Slo-Tech - Svetovna meteorološka organizacija (WMO) v novem poročilu ugotavlja, da je bil lani prirast ogljikovega dioksida v atmosferi rekorden, odkar merimo te podatke. Razlog za rekordno povečanje koncentracije CO2 v ozračju je kombinacija antropogenih dejavnikov in divjanja požarov, hkrati pa so ponori - kopenski ekosistemi in morje - čedalje manj učinkoviti. Zlati v Severni in Južni Ameriki so lani divjali rekordni gozdni požari, skupno pa so požari po celem svetu v ozračju sprostili dve gigatoni ogljikovega dioksida.

Večjo uganko in težavo povzročajo pešajoči ponori. Približno letnih emisij zajamejo morje in kopenski ponori, ki izgubljajo svoje sposobnosti. Toplejši oceani lahko raztopijo manj plinov, tudi ogljikovega dioksida, vročina pa vpliva tudi na fotosintezo rastlin. V nasprotju z laičnim prepričanjem visoke temperature upočasnjujejo fotosintezo. Lani so bili oceani zaradi El Nina še posebej topli in tedaj se koncentracija CO2 v atmosferi - to je znano že desetletja - povečuje...

Slo-Tech - Ameriška administracija je NASI naročila, naj pripravi načrt za ukinitev misij za satelitsko merjenje koncentracije ogljikovega dioksida, poroča NPR. Misijo Orbiting Carbon Observatory 2 sestavlja samostojni satelit, medtem ko je instrument OCO-3 pritrjen na mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Ni še znano, ali bodo ukinili obe misiji ali samo eno.

OCO-2 in OCO-3 nista pomembni le za znanstvenoraziskovalno delo, temveč tudi za gospodarstvo. Sprva sta bili misiji namenjeni le merjenju koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, a so kmalu ugotovili, da z njima merijo tudi rast vegetacije. Spektrofotometrično lahko spremljajo fotosintezo, torej aktivnost rastlin. Satelit je torej omogočil visokoločljivostne posnetke razporeditve vegetacije na Zemlji. Ti podatki so pomembni v kmetijstvu, gozdarstvu, živinoreji in drugih panogah. Ministrstvo za kmetijstvo na primer z njimi spremlja in napoveduje poljedelski donos. Ker je od donosnosti kmetijstva in dostopnosti hrane odvisna...

Slo-Tech - V minulih 12 mesecih so kitajski izpusti ogljikovega dioksida prvikrat upadli, četudi se je proizvodnja energije povečala. V preteklosti se je kdaj že zgodilo, da so izpusti upadli, a je tedaj gospodarstvo zastalo in s tem tudi poraba energije. To se je zgodilo leta 2022, v nekoliko manjšem obsegu pa tudi v letih 2015 in 2016. Sedanje znižanje emisij pa lahko pripišemo učinkovitejši in okolju prijaznejši proizvodnji energije.

Finski Centre for Research on Energy and Clean Air je analiziral gospodarske in energetske podatke iz Kitajske in ugotovil, da je bilo znižanje emisij v zadnjih 12 mesecih približno enoodstotno. V prvem četrtletju leta 2025 pa je v primerjavi z enakim obdobjem lani izpustov celo za 1,6 odstotka manj.

Razlog za napredek je čedalje več sončnih, vetrnih in jedrskih elektrarn, ki na Kitajskem proizvajajo električno energije brez izpustov ogljikovega dioksida. Poraba energije je v zadnjem letu zrasla za 2,5 odstotka, izpusti ogljikovega dioksida v sektorju...

Slo-Tech - Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je bilo lani med vsemi prodanimi avtomobili več kot polovica športnih terencev (SUV), kar je nov rekord. Ob tem so opozorili, da so ta vozila pomemben dejavnik k povečevanju izpustov ogljikovega dioksida iz prometa. K celotnemu lanskemu povečanju izpustov so prispevala kar 20 odstotkov, s čimer pomembno poslabšujejo podnebno krizo.

