Forum » Znanost in tehnologija » Maglev-tehnologija superlativov
Maglev-tehnologija superlativov
drejc ::
Najprej je treba zeleznice privatizirat...magar tire kateri so koristni za luko kar njim prodat ipd.
Sele privatn lastnik lahko brez vesti odpusti na uc 20% folka, ki ne dewajo nic.
Sele privatn lastnik lahko brez vesti odpusti na uc 20% folka, ki ne dewajo nic.
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
keber ::
Privaten lastnik bo delal samo tisto, kar mu je v profitu.
Kar pomeni, da glede na gostoto in razporeditev prebivalstva v Sloveniji lahko rečemo samo še by-by potniškemu prometu.
Primer: ZDA.
Kar pomeni, da glede na gostoto in razporeditev prebivalstva v Sloveniji lahko rečemo samo še by-by potniškemu prometu.
Primer: ZDA.
Ziga Dolhar ::
Vsakodnevno komutiram med Ljubljano in Tržičem. V zadnjih treh letih sem si privoščil neizmeren luksuz - letno karto za bus.
Ob praznih cestah je razlika med lastnim prevozom in busom ca. 10 minut, plus 10 minut hoje od avtobusne postaje do faksa/šihta. (Minus 10 minut, ki jih takisto porabim za parkiranje avta in sprehod).
Zadnje čase je stanje na gorenjski AC in izvozom na Celovško katastrofalno - kolona se prične že ob izvozu za Šmartno, torej je dolga ca. 4 km. Vožnja se je tako v primerjavi z lanskim letom podaljšala za ca. 20 minut.
Ampak me to ne moti pretirano. Se mi pa izredno smilijo oni spodi v avtih, k se morajo osebno soočat s tem. Jest ... se lepo zleknem na zic, zaprem oči in odmislim ta svet.
Ob praznih cestah je razlika med lastnim prevozom in busom ca. 10 minut, plus 10 minut hoje od avtobusne postaje do faksa/šihta. (Minus 10 minut, ki jih takisto porabim za parkiranje avta in sprehod).
Zadnje čase je stanje na gorenjski AC in izvozom na Celovško katastrofalno - kolona se prične že ob izvozu za Šmartno, torej je dolga ca. 4 km. Vožnja se je tako v primerjavi z lanskim letom podaljšala za ca. 20 minut.
Ampak me to ne moti pretirano. Se mi pa izredno smilijo oni spodi v avtih, k se morajo osebno soočat s tem. Jest ... se lepo zleknem na zic, zaprem oči in odmislim ta svet.
https://dolhar.si/
sidd ::
Meni je tud avtobus nadvse všečna zadeva. Podobno kaj ziga pravi....
no idea for signature
signed
I
signed
I
flipflop ::
Ko sem še hodil v SŠ, sem že ob petih zjutraj peš šel do postaje, kjer smo čakali na bus, potem pa smo se uro vozili do mesta, od koder smo spet pešačili do same šole. Najbolj zabavno je bilo pozimi in v kakem hudem nalivu. Ob povratku pa linije do doma sploh ni bilo, ampak sm lahko šel na štop, oziroma čakal dve uri da pride bus. Cena mesečne karte je bila pa takrat enaka mesečnim stroškom kakšnega fiat uno, z bencinom vred. No v zadnjem letniku, smo se za polovico te cene vozili trije, pripeljali smo se praktično pred prag šole, od doma sem lahko šel samo kake pol ure pred začetkom in ne že dve uri prej. Poleg tega pa v avtu nihče ni v največji vročini vsaj pol ure pred koncem vožnje odvrgel smrdljivca ali dva. Za razliko od busa. V kakšnem večjem mestu je bus sicer dobra rešitev, medtem ko v kakih odročnejših krajih bolj malo prav pride, oziroma je osebni avto dosti boljša izbira.
Thomas ::
Point to point delivery, to je magična beseda. Vedno več je prevozov iz takih točk A v take točke B, da med njimi ni (in ne more biti) javnega prevoza. Sploh ne ob uri in minuti, ko bo človek rad.
V mestu je mestni promet grob približek tega, na večjih razdaljah pa ni.
Preklemano gosta mreža podzemskih tunelov, podobna metroju velemest, je sposobna rešiti vsakdanje transportne probleme. Ali pa vsaj podvojitev, če ne potrojitev sedanjega cestnega omrežja.
V mestu je mestni promet grob približek tega, na večjih razdaljah pa ni.
Preklemano gosta mreža podzemskih tunelov, podobna metroju velemest, je sposobna rešiti vsakdanje transportne probleme. Ali pa vsaj podvojitev, če ne potrojitev sedanjega cestnega omrežja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jozek ::
-EU kot naddržavna avtoriteta bi mogla vzpodbujat uporabo železnic. Pri vsej logistiki ki jo premorejo špedicijska podjetja, bi moralo biti počasi možno, da bi železnica delovala kot pošta. NPR. V luko koper ti je ladja dostavla 4 kontejnerje kitajskih spodnjih hlač. 2 kontjenerja bi mel rad v mariboru (enega npr v Lendav) dva pa bi rad imel nekje na češkem. SŽlogictic prevzame posel in ti dostavi kontejnerja v maribor in nato s kaminom do cilnjega skladišča isto bres problema pelje še preko avstrije na češko. Plačaš prevoz organizacijo in uporabo dveh vagonov. ampak to NE gre tako preprosto. Zato se raje zmeniš z eno kamionarsko firmo, preložiš tiste gate v kamione in jih po cestah pošlješ do cilja. Ja problem je organizacija t.i. logistika.
