Življenje v Sloveniji

@djordjevic@ Ne, temveč zato, ker sem oboje kupil, preizkusil in na podlagi tega podal svoje, sicer subjektivno, mnenje. Morda pa so taiste kumarice iz Avstrije komu bolj všeč. Slava tistemu. Zlasti zato, ker jih uživa za 2,5x nižjo ceno. Gotovo pa se najde tudi kakšen, ki mu ugajajo ravno zaradi cenovne ugodnosti ...

Vsekakor Etine kumarice niso 2,5x boljšega okusa, kot noname iz Lidla. Enako velja za druge izdelke. Jaz se v tem času sicer bolj iz principa, kot pa iz popolne nuje privajam na "Lidlovo kvaliteto" in - ja, nekateri izdelki so res kot žaganje. Teh se pač izogibam, je pa še vedno cela serija solidnih izdelkov, ki so po okusu le nekoliko slabši, kot Slovenski, po ceni pa bistveno cenejši. Lidlov jabolčni sok je že en tak primer: 1,5 litra jabolčnega soka za cca 0,50 EUR, Mercatorjev jabolčni sok 1 L pa 0,66 EUR.

Ja, gurmanstvo res pride skupaj z visoko ceno. Je pa vprašanje, če je pri razmerju današnjih cen s plačami smotrno biti gurman 30 dni na mesec. Ja? OK, večina pač to že opazi na škodo drugih dobrin. Tisti, ki imate plače 2000+ EUR (zdej sem se pa izdal, da je nimam ), tega še ne občutite. Je pa skrajno bedno za nesposobneže in lenuhe obtoževat npr. starše v 5-članski družini: starša skupaj domov prineseta npr 1200 EUR, za tri otroke dobita še nekaj otroških dodatkov. Ob običajnih mesečnih izdatkih za položnice in hrano ter četrtletnih izdatkih za oblačila in obutev, je treba otrokom vsako leto kupiti še šolske potrebščine, plačat za šolske izlete in šole v naravi, plačati trenerja ipd... Kje so šele dopusti na morju...? Bencin za prevoz otrok na razne interesne dejavnosti, popravilo računalnika 2x na leto, ker v bližnji familiji ni računalniškega znalca, ki bi to popravljal zastonj... Pa to je samo delček stroškov, ki mi čisto takole iz glave pade na pamet. Morda mama otroke doma sama striže, da ni treba plačevat še frizerja... Postavite se malo v to kožo, potem pa razpravljajte o gurmanskih užitkih in hvalite kumarice ETA

Merim predvsem na to, da ne moreš primerjat, recimo, kumaric noname firme iz Avstrije z Etinimi. Pika.

Ne vem. Tudi slovenska roba v večini primerov ni tako super. Morda boljša od poljskih in madžarskih manjvrednih kopij zahodnih znamk. Verjetno tudi kdaj boljša od najcenejših "noname" produktov.
Ali pa tudi ne.
Zdaj pa - če namesto uvoženih zadev v slovenskih trgovinah gledamo robo v avstrijskih in italijanskih marketih, imajo avstrijski in italijanski kupci na voljo precej boljše proizvode: okusnejšo hrano, kakovostnejše pralne praške in vse ostalo (recimo Spar in Billa ter DeSpar, pustimo kak šrot tipa Zielpunkt)

Semolič ima kar prav, ko pravi, da je neproduktivnost slovenskega gospodarstva odgovoren management.

Vsakega delavca, ki ne ustreza potrebam podjetja, bi morala uprava odpustiti. Če tega ne stori dela škodo potencialnemu boljšemu delavcu, ki bi naredil več in bi lahko plačal tudi del socialnega varstva za odpuščenega, kumulativno pa se to prenese v strošek celotne družbe. Na žalost je pri nas odpuščanje delavca še vedno praktično nemogoče, tudi kadar je upravičeno. K sreči se večina delavcev ne zaveda, kakšne pravice imajo, sicer bi še vedno živeli v socialističnem raju.

@imagodei, username

Še vedno stojim za tem, da so določeni izdelki, ki so v naših trgovinah dražji od Lidlovih, tudi kvalitetnejši. Govorim o tistih, ki jih preizkusim, ker ne trosim sodb na pamet.

