Gospodarska rast

Zanima me če je res to, da je tako velika gospodarska rast, ki jo beleži Slovenija trenutno v večji meri posledica:

-v majnšem delu rasti v trgovskem sektorju
-v večjem delu rast v gradbenem sektorju, ki je dejavnost z nisko dodano vrednostjo. Rast pa je posledica predvsem najem kreditov iz tujine.

Glede na to, da se pa svetovno gospodarstvo sooča z rahlo recesijo in da bo denar se držil, da bo nas to lahko udarilo nazaj v prihodnosti? Oziroma da se bo proračunski primankljaj povečal.

Pred časom je vlada oznanila, da imamo 7% gospodarsko rast. Md desničarji po forumih je kar završalo.. "ej stari, sedemprocentna rast, a sploh veš kwa je to?".

Seveda je za uspeh zaslužna izključno sedanja vlada. Nekaj mnenj, da je to posledica delovanja preteklih vlad, so hitro "utišali".


Malo za tem se izkaže, da ima Slovenija nenormalno visoko inflacijo. Tišina, ki je vladala s tem v zvezi je bila prav boleča... Seveda se tudi samo po sebi razume da je visoka inflacija posledica komunistične zarote in slabega dela prejšnjih vlad...

Čist tko, kot opomba pod črto. Dejansko pa obstajajo utemeljena mnenja, da je slovenska gospodarska rast generirana z zunanjim zadolževajem, kar je na dolgi rok slabo.

Ampak to so spet "komunistična mnenja", ki jih ne velja "rajtati".

V eurozone, ki močno spodbuja gospodarsko rast, hkrati pa tudi višanje cen. Saj to smo pričakovali tri leta nazaj, ko smo se odločali za to.

Nič nenavadnega se ne dogaja, je pa res, da se ogromno gradi na kredit, ampak to je čisto sprejemljiva naložba, če ni drugih investitorjev.

Fajn bi bila kakšna davčna reforma in seveda neko prehodno obdobje za male, mlade firme. Ne pa da je takoj davkarija zraven in zahteva svoj ogromen del pogače.

gospodarka rast .....se nič ne pozna ,mamo najdražji kruh in mleko v evrop, plače pa iz yugoslavije a take teme odpirate, da bi jj častil al kaj ?

Tukajle so podatki.
Mislim da pregled po dejavnostih in tekst pove vse.

> so ekonomska naziranja glede (pozitivne) povezanosti gospodarske rasti in inflacije še aktualna, ali že presežena?

seveda je aktualna, efekt (oziroma manifestacija efekta) je samo očiščen tečajne komponente, sedaj ko imamo euro. ta učinek ( balassa-samuelsonov efekt) v ekonomiji ponavadi razlagajo preko realnega deviznega tečaja, kar je očitno v euro območju nepotrebno, ker imamo vsi isto valuto (oz. je treba malo več domišljije, da si znamo predstavljat realni devizni tečaj med dvema valutama, ki sta obe enaki ).

fora je v tem, da v menjalnem sektorju nemčija in slovenija ne moreta imeti bistveno različni stopnji inflacije. ta efekt o katerem sprašuješ lahko razložii npr. povišanje inflacijske stopnje, če se poveča produktivnost v našem menjalnem sektorju. v vsakem gospodarstvu neko določeno povečanje produktivnosti (relativno povečanje gleda na referenčno gospodarstvo) za sabo povleče povišanje inflacijske stopnje za toliko in toliko odstotne točke. baje je v povprečju tam ca. 0,5 odst. točke na 1% višjo produktivnost.

kaj pa z druge strani, če se inflacija (zaradi povišanj cen v nemenjalnem sektorju) poveča za 1%? hja, menjalni sektor mora še vedno prodajati svoje izdelke po svetovnih cenah. menjalni sektor bo moral nekje "najti" višjo produktivnost, sicer se mu bo domača inflacija zažrla v profit, če notranjih rezerv za povišanje produktivnosti ne bo našel, ga bo vzel vrag. zato ni vseeno ali pumpamo denar samo v gradbenišvo, ker je potem posledično dražje pivo v gostilnah, ker je tako veliko povpraševanje po njem, ker je toliko žejnih gradbincev. ker če pivo pijejo tudi programerji in sedaj le-ti zahtevajo višje plače, da si lahko še vedno privoščijo enako število flaš pira, bo hermes kar naenkrat manj konkurenčen na evropskem trgu...

jaz mislim, da je inflacija posledica povečanega investicijskega povpraševanja in s tem zadolževanja. to se je pričakovalo z dostopom vseh gospodarskih subjektov do cenejših finančnih virov s prevzemom evra. četudi se trenutna vlada rada pohvali, da je zaslužna za trenutno gospodarsko rast, je lepo videt, da v tej (optimistični) varjanti ni imela nobenih zaslug. vprašanje je samo ali so v menjalnem sektorju tudi uspeli investirati toliko kot v nemenjalnem.

to je stvar analize, koliko je s tako inflacijo dejansko ogrožen menjalni sektor. glede na to, da je bil analitsko raziskovalni center banke slovenije obtožen praktično veleizdaje, ko si je bivši guverner drznil nardit kakšno analizo, močno dvomim, da bomo tudi dobili takšno analizo. finančno ministrstvo je pa itak, erm, rajš ne bom izrekel...

edit: prejle nisem videl fosilovega linka. sem malo preletel in sem kar presenečen, da se iz mojega prostega spisa da pojasnit skoraj vse kar piše v fosilovem linku. matr, js bi lahko celo delal kot ekonomist. včasih človek sam sebe preseneti.