_Ljubljana kot največji zbiralec zastojev bi si zaslužila nekaj več železa. Tramvaj so naši vrli osvoboditelji vn zmetal itioti!!. Izdelanih je bilo že kar nekaj idejnih načrtov, diplom in drugih nalog kako bi si lahko izboljšali javno promet po Ljubljani. Meni je še najbolj smiselna zadeva da bi na ta zeležniški križ ( na zemljevidu si poglejte kako imamo lepo razporejeno železnico) dodali še kakšen tir ter jo z podvozi, nadvozi ločili od drugega prometa, po njej pa speljali "nadzemno". Na koncu teh krakov bi postavil velika parkirišča in skoznje speljal tudi vse avtobusne linije. Prav tako bi prilagodil mestne avtobuse. Tistih nekaj tovornih in drugih vlakov ki se pripelje v ljubljano bi pa moralo samo prilagoditi hitrost tem "Tramvajem"...
Ampak to zahteva "velike" investicije. NE, če spraviš tak sistem v delovanje in ga ljudje uporabljajo, so karte lahko poceni in se vseeno poplača. Samo investirati je treba veliko in pri tem veliko državnega denarja se veliko ukrade in potem je se res ne izplača...
_Ljubljana kot največji zbiralec zastojev bi si zaslužila nekaj več železa. Tramvaj so naši vrli osvoboditelji vn zmetal itioti!!. Izdelanih je bilo že kar nekaj idejnih načrtov, diplom in drugih nalog kako bi si lahko izboljšali javno promet po Ljubljani. Meni je še najbolj smiselna zadeva da bi na ta zeležniški križ ( na zemljevidu si poglejte kako imamo lepo razporejeno železnico) dodali še kakšen tir ter jo z podvozi, nadvozi ločili od drugega prometa, po njej pa speljali "nadzemno". Na koncu teh krakov bi postavil velika parkirišča in skoznje speljal tudi vse avtobusne linije. Prav tako bi prilagodil mestne avtobuse. Tistih nekaj tovornih in drugih vlakov ki se pripelje v ljubljano bi pa moralo samo prilagoditi hitrost tem "Tramvajem"...
Ampak to zahteva "velike" investicije. NE, če spraviš tak sistem v delovanje in ga ljudje uporabljajo, so karte lahko poceni in se vseeno poplača. Samo investirati je treba veliko in pri tem veliko državnega denarja se veliko ukrade in potem je se res ne izplača...
Draga nafta je gonilo razvoja ;-P ..
Matevžk ::
Rešitev bi bila, če bi na glavni železniški postaji v Lj. postavili zaprto kolesarnico z možnostjo ugodnega najema garderobne omarice (za deževne in mrzle dni).
Ta rešitev bi seveda zahtevala še prenovo železniške infrastrukture in zgostitev terminov potniškega železniškega prometa. :)
Alternativa bi bila morda P+R kolesarska varianta: parkirišče na obrobju mesta in kolesarnica.
Sem pa prišel na še eno idejo: narediti kolesarske steze (tisto, kar ima Ljubljana, to niso ... pot s kolesom je vedno po razdalji 2x daljša kot z avtom, ker so kolesarske steze speljane okrog vsake hiše posebej). Razširiti te steze za faktor 1,5. In jim po celi dolžini narediti streho in delno zaprte stranice (toliko da ne nosi noter dežja in snega, ostane pa ventilacija in dovolj pogosti 'izhodi' iz kolesarske steze).
Potem bi bilo kolo primerno prevozno sredstvo ob vsakem vremenu. Predvsem za tiste, ki se vozijo iz ene do druge točke znotraj mesta. V kombinaciji z omenjenimi P+R kolesarnicami pa še za vse ostale!
lp, Matevžk
flipflop ::
Gat nič ne prelagaš v kamione ampak jih v par sekundah skupaj s kontejnerjem prestaviš iz terminala v luki na kamion ki je nato v dveh urcah v MB. (na carini, kjer potem čepi še naslednjih par ur. in potem ga še razkladajo tri ure ker je boljše brez palet naložit zadevo, gre dost več gat not...) Kar se tiče cene, kamionski prevoz pride tam nekje 300-400€ za cel kontejner na taki relaciji luka-MB. Nizozemci recimo imajo veliko tovornjakov, ki vlečejo dve prikolici. Enostavno je po cesti hitreje, ceneje,...
edge540 ::
Zato pa bi mogla evropa nabit cestnine za tovorni problem. Dokler bo pa po cesti ceneje pa lahko pričakujemo vsako leto več tovornega prometa. Dokler ne bo vse stalo. Pa tudi takrat bo še vedno to najcenejši način, pa tudi če se bo iz Kopra do Šentilja peljalo 5 ur.
sidd ::
torej, kaj novega o maglev? Kaj pa se tiče trenutnega stanja - EU se je nekaj premaknila, in začela nekaj sanjati o tovornih koridorjih al karkoli bi naj to bilo. Se mi ne da več iskat. Sicer pa ko bodo železnice malo bolj sodobne in bodo prišle k pameti, po transport tud na njih lažji. Ne pa da se voziš pol dneva iz Kopra v Maribor.... Ajde, za tovor ni problema, samo še to se včasih pozna.
no idea for signature
signed
I
signed
I
keber ::
EU podpira gradnjo železniškega omrežja in to se v zahodnem in srednjem delu EU močno pozna (Nemčija, Avstrija, Beneluks, Francija, Španija, Italija, tudi Češka in Slovaška). Slovenija še kar menca, naši politiki si še ne upajo ugrizniti v jabolko, katerega ugriz bo stal 10 milijard evrov, drugje pa se kar dosti gradi. Heh, še Hrvati sanjajo o ravninski progi do Rijeke. Pa nas bodo prehiteli tako po levi (Italija že ima progo zgrajeno do avstrijske meje, Avstrijci znajo tudi kmalu začeti graditi) in desni (Hrvaška), pri nam pa se še ubadamo, kako dediščino Franca Jožefa čimbolje izkoristiti, namesto da bi končno začeli kaj bolj konkretnega. Razen kakega nujnega sanacijskega remonta in pa občasno kake obnove postaj ni pri nam še nič.