@imagodei

Tudi jaz nimam 2k plače, na srečo pa malo več kot ljudje iz tvojega primera. In kljub temu zbiram prospekte, pregledujem cene in kupim želeni izdelek tam, kjer je najcenejši. Dokler pa mi ne bo treba, na prisilno polnjenje vozičkov Lidla ali Hoferja ali Eurospina pač ne pristanem in bom še naprej kombiniral nakupe. V končni fazi mi ni problem zapravit pol ure, da se odpeljem do večjega nakupovalnega centra, obiščem več trgovin in prišparam tistih 10 evrov na velik nakup, kot bi jih sicer v diskontni trgovini. In nikjer, ama nikjer v mojih postih ne boš zaznal pokroviteljskega odnosa do tistih, ki jih podražitve najbolj prizadenejo. Če bi imel tak odnos, v debatah o vedno dražjem življenju v podalspkem raju sploh ne bi sodeloval.

Jype, za neproduktivnost so krivi managerji, res, ampak tudi Semolič in podobni, ker je problem sistemske narave.
Kar pa si napisal v drugem odstavku, me je pa začudilo (namreč da si to zapisal ravno ti). Ti si pravi liberalni kapitalist, očitno.

Lidl kumarice

Zanimivo da so meni precej bolj okusne kot Etine, pa še cenejše so. Aja proizvajajo jih INDIJCI
Veliko produktov vLidlu (in Hofru) NE kupujem ker so mi zanič, nekateri pa so prav v redu, nekaj pa jih celo pošteno prekaša tako opevane domače produkte.

Še okrog Mercator blagovnih znamk. (Velja tudi za Tuš in Spar). V 90% so tak poden od podna da kar glava peče. Pa še tako preklemano poceni niso.

Ampak kot kaže imajo ljudje še vedno dovolj za zapravljanje. Trgovski centri rastejo kot gobe po dežju, zaprl se ni še noben. Lep primer je Kranj. Ob Mercator centru, novem Intersparu in Lidlu se sedaj gradi še Tuš center. Vse v krogu 1 km.
In nihče ne joka da mu gre slabo.

Podoben hec je v Lendavi. (Sem bil letos na dopustu) Ob glavni cesti je na cca 2km: Spar, Mercator, Tuš, Lidl, Hofer pa mogoče še kaj. Lendava pa "velemesto" z par tisoč prebivalci.. Ampak vsi delajo in kot kaže ne izgube, ker bi drugače štacuno lepo zaprli.

Naši trgovski lopovi imajo pač tako velikanske marže da se jim že splača. Ob podražitvi s strani dobavitelja pa bog ne daj spustit % marže (in še vedno zaslužit enak znesek) ne, kje pa, seveda gredo s podražitvijo marže (v absolutni številki) avtomatsko tudi gor. Nič lepšega kot konec leta se bahat z 10% večjim zaslužkom, brez da bi s prstom mignil.. BRUH.

V resnici se bom začel ponovno vozit preko Ljubelja, tako kot sem se pred 20 leti s starši. Razlika bo le ta da smo takrat hodili kupovat stvari ki jih pri nas enostavno ni bilo, zdaj pa bo treba tja, ker te trgovci manj olupijo.

Over & out.

Da dodam še jaz svoj piskrček :)

Ene 2 meseca nazaj je bilo na TV (ne vem kateri kanal) pogovorna oddaja ravno o podražitvah hrane. Tam je bil tudi šef merkatorja Žiga Debeljak. Sicer nisem gledal ves čas, ampak dovolj da sem slišal cvetko iz njegovih ust, ki sem si jo celo zapomnil do danes:

"Merkatorjev zaslužek na kapital je 38% na leto"

Četudi je to preden ga obdavči država, mislim da je donos še vedno previsok za živilsko trgovino. Primeren donos bi bil nekje od 8 - 12%. Za tak zaslužek sem jaz pripravljen dati vse moje prihranke njim v upravljanje.

Skratka iz tega sledi da je pač hrana draga, ker so marže tako visoke. Vem da imajo v Italiji predpisane marže (ne vem procentov) za osnovna živila, če prodajalec da višjo maržo, država njemu da večje davke.

Toliko v špekulacijo.

LP I.

Ma, problem Slovenije je njena majhnost. In ene obične tržne zakonitosti tule težko pridejo do izraza, ker vsak pozna vsakogar.

Posledica je bolj ali manj usklajeno višanje cen na vseh področjih.