Prodaja SUV-ov se je lani povečala za 15 odstotkov, medtem ko je prodaja manjših avtomobilov zrasla za pičle tri odstotke. Ob tem IEA poudarja, da je glavni razlog za povečevanje prodaje SUV njihovo dojemanje kot statusni simbol in bolj udobna vozila, kar proizvajalci vzpodbujajo z oglaševanjem. Po drugi strani pa SUV v prometnih nesrečah povzročajo hujše poškodbe pešcev, v mestih pa tratijo dragoceni prostor. Povečana prodaja SUV-ov je izničila ves napredek zadnjih let v zniževanju porabe in s tem onesnaževanja vozil.

V razvitih državah je bilo lani med prodanimi avtomobili dobrih 50 odstotkov SUV-ov,...

Slo-Tech - Kljub prizadevanjem za znižanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje to še vedno počnemo v rekordnem obsegu. Podatki z merilne postaje na Observatoriju Mauna Loa na Havajih so pokazali, da smo od marca 2023 do marca 2024 zabeležili največje povečanje v zgodovini. Koncentracija je zrasla za 4,7 ppm, kar je za dobro desetino več kot ob prejšnjem rekordu. Med junijem 2015 in junijem 2016 se je povišala za 4,1 ppm. Obakrat je bil El Niño občuten.

Ralph Keeling, direktor Inštituta za oceanografijo Scripps na Univerzi v San Diegu je dejal, da zaradi uporabe fosilnih goriv še vedno podiramo rekorde v izpustih ogljikovega dioksida. Emisije so danes za približno pet odstotkov višje kot leta 2016. Zato so tudi povišanja koncentracije ogljikovega dioksida na letnem nivoju najvišje. Mesec marec je res ekstremen, a tudi povišanja od februarja do februarja ali januarja do januarja so letos višja kot leta 2016. Od aprila 2023 do aprila 2024 pa je zvišanje znašalo 3,6 ppm, kar ni več rekordno.

...

Slo-Tech - Mednarodna agencija za energijo (IEA) je včeraj objavila svoje poročilo o izpustih ogljikovega dioksida iz energetskega sektorja v minulem letu. Ugotavljajo, da je prehod na obnovljive vire energije uspel upočasniti rast emisij, ki so se lani povišale za 1,1 odstotka. K zvišanju je prispevalo popolno odprtje gospodarstva po pandemiji, svoj delež pa so dodali še ekstremni vremenski dogodki. Brez hude suše na Kitajskem, v Indiji in ZDA, ki je lani omejila proizvodnjo hidroenergije v teh državah, bi se emisije lani znižale.

Izpusti ogljikovega dioksida zaradi proizvodnje ali uporabe energije so lani znašali 37,4 milijarde ton, kar je 1,1 odstotka več kot leta 2022. Leto pred tem je bila rast 1,3-odstotna. Ob tem so ocenili, da bi bilo povišanje za 900 megaton med leti 2019 in 2023 kar trikrat višje od dejanskega, če ne bi svet aktivno uvajal brezoljičnih virov energije (hidroenergija, sončna energija, vetrnice, jedrske elektrarne) in zniževal emisij z učinkovitejšimi tehnologijami,...

Slo-Tech - Raziskovalci s Fraunhoferjevega inštituta za zanesljivost in mikrointegracijo (IZM) so izračunali, da se bodo s trenutnim tempom do leta 2030 emisije ogljikovega dioksida zaradi telekomunikacij, računalniških centrov in porabe za pogon elektronike v gospodinjstvih povečale za polovico (in v Nemčiji dosegle 30 milijonov ton). Od tega bo približno tretjino odpadlo na proizvodnjo komponent za informacijski tehnologijo, dve tretjini pa na uporabo, zlasti umetno inteligenco, pretočne storitve, pametne domove in podobno. To bo v Nemčiji predstavljalo že štiri odstotke emisij ogljikovega dioksida.

Poraba gospodinjstev je do leta 2019 celo upadala, v prihodnjem desetletju pa pričakujejo skromno rast. Večino rasti pa bodo prispevali podatkovni centri in telekomunikacijska struktura. Emisije ogljikovega dioksida so ocenili iz strukture proizvedene električne energije, ki se uporablja za pogon teh naprav. Rezultati kažejo, da bo v prihodnosti informacijska tehnologija predstavljala pomembno...