Glede magleva pa se EU fučka. Maglev je namreč nekompatibilen z obstoječim železniškim omrežjem, zato nekako nima prihodnosti v Evropi, razen kake proge, podobne Šanghajski (planira se proga med Münchnom in njegovim letališčem).
Glede magleva pa se EU fučka. Maglev je namreč nekompatibilen z obstoječim železniškim omrežjem, zato nekako nima prihodnosti v Evropi, razen kake proge, podobne Šanghajski (planira se proga med Münchnom in njegovim letališčem).
Saladin ::
Kot že parkrat rečeno - za promet potrebujemo realne, preverjene rešitve sedaj - in ne potencialne tehnološke rešitve v prihodnjosti.
Kar pomeni maksimalno izkoriščanje že obstoječih struktur:
- Odstavni pasovi na AC naj se uprabljajo še za kaj drugega kot zasilna pot (parkirišča za tovornjake, pas za avtobuse, dodaten pas ob gužvah,...)
- Na vsak želežniški transport se priklopi par dodatnih vagonov za tovornjake (šoferji pokličejo, kdaj je kaj prosto in izkoristijo to možnost, če jim odgovarja)
- Minimalno dvoje potnikov v avtomobilu (sistem nagrad/kazni). Popusti v trgovinah, če ljudje kupujejo 1x na teden na veliko kot pa vsakodnevno malenkosti (težko, ker na drobnarijah trgovine največ zaslužijo, ampak vseeno). Sistem ugodnosti za pešče/bicikliste.
- Avtobusi naj v (pretežno praznih) prostorih za prtljago prevažajo kako koristno robo.
- Naj se naredi analiza vseh cest (državnih in lokalnih) ter naj se tiste najmanj obremenjene uporabijo pretežno za tovorni promet.
...
Rešitev je ogromno - uučinek vseh pa bi bil kumulativen in znaten. Najpomembnejše pa je, da je vse pretežno stvar zakonodaje - vse tehnološke rešitve in infrastruktura je že tu.
Kar pomeni maksimalno izkoriščanje že obstoječih struktur:
- Odstavni pasovi na AC naj se uprabljajo še za kaj drugega kot zasilna pot (parkirišča za tovornjake, pas za avtobuse, dodaten pas ob gužvah,...)
- Na vsak želežniški transport se priklopi par dodatnih vagonov za tovornjake (šoferji pokličejo, kdaj je kaj prosto in izkoristijo to možnost, če jim odgovarja)
- Minimalno dvoje potnikov v avtomobilu (sistem nagrad/kazni). Popusti v trgovinah, če ljudje kupujejo 1x na teden na veliko kot pa vsakodnevno malenkosti (težko, ker na drobnarijah trgovine največ zaslužijo, ampak vseeno). Sistem ugodnosti za pešče/bicikliste.
- Avtobusi naj v (pretežno praznih) prostorih za prtljago prevažajo kako koristno robo.
- Naj se naredi analiza vseh cest (državnih in lokalnih) ter naj se tiste najmanj obremenjene uporabijo pretežno za tovorni promet.
...
Rešitev je ogromno - uučinek vseh pa bi bil kumulativen in znaten. Najpomembnejše pa je, da je vse pretežno stvar zakonodaje - vse tehnološke rešitve in infrastruktura je že tu.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Thomas ::
Kar je napisal Saladin, se sploh ne sliši neumno.
Druga najbolj pametna rešitev.
Kaj je pa prva? Ta je pa pustiti, da trg povpraševanja po transportnih storitvah za ljudi in za blago, še naprej selekcionira razne ponudnike različnih rešitev.
Bo maglev ali cestne križarke za enega ali kaj še nepričakovanega - to je vprašanje na katerega bo najbolje odgovorilo svobodno trgovanje.
Druga najbolj pametna rešitev.
Kaj je pa prva? Ta je pa pustiti, da trg povpraševanja po transportnih storitvah za ljudi in za blago, še naprej selekcionira razne ponudnike različnih rešitev.
Bo maglev ali cestne križarke za enega ali kaj še nepričakovanega - to je vprašanje na katerega bo najbolje odgovorilo svobodno trgovanje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
darkolord ::
Sam kje pa so ponudniki? Okej, za kakšen avtobus morda, sam da bi se pa pojavil en Janez d.o.o., ki bi ponujal maglev prevoz, pa ni glih za pričakovat.
Thomas ::
V dovolj liberalizirani ekonomiji, si lahko predstavljamo, da komercialno podjetje ponudi podzemni maglev Ljubljana - Maribor.
Če se kaj takega splača in je smiselno, seveda. Samo ekonomsko smiselne rešitve so dolgoročno optimalne. Nobeno "plansko državno ugibanje". Tisti d.o.o. bo pač na svoji koži probal, če je maglev LJ-MB feasible.
Če ni, ni. Če je, je.
Znabiti, da to kar imamo, torej avtomobilsko in kamionsko gnečo - najboljša stvar za nas, dandanašnji. Affordable and working.
Drugo še pride. Če bo svobodno tržišče, seveda. Brez tega ne bo nič.
Če se kaj takega splača in je smiselno, seveda. Samo ekonomsko smiselne rešitve so dolgoročno optimalne. Nobeno "plansko državno ugibanje". Tisti d.o.o. bo pač na svoji koži probal, če je maglev LJ-MB feasible.
Če ni, ni. Če je, je.
Znabiti, da to kar imamo, torej avtomobilsko in kamionsko gnečo - najboljša stvar za nas, dandanašnji. Affordable and working.
Drugo še pride. Če bo svobodno tržišče, seveda. Brez tega ne bo nič.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
sidd ::
Nažalost res. Za vse - da v bistvu sploh ne znamo optimalno izkoristiti tistega kaj imamo, in da neke hude revolucije aka maglev tudi ni za pričakovati. Že če bi Celotno železniško omrežje v sloveniji dvignili za hitrosti recimo 250 km/h, bi bilo trenutno več kot dovolj, samo kaj če so tote naše železnice "spomeniško zaščitene"....