Plus, ko govorimo o živilih, je IMO malo smotano govorit, da bo tržišče poskrbelo samo zase, ker je pomembno tudi to, da se "spravi v red" v relativno kratkem času. Bi še šlo tole, če bi znali zdržat brez hrane par mesecev. Samo je bolj švoh tole.

Seveda bo folk šel na razprodaje... Če je pa vse ceneje. Kaj pa potem, če ne rabim, mogoče bom pa čez pol leta ali eno leto. Takrat sigurno ne bo tako poceni.

Ne moreš rečt, kruha zdaj ne bom jedel in ne kupoval, ker je drag in se bodo zato posledično cene spustile.

Seveda lahko. Saj maš krompir.
Neboš verjel kaj se vse da z njim pripravit!

Nisem mislil samo na kruh, ampak na splošno na hrano. Hrana se vedno kupuje. A zato, ker hrano vedno kupujemo bo dražja in dražja zaradi povpraševanja?

Ali gre za kartelne dogovore ali pa res surovine postajajo dražje. Nekaj mora biti.

Ne razumem, zakaj bi šle cene surovine navzgor. Jo mogoče primanjkuje? Ali pa bi tudi kmeti radi postali milijonarji ...

Seveda lahko. Saj maš krompir. Neboš verjel kaj se vse da z njim pripravit!

Se strinjam. Veliko ljudi je 2. sv. vojno preűivelo ravno zaradi krompirja.

OK, OK. Al se vidva delata debila iz sebe al pa iz ostalih.

A se hočemo pirmerjat z 2. sv. vojno? A hočeš rečt, da je zgolj in samo krompir zadovoljiva oz. polnovredna prehrana? Prosim lepo. Današnji tempo življenja zahteva od človeka precej energije. In če želiš kolikor toliko obdržati svoje zdravje na nekem nivoju si primoran tudi jesti malček bolj raznovrstno prehrano kot je samo krompir.

Oni pa tu o preživetju ob krompirju. Lepo vedeti, da so zadeve eskalirale do te mere, da se moramo poslužiti ukrepov za preživetje iz 2. sv. vojne.

P.S.: Upam, da vama bo uspelo priti vsaj do začetka 21. stoletja v prihodnjih 10 letih. Držim pesti.

Mas kaksen link?

_marko> Nevem pa kakšne so cene (no stroj za peko kruha je 50€).

S strojem v enem letu prihraniš ne-vem-kok-že, ampak za človeka, ki nima prav dosti, kar precej evrov.

Jaz imam sicer raje pošten ržen ali pa čebulni hlebec, spečen v pečici. Je sicer z njim kakšno uro dela, ampak potem vsaj zgleda kot kruh :)



Sestavine za oba hlebca (2.5 kg kruha):
Moka (če ni domača) 1€
Kvas 0.11€
Voda, sol, elektrika skupaj pribl. 0.2€
1 ura dela: 200€ :)

Se kar splača.

Za peko kruha ne rabiš stroja, je čist ok normalna pečiča, katero ima praktično vsak štedilnik. In ja , doma se zelo splača pečt kruh, pa še boljši je od kupljenega v trgovini.

jype: 1 ura dela: 200€ :)

200 €? Kaj je tukaj dvesto evrov? Ali imaš urno postavko nastavljeno na 200 €?

OK, OK. Al se vidva delata debila iz sebe al pa iz ostalih.

Kruha nerabimo nujno.
Ni ne zdrav kaj posebej, ne raznolik. Če se kruh največ draži, lahko preskočimo na druge.
Mamo še riž, pa mašince za doma delat kruh so šekar poceni.
Tako da debil si ti, ki ne razumeš kaj ti hoče človek povedat.

Jaz imam sicer raje pošten ržen ali pa čebulni hlebec, spečen v pečici. Je sicer z njim kakšno uro dela, ampak potem vsaj zgleda kot kruh :)

Sej nerečem, za lastno veselje- super stvar!
Vseeno so pa druge alternative manj časovno potratne. Mašina za peko kruha (nastaviš sestavine in pozabiš), riž, več testenin, krompir ki ga praktično ni treba lupit(5 min dela, za ga razrezat in nakoncu poskusit če je že narejen).

Od teh je krompir pač še najcenejši.
Zato ga priporočam. Kot nadomestilo za večino kruha, da me nebo kdo zdej še enkrat obesil da pozivam naj ljudje samo krompir jedo!