BBC - V Franciji je začel veljati zakon, ki prepoveduje kratke polete, če obstaja hitra alternativa z vlakom. Čeprav kritiki ukrepa ne pričakujejo opaznega učinka, gre za pomembno sporočilo v boju zoper podnebne spremembe in pri zniževanju emisij ogljikovega dioksida. Zakon je bil sprejet že predlani, sedaj pa se začenja uporabljati.

Notranji leti med mesti, ki jih povezujejo hitri vlaki in zato čas potovanja traja manj kot poltretjo uro, ne bodo več možni. To med drugim pomeni, da se ne bo več letelo iz Pariza v Nantes, Lyon ali Bordeaux. Praktičnih vplivov ne bo veliko, ker Francozi za tovrstne razdalje že sedaj radi uporabijo vlak. Leti med omenjenimi mesti pa ostajajo kot povezovalni leti, torej če ima potnik potem še kakšno povezavo. Prav zato ni pričakovati bistvenega znižanja emisij ogljikovega dioksida. Tako pravi tudi Laurent Donceel, vodja skupine Airlines for Europe.

Prvotni načrti so bili sicer še bolj smeli. Francoska vlada je želela časovno mejo postaviti na štiri ure, a...

Slo-Tech - Pred poldrugim mesecem smo poročali, da je Evropski parlament izglasoval prepoved prodaje novih dizelskih in bencinskih avtomobilov po letu 2035. Zadnji korak pred uveljavitvijo uredbe je bila še formalna potrditev Sveta, kjer pa se je zapletlo, saj je Nemčija kljub potrditvi lanskega oktobra sedaj rožljala z vetom. Nemški minister Volker Wissing je namreč želel dodatne izjeme glede e-goriv. Sedaj so dosegli kompromis, tako da je Nemčija veto umaknila, države članice pa bodo o predlogu glasovale jutri, in sicer njihovi ministri, ki so pristojni za energetiko.

Nemška vlada in Evropska komisija sta se dogovorili, da bo še naprej dovoljena prodaja vozil z motorji z notranjim izgorevanjem, ki jih bodo poganjala sintetična goriva. To pomeni, da bo dovoljena nova registracija vozil, če bodo uporabljala izključno ogljično nevtralna goriva. Še vedno ni jasno, kako bodo to dosegli, saj predlog uredbe predvideva obvezno razlikovanje med tradicionalnimi in sintetičnimi gorivi, tako da...

Slo-Tech - Po več kot šest desetletjih kurjenja premoga se je tudi v ZDA prvikrat zgodilo, da je leta 2022 proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov presegla proizvodnjo iz premoga (merjeno na vso energijo so to dosegli že leta 2020). Iz vetrnic, sončnih celic in hidroelektrarn so lani v ZDA pridobili 22 odstotkov električne energije, medtem ko so jo iz premoga 20 odstotkov. Žal je večino upada proizvodnje iz premoga nadomestila uporaba plina, kar se je odrazilo tudi v emisijah ogljikovega dioksida. Te so se na letni ravni povečale za 1,3 odstotka. Po desetodstotnem upadu leta 2020 zaradi pandemije se torej ZDA vračajo v ustaljene tirnice, ki vodijo kvišku. Rast je namreč zelo podobna kot pred pandemijo.

Pred dvema letoma je nova administracija napovedala prepolovitev izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi s stanjem leta 2005. To bi po ocenah strokovnjakov lahko zajezilo globalno segrevanje na 1,5 °C nad predindustrijske nivoje. Trenutno smo približno 1,1 °C nad...

NASA - Vsake toliko časa se na vetrobranskih steklih tudi naših vozil nabere puščavski pesek, ki pride iz nam znatno oddaljene Sahare. NASA je na mednarodno vesoljsko postajo poslala misijo EMIT, ki bo spremljala migracije mineralnega prahu in njegov vpliv na ozračje in na Zemljo. NASA je instrument v vesolje poslala 14. julija letos s 25. misijo s SpaceX CRS-25.