@Saladin: a niso glede prve točke nemci že kar na tekočem? Se ne spomnim trenutno nobene vožnje po dojče autoban da bi mel kaj več za rečt, se pa spomnim da s pomočjo tistih tavelkih semaforjev spreminjajo namembnost pasov al kako že. naj me kdo popravi.
Thomas: tudi dobra ideja, samo trg včasih selekcionira prepočasi, ali pa napačno. Nevem če je pametno zadevo kar tako pustiti.
@Saladin: a niso glede prve točke nemci že kar na tekočem? Se ne spomnim trenutno nobene vožnje po dojče autoban da bi mel kaj več za rečt, se pa spomnim da s pomočjo tistih tavelkih semaforjev spreminjajo namembnost pasov al kako že. naj me kdo popravi.
Thomas: tudi dobra ideja, samo trg včasih selekcionira prepočasi, ali pa napačno. Nevem če je pametno zadevo kar tako pustiti.
no idea for signature
signed
I
signed
I
gzibret ::
sidd - heh... trg nikoli ne sankcionira napačno Na dojče autoban pa res s semaforji ob gnečah odstavni pas naredijo za vozni pas.
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
Vprašaj se, če lahko izkoplješ predor iz Kranjske Gore v Trento in prodajaš v njem oglasni prostor, da se ti potem projekt splača v ene 10 letih. Lahko ob konicah tudi zaračunavaš? In sicer več, če je hujša potreba?
Premisli miljijone low in middle in high tech transportnih rešitev, ki zate pomenijo dobiček! Entrepreneurji tako iščejo povpraševanje in ustvarjajo ponudbo. Če jih spustiš iz državnih okovov, ti slejkoprej najdejo rešitev za vsak problem.
Tisoče njih po Sloveniji bi najbrž naredili marsikaj tudi za promet. Kot kolateralno korist za njihov dobiček, jasno. Eni bi se zagemblali in ostali praznih žepov. Nihče ne VE vnaprej. The best option je, da se jim pusti ugibat To je edini computable way za zvedet skrivnost visoko optimalne rešitve.
Pogoj je liberalna država. Neliberalna država bi nekaj takega naredila sama, vendar nima toliko možnosti, kot nori podjetniki, spuščeni s ketne.
Interneta ni zmogla narediti ne SZ, ne Francija, ne zvezna vlada v Washingtonu. Entrepreneurji so scavengirali nekaj vojaške infrastrukture in naredili tole noro information highway, the Internet.
Država se ni toliko vmešavala, kot se v "okolje in prostor".
Samo bodimo realni. Večina ima raje sedanje stanje, kot liberalno državo. Povpraševanje po socializmu je trenutno veliko večje, kot povpraševanje po kakšne "superturbokapitalizmu".
Dokler nam Makedonija (?, že iz obupa) pokaže, da je superturbokapitalizem vseeno naboljši.
Premisli miljijone low in middle in high tech transportnih rešitev, ki zate pomenijo dobiček! Entrepreneurji tako iščejo povpraševanje in ustvarjajo ponudbo. Če jih spustiš iz državnih okovov, ti slejkoprej najdejo rešitev za vsak problem.
Tisoče njih po Sloveniji bi najbrž naredili marsikaj tudi za promet. Kot kolateralno korist za njihov dobiček, jasno. Eni bi se zagemblali in ostali praznih žepov. Nihče ne VE vnaprej. The best option je, da se jim pusti ugibat To je edini computable way za zvedet skrivnost visoko optimalne rešitve.
Pogoj je liberalna država. Neliberalna država bi nekaj takega naredila sama, vendar nima toliko možnosti, kot nori podjetniki, spuščeni s ketne.
Interneta ni zmogla narediti ne SZ, ne Francija, ne zvezna vlada v Washingtonu. Entrepreneurji so scavengirali nekaj vojaške infrastrukture in naredili tole noro information highway, the Internet.
Država se ni toliko vmešavala, kot se v "okolje in prostor".
Samo bodimo realni. Večina ima raje sedanje stanje, kot liberalno državo. Povpraševanje po socializmu je trenutno veliko večje, kot povpraševanje po kakšne "superturbokapitalizmu".
Dokler nam Makedonija (?, že iz obupa) pokaže, da je superturbokapitalizem vseeno naboljši.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Luka Percic ::
Še ideja o "tekočem traku" po železnici. Torej železnica lawfa in lawfa, po postajah pa imamo neke mehanizme, ki omogočajo vklučitev potnikov/tovora. Rešitev za kaj takega je precej, so pa malce tvegane ja(pa prehodi nebi bili več možni samo z mostom, ali tunelom spodaj).. No, v glavnem- dokler nevidim nekaj takega, se mi bojo zdele zgodbe o nasičenih železnicah- smešne.
Thomas ::
> No, v glavnem- dokler nevidim nekaj takega, se mi bojo zdele zgodbe o nasičenih železnicah- smešne.
Tkole, čez palec bi reku, da železnica operira z 1% svoje kapacitete. Vlak koper Podrožca in naprej bi lahko bil praktično kontinuiran. Stvar tehnologije.
Tkole, čez palec bi reku, da železnica operira z 1% svoje kapacitete. Vlak koper Podrožca in naprej bi lahko bil praktično kontinuiran. Stvar tehnologije.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
sidd ::
Hmm, vidim da nisem razmišljal v pravi smeri ravno. Imel sem bolj v mislih rajo ki ponavadi v večini primerov neve kaj je najbolje, in po tej smernici da potem poteka t.i. razvoj.
Da pa največ naredijo spuščeni nori podjetniki, pa je tako ali tako jasno. Samo za določene stvari pa mora vseeno bit država, saj v vsem ni toliko denarja, da se splača, je pa recimo da nujno.
