ti, ne pa tistih nekaj evrov, ki jih pustiš v trgovini. Tudi študira ne vsak, večina jih naredi srednjo šolo in potem še kako izobraževanje na delu, to je to.

Takoj ko pa greš v gostilno, na banko, zavarovalnico ali ko, bognedaj greš graditi hišo, pa so cene precej višje kot pri nas.

Hm, tole je pa "zelo nenavadno" mnenje. Gostilne so pri nas (še) cenejše, ampak Ljubljana je že letos precej dohitela Dunaj.
Kaj točno je bilo mišljeno z bankami in zavarovalnicami, ne vem - bi bilo treba primerjati stroške kreditov in cene zavarovanj. Nisem prepričan, če so v Avstriji kaj dražje - me ne bi presenetilo, če bi bile celo cenejše.

Ja, storitve so sicer dražje, to verjamem. Od mehanikov, frizerjev do gradbenih in drugih obrtnikov.

Kljub temu se mi zdi, da v Avstriji nakup/gradnja stanovanja/hiše v bistvu sploh ni tak "bohnedej" kot pri nas. Kako si sicer lahko razlagamo, da so na Dunaju najemnine in kupnine za stanovanja (pa ne govorim o "problematičnih" soseskah! temveč v spodobnih predelih mesta, tako rekoč v centru) primerljive oziroma celo občutno nižje kot v Ljubljani?

Storitve so na zahodu še vedno precej dražje kot pri nas.
V trgovini te npr. pivo ali kava pride enako ali lahko celo malo ceneje kot pri nas, če ti ga prinesejo za mizo, so cene za naše pojme oderuške.
Postrežena kava lahko doseže ceno do 4-5€, pivo pol litra ravno tako.

Primer Italija, ki včasih ni bila pretirano draga država, je zdaj zelo. Če se usedeš za mizo je lahko samo pogrinjek 2€ po osebi. Ponekod je potem še postrežba do 50% cene naročenega. 5€ je bila pri mojem letošnjem turističnem obisku sploh najmanjša še uporabna enota. Pa ne govorim o Benetkah, kjer je še huje.
Primer Grčije. Ko sem bil pred 10 leti prvič tam, so bile turistične cene približno na polovici naših. Ko sem bil nazadnje, je bilo dosti cen že dvojnih (pivo na Santoriniju 3-4€, kapučin 3€). Pa plače niso pretirano višje kot pri nas.

Nekoč je pisal en naš ekonomist članek v Sobotni prilogi, da po uvedbi evra pričakuje povišano inflacijo, ker se bodo te cene na dolgi rok uskladile z zahodom. To je normalen in pričakovan pojav, drugače ne more biti. Druge vzhone države čaka isto, če imajo zdaj tako velik cenovni razkorak (kar po večini imajo).

> Storitve so na zahodu še vedno precej dražje kot pri nas.
> Nekoč je pisal en naš ekonomist članek v Sobotni prilogi, da po uvedbi evra pričakuje povišano inflacijo, ker se bodo te cene na dolgi rok uskladile z zahodom.

al ni čist tk pisalo, tip ni bil ekonomist al pa si si narobe zapomnu.

Cene so veliko bolj usklajene kot plače.
Izdelki in storitve so veliko bolj mobilne kot delovna sila. Plače so tudi v "stari" Evropi precej različne (npr. Portugalska,Grčija : Luksemburg,Nizozemska)

Pri nas je problem že, če mora delavec v službo iz Maribora v Ljubljano.
V eni drugi temi piše, kakšne so ekonomsko administrativne ovire (zainteresiranost delodajalca in povrnitev potnih stroškov),
po drugi strani pa tudi Slovenci ne želimo imeti službe tako daleč. Da bi se kdo preselil zaradi službe, je tudi bolj izjema (na začetku kariere še, v sredini delovne dobe nikakor). Kot zanimivost: nekoč sem zasledil v knjigi rekordov, da ima človek najdlje delovno mesto 3000 km v eno smer, vozi (leti) se skoraj vsak dan).

Izven države je težava še jezik. Slovenci smo tu še bolj nemobilni.
Nekoč sem bral statistiko, da se povprečen Anglež v življenju preseli 16x (jaz sem se do zdaj 5x). In da imajo raje, če se selijo dlje.


Nekoč sem sam naletel na tako težavo. Odpiral se nam je nov storitveni projekt na Madžarskem v Budimpešti. Naši podizvajalci (s katerim že delamo skupaj tudi po Balkanu) so rekli, jok na Madžarsko pa ne! Pa je šel posel pod vodo. Sodelavec bi moral hoditi v Bratislavo. 2x je šel, 3. je rekel, da bo dal odpoved, če bo še moral iti.



@borchi: al ni čist tk pisalo, tip ni bil ekonomist al pa si si narobe zapomnu.

Bo kar držalo. Človek pa je skoraj že dr. ekonomije in direktor večjega slovenskega podjetja.

Pusti ti Savinjčana in oštirko ob Savinji...

1. Ko bo ta oštirka videla, da v Portorožu pir že po 4€, ker Italijani ravno tako pijejo...
(Pa ne samo tam, ker se to razleze potem tudi do Povirja ali pa do Pomjana.)
... bo rekla, zakaj pa ne. Pa poizkusimo, tudi če bo prometa pol manj, bo plača še vedno enaka (za pol dela). Jasno, da ne bo večja, saj bodo Savinjčani potem pol bolj trezni .

2. Ko bo Savinjčan videl, koliko bo za pir odštel v temple baru, bo dejal, uh kako je ob Savinji poceni, samo 1,5€. Pa kaj potem, tudi če bi bil 3€ .

3. Počakaj, da se med Angleži razve, kako je pir poceni ob Savinji. Enkrat je bilo po radiu, da vsak dan prileti v Prago 30 letal Angležev, ki v glavnem pridejo skoraj samo na pir . Ne verjamem, da imajo oštirji v Pragi že angleškim podobne plače, cene pira pa so že kar zelo blizu. Čehi točno vedo, da se v Pragi na pir ne splača (oz. vedo, kje je še kakšen zahojen sindikalen pajzl samo za njih).