Spektroskop, ki je del instrumenta, pa poleg kemijske sestave mineralov zaznava tudi izpuste metana. S kalibracijo in verifikacijo delovanja instrumenta je NASA odkrila prek 50 super-onesnaževalcev v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v ZDA.

Tovrstni izpusti metana so pogosti pri naftni oz. plinski industriji, ki se šele sedaj sooča z dejstvom, da je marsikatera oprema slabo vzdrževana in jim okvare pravzaprav nižajo dobičke. Instrument ima zelo dobro resolucijo in je možno določiti lokacijo izpusta na posamezno vrtino, kot je razvidno iz spodnjega posnetka, ki prikazuje črpališče zemeljskega plina poleg mesta Carlsbad v Novi Mehiki...

Slo-Tech - Svetovna meteorološka organizacija je v poročilu o podnebnih spremembah objavila, da so koncentracije treh najpomembnejših toplogrednih plinov v ozračju dosegle rekordne vrednosti, odkar jih sistematično merijo. Še nikoli v zadnjih 40 letih ni bila koncentracija ogljikovega dioksida, metana in dušikovega monoksida tako visoka. Prav tako je čedalje večja tudi hitrost povečevanja koncentracije.

Od leta 2020 do 2021 se je koncentracija ogljikovega dioksida povečala bolj, kot je znašal povprečni prirast v minulem desetletju. Dosegla je 415,7 ppm, kar predstavlja 149 odstotkov predindustrijskih vrednosti. Koncentraciji metana in dušikovega monoksida sta znašali 1908 in 334,5 ppb, kar prav tako predstavlja rekorda. Vrednosti so izpovprečene, saj imajo pričakovana nihanja med letnimi časi. Nadaljnje povečevanje koncentracije postavlja pod vprašaj doseganje podnebnih ciljev, s katerimi želijo države omejiti podnebne spremembe in segrevanje planeta.

Posebno uganko predstavlja hitro...

BBC - Pri iskanju letov na Google Flights med najdenimi povezavami že leto dni najdemo oceno, koliko izpustov ogljikovega dioksida bo vsak potnik prispeval v ozračje. Čeprav najmanj izpustov ustvarimo, če ne letimo, so te vrednosti vendarle namenjene orientaciji, kako bi lahko leteli vsaj malce manj škodljivo. Sedaj je Google algoritem za izračun spremenil, tako da so ocenjene vrednosti nižje. Kaj se je zgodilo?

Lani oktobra je Google ob uvedbi nove funkcionalnosti pojasnil, da ocene izračunajo iz več faktorjev, med katerimi so razdalja, število postankov, število in vrsta sedežev na letalu, model letala in drugi podatki Evropske agencije za okolje. Čeprav je bil tedaj Google deležen tudi kritik, da gre za lažno prijaznost do okolja (greenwashing) in da vso odgovornost poverja potrošnikom, zanemarja pa prispevke letalskih družb k nižjim izpustom, je obveljala ocena, da je Googlov podatek boljši kot nič. Sedaj so se te številke spremenile brez velikega pompa, pojasnilo pa najdemo šele na...

Slo-Tech - Medtem ko mora v veliko državah, tudi v Sloveniji, oglaševanje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov obvezno vsebovati opozorilo o škodljivosti teh izdelkov, bodo v Franciji na podoben način opremili še oglase za avtomobile. Marca bo začel veljati nov zakon, ki bo od avtomobilske industrije pri oglaševanju zahteval, da opozorijo na alternative.

Televizijski oglasi, radijske reklame in oglasi v tiskanih medijih bodo morali vsebovati eno izmed treh možnih obvestil: "Na kratke razdalje raje peš ali s kolesom", "Pomislite na deljenje prevoza" (carpooling) ali "Uporabljajte javni prevoz vsak dan". Zakonodajo so sprejeli večletnem lobiranju okoljevarstvenih organizacij, prinaša pa tudi visoke globe, ki bodo segale do 50.000 evrov. Televizijski in tiskani oglasi morajo imeti opozorila izpisana, na radiju pa jih morajo prebrati po glavni reklami. Prav tako bo v določenih primerih obvezna uporaba ključnika #SeDéplacerMoinsPolluer (potovanje brez onesnaževanja). Reklame bodo morale navesti...