Luka Veliki> Kruha nerabimo nujno. Ni ne zdrav kaj posebej, ne raznolik.

Pa ja. Krompir je pa izjemno raznolik, ka-li?

Luka Veliki> Vseeno so pa druge alternative manj časovno potratne.

Se strinjam - dva taka hlebca sta itak dovolj za več kot cel teden, ker vmes pač ješ vse živo. Če si lahko privoščiš (pa ni drago, zgolj časovno potratno).

Luka Veliki> Zato ga priporočam. Kot nadomestilo za večino kruha, da me nebo kdo zdej še enkrat obesil da pozivam naj ljudje samo krompir jedo!

Problem krompirja je seveda ta, da je to le kuhan škrob. V krompirju je daleč najmanj vlaknin in kot tak predstavlja bolj zanikrno dieto za dolgoročno zdravje. Če je kriza je prima, sicer pa... Jaz krompir jem manj kot enkrat tedensko. Riž ni več tako poceni, a se tudi pretirano ne draži, vsaj ne tako hitro kot druga žita, vse skupaj je pa še vedno daleč ceneje od "hitre prehrane". Če ne ješ hrenovk, pleskavic, kebabov, ocvrtih medaljonov in kar je še te "hitro pripravljene hrane" prihraniš ogromno, ne le denarja, tudi dolgoročno se izboljša zdravje. Žal si vsi ne morejo privoščiti, da bi se naučili pripravljati kvalitetno hitro hrano iz zelenjave in žit, praktično brez mesa (ki tudi ne vzame več kot 15 minut, terja pa precej več spretnosti, da se pripravi tako, da ni nagravžnega okusa).

Kot vedno sem prepričan, da je rešitev problema lahko le ustrezno izobraževanje :)

Pred enim letom sem dal za en kruh manj kot 1 euro, sedaj ta isti kruh stane kar 1.5eura. To govorim o pekarni, v katero ne hodim ze 1 mesec, ker si doma delam kruh. Meni se splaca in upam da bo veliko ljudi naredilo enako.
Cene so nazalost ponorele, place pa so enake, tle govorim za vecino ljudi z nizko plato, ker taki bodo najvec trpeli, bogati pa bodo se bogatejsi...

Lahko. Ampak jaz on topic trdim, da prav državno organizirano raziskovanje in razvoj lahko podražita kruh.

Ko so dovolj časa organizirano raziskovali ekologijo, so predpisali obvezno praho in kvote pšenice.

Neumni kmetje bi jo sejali dokler bi se jim splačalo in zaradi večje ponudbe, bi bila njena cena nižja.

če bo šlo tako naprej bomo čez štiri leta za rojstni dan dobili liter mleka in bomo srečni kot še nikoli

Sicer nisem bral čisto cele teme, ampak replay samo na tole spodnje:

Če v Hoferu oseba A, ki živi v Sloveniji in dobiva plačo 800 EUR in kupi 200 evrski izdelek (ki se slučajno v Sloveniji prodaja v istem času kot v Avstriji) ter oseba B, ki živi v Avstriji in dobiva (prav tako plačo 800 EUR) ter kupi taisti izdelek za 200 evrov.

To se ne more zgoditi. Zakaj? Zato, ker v Avstriji 800€ znaša (!!!) denarna socialna pomoč.

Žal si vsi ne morejo privoščiti, da bi se naučili pripravljati kvalitetno hitro hrano iz zelenjave in žit, praktično brez mesa (ki tudi ne vzame več kot 15 minut, terja pa precej več spretnosti, da se pripravi tako, da ni nagravžnega okusa).

Pa ni sam v tem problem. če moraš za en družinski obrok vse sestavine kupiti na tržnici (ali pri "dobrem sosedu"), zna bit cela stvar tud precej draga.
Če pa imaš doma vrt in ti je delo v njem še svojevrstna sprostitev, je pa to že druga zadeva.

Dražja od "hitre" hrane? Dvomim

Odvisno od tega kaj šteješ za "hitro" hrano.

Če misliš na pol pripravljeno, potem se strinja, sicer ne.

Lahko greva takopj računat.

Slovenija je bila lep čas del Avstroogrske. (Tudi v takelih statistikah :P)

Potem pa neki časa ne več. Zanimivo, v katero smer smo divergirali ...