Se pa strinjam da je treba poiskusit, noben neve točno kaj je best way.
@gzibret: ja, imel sem čuden primer v mislih, kakšno je recimo povpraševanje za določeno stvar (ponudba se seveda tudi ustvari), vendar je stvar skrajno nenujna. Samo zgleda da se ne da posploševat preveč. Če stvar recimo ni nujna, ali je splošno slabša izbira od možnosti, je pa zato kot kaže bolj ekonomična. Šment...
Bi mogli nekak boostat zadevo. Turbokapitalizem je zgleda ena pot.
Da pa največ naredijo spuščeni nori podjetniki, pa je tako ali tako jasno. Samo za določene stvari pa mora vseeno bit država, saj v vsem ni toliko denarja, da se splača, je pa recimo da nujno.
Se pa strinjam da je treba poiskusit, noben neve točno kaj je best way.
@gzibret: ja, imel sem čuden primer v mislih, kakšno je recimo povpraševanje za določeno stvar (ponudba se seveda tudi ustvari), vendar je stvar skrajno nenujna. Samo zgleda da se ne da posploševat preveč. Če stvar recimo ni nujna, ali je splošno slabša izbira od možnosti, je pa zato kot kaže bolj ekonomična. Šment...
Bi mogli nekak boostat zadevo. Turbokapitalizem je zgleda ena pot.
no idea for signature
signed
I
signed
I
Thomas ::
Tale dilema, koliko je recimo država pripomogla k razvoju s postavitvijo Hoover Dama, koliko pametneje pa bi morda investirali nori podjetniki, če jim država ne bi pobrala tistega denarja v obliki davkov, je hudičevska.
Orto šola seveda trdi, da je bil Hooverjev jez, ki ga je gradil FDR velik boost razvoju Kalifornije in Nevade in celih ZDA.
Morda bi v zgodovini res našli par takih primerov, ko se je država izkazala za modrejšo, kot bi se lahko izkazali manjši kapitalisti, manj oskubljeni z davki.
Baje ima Bavarski turizem ogromne profite zaradi Ludvikove norosti, financirane z denarjem njegovih tlačanov. Morda res. Po drugi strani pa bi bila danes morda Nemčija na svetovnem prestolu, ne ZDA, če bi bil Ludvik manj nor na gradove in pustil tlačanom svobodo, da sami počnejo s svojimi fičniki kar hočejo.
Cesarska železnica v Bosni, ki je stala cekin za vsak meter, je bila kakor velik uspeh. Ne vemo, kaj bi bilo, če bi Njegova Cesarost pustila podložnikom tiste cekine. Morda bi potem Avstrija in Nemčija zmagali Prvo svetovno vojno, druge pa ne bi bilo. Mi bi že vsi govorili nemško in Germansko cesarstvo bi bilo že danes tam, kjer bodo ZDA šele čez kakšnih 10 let.
Maybe. Maybe not.
Sej pravim, dilema je hudičevska.
Orto šola seveda trdi, da je bil Hooverjev jez, ki ga je gradil FDR velik boost razvoju Kalifornije in Nevade in celih ZDA.
Morda bi v zgodovini res našli par takih primerov, ko se je država izkazala za modrejšo, kot bi se lahko izkazali manjši kapitalisti, manj oskubljeni z davki.
Baje ima Bavarski turizem ogromne profite zaradi Ludvikove norosti, financirane z denarjem njegovih tlačanov. Morda res. Po drugi strani pa bi bila danes morda Nemčija na svetovnem prestolu, ne ZDA, če bi bil Ludvik manj nor na gradove in pustil tlačanom svobodo, da sami počnejo s svojimi fičniki kar hočejo.
Cesarska železnica v Bosni, ki je stala cekin za vsak meter, je bila kakor velik uspeh. Ne vemo, kaj bi bilo, če bi Njegova Cesarost pustila podložnikom tiste cekine. Morda bi potem Avstrija in Nemčija zmagali Prvo svetovno vojno, druge pa ne bi bilo. Mi bi že vsi govorili nemško in Germansko cesarstvo bi bilo že danes tam, kjer bodo ZDA šele čez kakšnih 10 let.
Maybe. Maybe not.
Sej pravim, dilema je hudičevska.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
sidd ::
Sej to je to, hudičeva dilema. Podpis pod post!
Zato pa morda velja poiskusiti z dojčebahn pri nas. Bodo vsaj celostno logistiko vzpostavili. Če bo sreča. Pri nas zgleda noben ne vidi denarja v tem, a vsi jamrajo glede problema.
lp
Zato pa morda velja poiskusiti z dojčebahn pri nas. Bodo vsaj celostno logistiko vzpostavili. Če bo sreča. Pri nas zgleda noben ne vidi denarja v tem, a vsi jamrajo glede problema.
lp
no idea for signature
signed
I
signed
I
keber ::
>>> Zato pa morda velja poiskusiti z dojčebahn pri nas.
Pri nam ni potrebe za kaj takega, pač premalo prometa. No, pa tudi v Nemčiji je to bolj poskusna stvar kot ne, dejansko se izvaja samo nekje okoli Kölna.
Pri nam ni potrebe za kaj takega, pač premalo prometa. No, pa tudi v Nemčiji je to bolj poskusna stvar kot ne, dejansko se izvaja samo nekje okoli Kölna.
$wift ::
Keber:
Glede magleva pa se EU fučka. Maglev je namreč nekompatibilen z obstoječim železniškim omrežjem, zato nekako nima prihodnosti v Evropi, razen kake proge, podobne Šanghajski (planira se proga med Münchnom in njegovim letališčem).
Naj tu omenim le to da so v odaji (ki so jo recimo posneli kake 3 leta nazaj) , ki sem jo gledal o maglevu na NG tudi govorili, da USA ni zainteresirana za to vrsto tehnologije, vendar, ce si pogledas link bos videl, da planirajo kar nekaj prog po drzavi.