Slo-Tech - Kljub začasni ustavitvi svetovnega gospodarstva zaradi epidemije, ki je lani znižala antropogene izpuste ogljikovega diokside za 5,6 odstotka v primerjavi s predpreteklim letom, so bile lanske atmosferske koncentracije CO₂, CH₄ in N₂O kot najpomembnejših toplogrednih plinov rekordne, sporoča Svetovna meteorološka organizacija. Dosegle so 413,2 ppm, 1889 ppb in 333 pb, kar je 49 %, 162 % in 23 % odstotkov več kot v predindustrijskem obdobju (pred letom 1750). Kljub padcu emisij CO₂, so bile te še vedno višje kot desetletnega povprečja, medtem ko so bile emisije N₂O in CH₄ rekordne. Povečujejo se za 0,4-0,6 odstotka letno.

V že sedemnajstem letnem poročilu o toplogrednih plinih (WMO Greenhouse Gas Bulletin) poleg trendov v koncentraciji omenjene trojice plinov spremljajo še klorofluoroogljika CFC-11 (triklorofluorometan) in CFC-12 (diklorodifluorometan), saj so skupno odgovorni za 96 odstotkov spremembe zadržane toplote na Zemlji. Od tega 66 odstotkov prispeva CO2, a njegov...

Slo-Tech - Globalno segrevanje, ki je posledica kopičenja toplogrednih plinov v atmosferi, običajno predočujemo z dvigom povprečne temperature na Zemlji. Če pa se ta temperatura dviguje, to pomeni, da se Zemlja segreva. Z drugimi besedami pa to pomeni, da energijska bilanca Zemlje ni poravnana. Trenutno Zemlja od Sonca prejme več toplote, kot je odda v vesolje, zato lahko povprečna temperatura raste. Efekt je podoben, kot če se oblečemo v toplo plast oblačil. Tudi tedaj se novo ravnotežje vzpostavi pri višji temperaturi kože.

Najnovejša raziskava, ki sta jo izvedli NASA in NOAA, je razkrila, da se neravnovesje povečuje. V obdobju od leta 2005 do 2019 se je presežek energije, ki na Zemlji ostaja in se ne izseva v vesolje, podvojil. Energijsko neravnovesje Zemlje (EEI) trenutno znaša 0,3 odstotka glede na vpadlo energijo in večinoma segreva oceane (90 odstotkov). Od leta 2005 do 2019 se je to neravnovesje povečevalo s povprečno hitrostjo 0,5 W/m²/desetletje.

V raziskavi razlog za trenutno...

Slo-Tech - Svetovna meteorološka organizacija je izdala poročilo o stanju podnebja v letu 2020, v katerem s sedmimi kazalniki opisuje stanje podnebja, ki je kompleksen sistem. Podatki iz poročila niso optimistični, saj je bila povprečna temperatura v letu 2020 1,2 °C višja od povprečja predindustrijske dobe (1850-1900). Vsa leta od 2015 so pristala na seznamu najtoplejših šestih let, od kar merimo temperature. Leto 2020 je bilo izenačeno z najtoplejšim letom 2016, pa čeprav lani El Nina praktično ni bilo. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ob predstavitvi poročila dejal, da smo na robu prepada.

Glavni poudarki poročila so podobni kot v preteklih letih. Leto 2020 je bilo eno izmed treh najtoplejših zabeleženih let. Lani so v Verhojansku izmerili temperaturo 38,0 °C, kar je najvišja izmerjena temperatura severno od severnega tečajnika v zgodovini. Posledice ogrevanja ozračja so vidne zlasti pri taljenju ledu, saj je bil arktični letni minimum drugi najnižji v zgodovini,...

