Mednarodna agencija za energije (IEA) je sporočila, da so lani izpusti ogljikovega dioksida znašali 32,3 milijarde ton, kar je enako kot leta 2013. Glavni razlog za umiritev rasti količine izpustov so Kitajska in članice OECD, ki so začele racionalneje izrabljati energijo. Zlasti Kitajska pridobiva čedalje več električne energije iz obnovljivih virov (sončne, vetrne, hidroelektrarne) in manj iz premoga. Pomemben vpliv ima tudi uporaba energijsko učinkovitejših postopkov v ZDA in Evropi.
Doslej so se izpusti ogljikovega dioksida v primerjavi z letom pred tem zmanjšali tudi v 80. letih ter v letih 1992 in 2009, ko se je svetovno gospodarstvo krčilo. Lani pa je zraslo za tri odstotke. Kitajsko gospodarstvo je zraslo za 7,4 odstotke, ameriško za 2,4 odstotka, evropsko pa za slab odstotek. Letos OECD pričakuje 3,5-odstotno globalno rast, prihodnje leto pa 3,7-odstotno.
Za zdaj je še prezgodaj trditi, da gre za trajnejši učinek, a če bodo tudi letošnje emisije podobne lanskim, bo to že zelo močan indic, da so večletna prizadevanja v boju proti klimatskim spremembam vendarle obrodila sadove. Razlogov za slavje sicer še ni. Leta 2013 so bili antropogeni izpusti ogljikovega dioksida na zgodovinskem rekordu in zadnje novice pomenijo le, da ga lani niso dodatno presegli.
Pomembna številka je tudi poraba energije na prebivalca. V nasprotju z javnim mnenjem ZDA tu niso na prvem mestu, saj vodi Islandija, so pa še vedo zelo visoko na 11. mestu. Islandija je na primer tako visoko, ker ima ogromne vire termalne energije. V ZDA pričakujejo, da se bo do leta 2040 zmanjševala poraba energije na prebivalca in vsak ustvarjen dolar BDP-ja.
Postavimo številke še v perspektivo. Zemljina atmosfera tehta približno 5,2 1018 kg, torej letne emisije ogljikovega dioksida predstavljajo prirast približno 6 ppm. V resnici približno polovico emisij ponikne v naravnih ponorih, torej je ta številka še nižja. Trenutno je v ozračju okrog 400 ppm ogljikovega dioksida, kar je približno dvakrat več kot v zadnjem milijonu let in verjetno največ v zadnjih 20 milijonih let. Situacija pred tem časom je manj jasna in predvsem popolnoma neprimerljiva. Višje koncentracije ogljikovega dioksida so na severni polobli, kjer je skoncentrirana večina kopnega, večina prebivalstva in večina industrije. Cirkulacija sever-jug je manj izrazita kot vzhod-zahod. Vseeno velja biti na spodnjem videoposnetku pozoren, da je merilo zelo raztegnjeno in da relativne razlike med kraji na Zemlji niso tako drastične, kot je iz posnetka videti na prvi pogled.
Ogljikov dioksid je najbolj razvpit toplogredni plin, ni pa edini. Pomembni toplogredni plini so še metan, didušikov oksid in troposferski ozon. Ne smemo pozabiti niti na vodo, ki je v parni fazi zelo toplogredna substanca. Učinek tople grede je zelo pomemben, saj bi bila brez njega (in brez atmosfere) povprečna temperatura na Zemlji 0-2 °C, če upoštevamo dejanski albedo zemlje, oziroma -18 °C za primer črnega telesa. Voda in oblaki k toplogrednemu učinku prispevajo največji delež, na ogljikov dioksid pa odpade približno četrtina. Učinka metana in ozona sta zaradi bistveno nižjih koncentracij manjša, čeprav imata višji toplogredni potencial.
Segrevanje ozračja ni edina posledica ogljikovega dioksida. Ker gre za kisel plin s sorazmerno visoko topnostjo v vodi (ki se z naraščanjem njegovega parcialnega tlaka v atmosferi povečuje), se znižuje pH površinskih voda. Takšno zakisljevanje ima posledice za vodne organizme, zlasti zelo občutljive na kislost, denimo tiste z apnenčastimi skeleti.