Je pa tudi res, da zgleda, da pri nas magleva se kmalu ne bomo vidli, ker sem poslal mail na SŽ pa nisem dobil nobenega odgovora.
So najverjetneje misl, da se je nekdo zmotu in njim namesto George Lucasu poslal predlog za naslednji Star trek. E ja ja
Glede magleva pa se EU fučka. Maglev je namreč nekompatibilen z obstoječim železniškim omrežjem, zato nekako nima prihodnosti v Evropi, razen kake proge, podobne Šanghajski (planira se proga med Münchnom in njegovim letališčem).
Naj tu omenim le to da so v odaji (ki so jo recimo posneli kake 3 leta nazaj) , ki sem jo gledal o maglevu na NG tudi govorili, da USA ni zainteresirana za to vrsto tehnologije, vendar, ce si pogledas link bos videl, da planirajo kar nekaj prog po drzavi.
Je pa tudi res, da zgleda, da pri nas magleva se kmalu ne bomo vidli, ker sem poslal mail na SŽ pa nisem dobil nobenega odgovora.
So najverjetneje misl, da se je nekdo zmotu in njim namesto George Lucasu poslal predlog za naslednji Star trek. E ja ja
Azrael ::
Železnice tega sveta imajo mnogo preveč denarja vloženega v tire. Če novotarija ni kompatibilna s tiri, potem novotarija ne pride v poštev.
Maglev ima možnost samo tam, kjer še ni konvencionalnih prog in tudi niso smiselne nove povezave obstoječih železniških omrežij. Kjer proge so, Maglev odpade, ko knof pri gatah. Gradnja in vzdrževanje nove proge namreč predstavlja prevelik strošek, da bi podjetja na robu preživetja (železnice), tvegala kaj takega.
Maglev tako ostaja iziv za nore investitorje, ki bodo s tem ali bajno obogateli ali klavrno propadli.
Na inštitucijo, kot so železnice, pri Maglevu ne računaj, ni realno.
Maglev ima možnost samo tam, kjer še ni konvencionalnih prog in tudi niso smiselne nove povezave obstoječih železniških omrežij. Kjer proge so, Maglev odpade, ko knof pri gatah. Gradnja in vzdrževanje nove proge namreč predstavlja prevelik strošek, da bi podjetja na robu preživetja (železnice), tvegala kaj takega.
Maglev tako ostaja iziv za nore investitorje, ki bodo s tem ali bajno obogateli ali klavrno propadli.
Na inštitucijo, kot so železnice, pri Maglevu ne računaj, ni realno.
Nekoč je bil Slo-tech.
sidd ::
@keber: nisem imel v mislih maglev-a (če še za munchen-letališče ne vedo če bodo zbrali denar, ga slovenija zagotovo nima), ampak dojčebahn kot logista, ter po možnosti investitorja (kakšen drugi tir do kopra,...). Ker če se ne motim EU-ju ne diši da gre skoraj ves promet preko zahodnih pristanišč, in bi tako radi nekaj prometa speljali še na vzhodna pristanišča (čeprav če bi reko, trst, pa koper skupaj dali nimajo kaj delat proti enemu večjemu doku zahodnega pristanišča.
Azrael, lepo povedano.
lp
Azrael, lepo povedano.
lp
no idea for signature
signed
I
signed
I
darkolord ::
Žal se vedno vse ustavi pri denarju. Že gradnja navadnih tirov je za našo državo velik zalogaj (sploh glede na finančno stanje SŽ), karkoli bolj eksotičnega (v stilu Maglev, za katerega se recimo za trenutno obstoječe proge ve, da se investicija nikakor ne bo pokrila) je pa že Falcon^n
drejc ::
(planira se proga med Münchnom in njegovim letališčem).
Slabe 3/4 urce na metroju za bakšiš (oz zastonj :) ) dvomim da bo nadomestil Maglev.
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
sidd ::
V šanghaju zdaj vožnja traja menda 8 minut ali koliko. Če bo cena le blizu tega, le zakaj misliš da se bodo odločali turisti/poslovneži/ostali ljudje? Za take gosto prometne linije se pomoje splača kaj takega narest, ostalo pa niti ne. Čeprav trdijo da bi naj bil maglev cenejši kot navadna železnica, samo pozabljajo na investicijo na začetku. Hvalabogu so vsaj kitajci nek narod, ki je upal investirati v to zadevo, da pokažejo svetu, da imajo denar in voljo. Znanja še niti nimajo, zadeva je vendar nemška
no idea for signature
signed
I
signed
I
keber ::
>>> Je pa tudi res, da zgleda, da pri nas magleva se kmalu ne bomo vidli, ker sem poslal mail na SŽ pa nisem dobil nobenega odgovora.
>>> So najverjetneje misl, da se je nekdo zmotu in njim namesto George Lucasu poslal predlog za naslednji Star trek. E ja ja
Pa menda ne misliš, da bodo odgovarjali na take trapaste ideje. Se mi zdi, da imajo kaj bolj resnega se za pomenit.
Poleg tega pa SŽ itak niso pristojne za novogradnje na področju železnic.
>>> So najverjetneje misl, da se je nekdo zmotu in njim namesto George Lucasu poslal predlog za naslednji Star trek. E ja ja
Pa menda ne misliš, da bodo odgovarjali na take trapaste ideje. Se mi zdi, da imajo kaj bolj resnega se za pomenit.
Poleg tega pa SŽ itak niso pristojne za novogradnje na področju železnic.
$wift ::
Pa menda ne misliš, da bodo odgovarjali na take trapaste ideje. Se mi zdi, da imajo kaj bolj resnega se za pomenit.
Ce se ti zdi ta zadeva smesna tut takrat, ko mores cakat po par ur v koloni vse cestitke, drugace pa je moj komenter na tvoj komentar tale->
keber ::
Kaj ma čakanje v koloni veze s tem?