Slo-Tech - Fizično distanciranje in številni drugi ukrepi za zajezitev covida-19 so imeli posledice tudi na širjenje ostalih bolezni, ki so letos bistveno manj širile kot v preteklih letih. Na južni polobli, kjer je trenutno zima in tradicionalno razsaja gripa, beležijo precej nižje številke. V Avstraliji so januarja in februarja, še preden se je covida-19 razširil, imeli 7000 potrjenih primerov gripe. Marca in aprila, ko bi moralo biti primerov čedalje več, pa so jih imeli čedalje manj. Aprila so tako zabeležili le 229 primerov gripe, medtem ko jih je bilo lani aprila 19.000. Na Novi Zelandiji, kjer običajno za gripo zboli 3-4 odstotka prebivalstva, je o simptomih poročalo le 0,7 odstotka ljudi. Padla je celo umrljivost, in sicer za pet odstotkov, kar je statistično značilno. Možno je, da se bodo v prihodnjih mesecih ti dosežki izničili, saj bomo morda videli povišano umrljivost zaradi prekinitve celega kupa terapij in zdravljenj, denimo rakov.

Podobno je tudi v Južni Ameriki, kjer je bilo...

Slo-Tech - Ko se je zaradi pandemije covida-19 gospodarstvo upočasnilo na celem svetu, so se nekateri okoljski kazalniki popravili. Izpusti ogljikovega dioksida so najbolj upadli, odkar jih merimo, razkadil se je smog, zbistrilo se je morje. A s ponovnim zaganjanjem gospodarstva se življenje hitro vrača v stare tirnice, kamor sodi tudi onesnaževanje. Dva meseca opazno nižjih izpustov ogljikovega dioksida namreč na podnebno krizo nista imela vpliva, kažejo podatki Inštituta za oceanografijo Scripps. Koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi je maja letos dosegla 417,2 ppm (delcev na milijon), kar je največ v moderni dobi. Dosedanji rekord je znašal 414,8 ppm - bil je iz leta 2019. To so najvišje vrednosti vsaj v zadnjih 800.000 letih, verjetno v zadnjih nekaj milijonih let.

Povečanje za 2,4 ppm je nekoliko manjše od napovedanih 2,8 ppm, kar pripisujejo upočasnitvi gospodarstva zaradi covida-19, je pojasnil profesor Ralph Keeling s Scrippsa. Dodal je, da bo ljudi bržčas presenetilo, da...

Slo-Tech - Doslej smo največkrat slišali ocene, koliko energije porabi rudarjenje bitcoina in ostalih kriptovalut, ki so se navadno gibale v okviru kakšne manjše države (denimo Švice ali Slovenije). Celoten internet porabi že krepko več kot odstotek vse električne energije in po nekaterih ocenah presega 10 odstotkov. Nekoliko bolj nenavadno dejstvo pa je v raziskavi emisij ogljikovega dioksida odkril francoski think-tank The Shift Project. Po njihovih ocenah je vsa digitalna tehnologija odgovorna za 4 odstotke svetovnih izpustov ogljikovega dioksida. Samo prenos in predvajanje (pretočne vsebine) videoposnetkov prek interneta naj bi bilo odgovorno za 300 milijonov ton izpustov...

Phys.org - Lani smo ugotavljali, da je v ozračju previsoka koncentracija škodljivih klorofluoroogljikov (CFC) glede na dolgoletno prepoved uporabe, kar pomeni, da jih nekdo še danes proizvaja oziroma uporablja. Kmalu se je izkazalo, da so vir zelo verjetno kitajski proizvajalci poliuretanskih pen. Nekateri sploh niso skrivali, da pri proizvodnji uporabljajo škodljivi CFC-11.

Sedaj so znanstveniki zatrdno potrdili, da na vzhodu Kitajske proizvajajo škodljive CFC-je. Članek z rezultati raziskav je objavljen v Nature. Mednarodna skupina raziskovalcev iz Velike Britanije, Južne Koreje, Japonske, ZDA, Avstralije in Švice je ugotovila, da se je od leta 2013 letna proizvodnja CFC-jev povečala za 7000 ton, ki izvirajo iz vzhodna Kitajske. Lani se je koncentracija CFC-11 v ozračju celo povečala, čeprav bi morala vse od...