Poleg tega Slovenske železnice niso glavne pri gradnji žel. infrastrukture. To je ministrstvo za promet in ustrezne direkcije, pa tam pošlji svoj predlog. SŽ pa je prevoznik (res pa da tudi vzdržuje proge, ampak v novogradnje se ne petlja pretirano). Kot da bi LPP-ju predlagal, naj razširi ljubljansko obvoznico.
Aja, zakaj že smešno? Predlagaš ljudem neko revolucionarno rešitev, kot da bi jo sam pogruntal, one se pa bavljajo s čisto drugimi problemi. Potem se pa še čudiš, da ti ne odgovorijo. Saj jaz tudi ne bi na njihovem mestu.
Poleg tega Slovenske železnice niso glavne pri gradnji žel. infrastrukture. To je ministrstvo za promet in ustrezne direkcije, pa tam pošlji svoj predlog. SŽ pa je prevoznik (res pa da tudi vzdržuje proge, ampak v novogradnje se ne petlja pretirano). Kot da bi LPP-ju predlagal, naj razširi ljubljansko obvoznico.
Aja, zakaj že smešno? Predlagaš ljudem neko revolucionarno rešitev, kot da bi jo sam pogruntal, one se pa bavljajo s čisto drugimi problemi. Potem se pa še čudiš, da ti ne odgovorijo. Saj jaz tudi ne bi na njihovem mestu.
$wift ::
Daj ce mi nebi blo skoda cajta za tole odgovore bi ti se kaj vec napisal tako pa......
Za konec se tole. Nekdo je omenil, da se zadeva splaca le tam kjer ni obstojecih povezav kjer pa so pa naj zadeva nebi spilala.
Mislim, da ta teorija ne bo drzala vode. Naj omenim, da Nemci ze imajo svoj TGV, ki gre preko 400km/ pa vsen planirajo maglev. Japonci majo svoj Shinkansen preko 350km/h pa bi sli vsen radi se hitrej kar se, da vidt tule
K temu lahk dodam le se un pregovor od ameriskih pilotov lovcev:
If this doesn't turns u on then u don't have a switch!
Azrael ::
Maglev tak kot je trenutno in tak je že od prvih začetkov, je tehnična hudo napredna igračka, neke sorte Concorde, ki vozi po nečem, kar od zelo, zelo daleč spominja na železnico, prave zveze pa z njo nima.
Je lep, je hiter, je tehnološo napreden, o njem je moderno govoriti, je vse to in še več. Ampak je tudi butični proizvod in zato salamensko redek in posledično absulutno predrag.
Kot sem rekel, lahko se najde nek nor ali noro pogumeni in zvit investitor, ki bo stvar spravil v uporabno stanje. Dokler takih ni, je Maglev, to kar sem napisal zgoraj.
In Swift zapomni si še nekaj: Železnici tega sveta dobiček vozi tovor, potniki pa ugled in večinoma samo izgubo. Maglev je namenjen potnikom, torej...
Zakaj misliš, da po naših progah potnike še vedno vozita Gomulka in Fiat in če se ne bo zgodilo nekaj izjemno čudnega, bostra vozila še nekaj destletij? Stvar je trpežna, dovolj zanesljiva in predvsem poceni, povsem v nasprotju s fancy, toda daleč preobčutljivimi Siemensi.
Je lep, je hiter, je tehnološo napreden, o njem je moderno govoriti, je vse to in še več. Ampak je tudi butični proizvod in zato salamensko redek in posledično absulutno predrag.
Kot sem rekel, lahko se najde nek nor ali noro pogumeni in zvit investitor, ki bo stvar spravil v uporabno stanje. Dokler takih ni, je Maglev, to kar sem napisal zgoraj.
In Swift zapomni si še nekaj: Železnici tega sveta dobiček vozi tovor, potniki pa ugled in večinoma samo izgubo. Maglev je namenjen potnikom, torej...
Zakaj misliš, da po naših progah potnike še vedno vozita Gomulka in Fiat in če se ne bo zgodilo nekaj izjemno čudnega, bostra vozila še nekaj destletij? Stvar je trpežna, dovolj zanesljiva in predvsem poceni, povsem v nasprotju s fancy, toda daleč preobčutljivimi Siemensi.
Nekoč je bil Slo-tech.
$wift ::
Hja kaj najnrecem. Je nekaj resnice v temu kar si povedal.
Glede Magleva je moje mnenje sledece->
Vprasanje, ki se tu postavi je le ali je tebi meni in vsem ostalim cas tako dragocen, da bi bli malo globlje sec v zep, ce bi drzava postavila proge.
Ker si ze omenjal Concorde mislim, da je bila cena vec kot 10x visja kot za komercialne lete, pa se je folk vsen vozu z njim ceprav je prsparal le slabe 4 ure ce je letu iz Londona v New York.
Sem pa ze dejal, da lahko Slovenci o cem takem kot je Maglev za 1x najberz samo sanjamo oz. bomo prej najdl nafto pod zemljo.
Glede Magleva je moje mnenje sledece->
Vprasanje, ki se tu postavi je le ali je tebi meni in vsem ostalim cas tako dragocen, da bi bli malo globlje sec v zep, ce bi drzava postavila proge.
Ker si ze omenjal Concorde mislim, da je bila cena vec kot 10x visja kot za komercialne lete, pa se je folk vsen vozu z njim ceprav je prsparal le slabe 4 ure ce je letu iz Londona v New York.
Sem pa ze dejal, da lahko Slovenci o cem takem kot je Maglev za 1x najberz samo sanjamo oz. bomo prej najdl nafto pod zemljo.
keber ::
Swift: Nemški ICE gre 300 (pusti rekorde na miru, tudi ferrari gre preko 300 km/h), edini maglev, ki se planira, pa je dostop iz centra Münchna do njegovega letališča: za skoraj 2 milijardi evrov - za komaj 40 km proge. Že v štartu se ve, da se ta linija nikoli ne bo izplačala (kot se ne bo Šanghajska). Japonci tudi nekaj planirajo, vendar tudi oni nekako težko izbrskajo 100 milijard dolarjev za nekaj, kar se prav tako ne bo nikoli finančno izplačalo.
Maglev je zaenkrat samo igrača, in to tisti, ki se ukvarjaj(m)o z železnico, prav dobro vedo.
Maglev je zaenkrat samo igrača, in to tisti, ki se ukvarjaj(m)o z železnico, prav dobro vedo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: keber ()
$wift ::
Hja kaj naj recem-BOMO VIDL. Pustmo casu cas, se pa strinjam, da bo najverjetneje se kar neki vode pretekl, da bo stvar zalaufala.
Stvar je pomoje samo v tem al si folk zeli Maglev tehnologijo tolk mocno kot si recimo Internet.
Ce je odgovor DA se bo ze najdu $ al kot pravjo- V sili se hudic muhe je!!!, ce pa je odgovor NE pa je z Maglevom tko kot je dejal Azrael-> zadeva odpade k knof pr gatah.
Stvar je pomoje samo v tem al si folk zeli Maglev tehnologijo tolk mocno kot si recimo Internet.
Ce je odgovor DA se bo ze najdu $ al kot pravjo- V sili se hudic muhe je!!!, ce pa je odgovor NE pa je z Maglevom tko kot je dejal Azrael-> zadeva odpade k knof pr gatah.
keber ::
Ti lahko rečeš, "bomo vidl", jaz pa ti zagotovim, da v dogledni prihodnosti ne boš veliko videl. Problemi so že s financiranjem in umeščanjem navadnih hitrih železnic, ki požrejo gore denarja, zato so recimo visokoleteči načrti francoskih in nemških železnic iz prejšnjega stoletja še vedno samo na papirju in bodo še dolgo dolgo (torej prepredenost države s hitrimi železnicami).
Narod pa si ne želi magleva, dokler toliko košta. Avion je na dolge razdalje cenejši in hitrejši, na srednje pa je tudi navaden hitri vlak več kot dovolj. Pa tudi Kitajci so zadeve že spregledali in je maglev samo še v šestnajstem prioritetnem planu. Jasno, saj Šanghajski komaj pokriva obratovalne stroške, konstrukcijskih pa ne bo pokril nikoli. Pa vemo, kaj je Kitajska, kajne?
Narod pa si ne želi magleva, dokler toliko košta. Avion je na dolge razdalje cenejši in hitrejši, na srednje pa je tudi navaden hitri vlak več kot dovolj. Pa tudi Kitajci so zadeve že spregledali in je maglev samo še v šestnajstem prioritetnem planu. Jasno, saj Šanghajski komaj pokriva obratovalne stroške, konstrukcijskih pa ne bo pokril nikoli. Pa vemo, kaj je Kitajska, kajne?
davids5a ::
Sem zmeraj mislu, da sam Japonci razvijajo to zadevo zadnic pa sm na NG (national geographic) gledov odajo(priporocam) o Trans rapid sistemu, ki ga Nemci razvijajo ze kakih 45 let. Edina slabost tega sistema je cena, kjer naj bi 1km proge stal okol 18 MIO $
Drugace pa so tule prednosti, ki govorijo same zase:
- vlak potuje preko 400 km/h !!! (japonci majo rekord 581 km/h)
- ker je vlak 1 cm nad tlemi je neslisen oz. zelo tih
- ne potrebuje goriva ampak deluje na principu magnetov
- pride do sekunde tocno-takih je 99% vozenj
- ni odvisen od vremena...
- okolju prijazen
Moram te razočarati:
- izgradnja 1 km proge je še veliko višja kot le 18 mio $
- ta vlak vsekakor ni tih, saj pri polni hitrosti ustvarja obupen in glasen hrup
- gorivo - izredno velike količine elektrike
- ni okolju prijazen v vseh pogledih - kakor že rečeno, zaradi hrupa
Za tujce in turiste je to bolj ali manj privlačna zadeva, za domačine pa niti ne, saj se že od samega začetka pritožujejo zaradi hrupa (vlaki pa vozijo na 15 minut). Poleg tega pa bo še kar dolgo trajalo, preden bodo dobili povrnjene vse stroške.
Aja... Glede tega sem že pisal na SŽ, pa mi sploh niso odgovorili, saj se jih je izgleda zdelo butasto vprašanje. Takih izkušenj tudi z drugimi podjetji nimam malo - slabi piarovci, ignoranca...
LP
If I can't have the best, I rahter choose nothing.
davids5a ::
Swift: Nemški ICE gre 300 (pusti rekorde na miru, tudi ferrari gre preko 300 km/h), edini maglev, ki se planira, pa je dostop iz centra Münchna do njegovega letališča: za skoraj 2 milijardi evrov - za komaj 40 km proge. Že v štartu se ve, da se ta linija nikoli ne bo izplačala (kot se ne bo Šanghajska). Japonci tudi nekaj planirajo, vendar tudi oni nekako težko izbrskajo 100 milijard dolarjev za nekaj, kar se prav tako ne bo nikoli finančno izplačalo.
Maglev je zaenkrat samo igrača, in to tisti, ki se ukvarjaj(m)o z železnico, prav dobro vedo.
Maglev železnice v Münchnu ne bo...
If I can't have the best, I rahter choose nothing.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Rešitev za slovenski javni prevoz (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Problemi človeštva | 80284 (69693) | starfotr |
» | Hyperloop se počasi bližaOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 9740 (6810) | vostok_1 |
» | Japonski brzovlak presegel 600 kilometrov na uro (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 21611 (17857) | Okapi |
» | SŽ - 5 ur na vlaku od MB do KP? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 36421 (30494) | DuleKrtola |
» | Hitra železniška povezava LJ - KR (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Problemi človeštva | 42575 (31953) | jest10 |