Bloomberg - Leta 2009 je poletela NASINO vesoljsko vozilo Taurus XL, danes znano pod imenom Minotaur-C, v orbito naj bi poneslo satelit OCO (Orbiting Carbon Observatory) za spremljanje ogljikovega dioksida v zemeljski atmosferi. A je zatajila konica rakete, ki med letom skozi atmosfero ščiti tovor, pozneje pa se ni pravilno ločila od preostanka vozila, ki nato zaradi dodatne teže ni moglo doseči želene...

Slo-Tech - Nemški ekonomski inštitut Ifo je danes razkril rezultate študije o bilanci izpustov ogljikovega dioksida električnih avtomobilov. Primerjali so električno Teslo Model 3 in dizelski Mercedes C 220d. Ugotovili so, da so izpusti ogljikovega dioksida na prevožen kilometer pri električnem avtomobilu višji, če upoštevamo tudi proizvodnjo baterij, njihovo življenjsko dobo ter trenutne nemške vire električne energije. Študijo je izvedel profesor fizike z Univerze v Kölnu Christoph Buchal in zaslužni profesor ekonomije na münchenski univerzi Hans-Werner Sinn.

Posebej problematično je pridobivanje litija, kobalta in mangana, ki so ključni sestavni deli baterij. Njihovo pridobivanje je energetsko izjemno potratno, saj so ocenili,...

Slo-Tech - Po stabilizaciji človeških izpustov ogljikovega dioksida v letih 2014-2016 bomo letošnje leto zaključili z najvišjimi izpusti v zgodovini in s tem presegli lanski rekord. V primerjavi z minulim letom bodo letos izpusti na svetovni ravni 2,7 odstotka višji kot lani, in sicer bodo znašali 37,1 milijarde ton. Če k temu prištejemo še vplive deforestacije in ostalih neindustrijskih dejavnosti, bodo letošnji izpusti 41,5 milijarde ton. Tako kažejo analize Global Carbon Project, katerih rezultate so objavili v Nature, Environmental Research Letters in Earth System Science Data.

Lansko povečanje je znašalo 1,6-odstotka, v treh letih...

Slo-Tech - Ko sredi minulega meseca Nature objavila raziskavo, ki je pokazala na nepričakovano visoke koncentracije CFC-11 v atmosferi, se je znanstvena skupnost zdrznila. Škodljivi klorofluoroogljki (CFC) so bili prepovedani že 1989, ko je začel veljati montrealski sporazum, ki so ga podpisale čisto vse države. Nenavadno visoke koncentracije kažejo, da nekdo goljufa in kljub prepovedi še vedno ali vnovič proizvaja te okolju škodljive kemikalije. Nihče pa še ne ve, kje.

Glavni problem CFC-jev je njihova dolgoživost in razpadni produkti. CFC-ji se v višjih plasteh atmosfere zadržujejo zelo dolgo in le počasi razpadajo. Ko pa razpadejo, je njihov razpadni produkt tudi klorov radikal, ki je odličen katalizator za uničevanje ozona. En sam klorov radikal lahko več milijonov molekul ozona...

Slo-Tech - Ko so konec 70. let znanstveniki izmerili, da se koncentracija ozona v stratosferi zmanjšuje in da je zmanjšanje še posebej izrazito nad polarnimi območji, kjer ga imenujemo ozonska luknja, je bil odziv svetovnih sil usklajen. Po vsem svetu je bila od leta 1989 prepovedana proizvodnja in uporaba nekaterih ozonu škodljivih kemikalij, med katerimi so klorofluoroogljiki (CFC). Ozonska luknja se krči, koncentracija CFC-jev pa upada - a prepočasi, torej očitno nekdo nekje goljufa. Tako ugotavlja raziskava, ki je bila ta teden objavljena v Nature.

Odziv na odkritje ozonske luknje je montrealski sporazum, ki so ga podpisali leta 1987 in je začel veljati leta 1989. Z njim so se vse države na svetu - predstavlja prvi sporazum v zgodovini, ki so ga podpisale vse države...

Slo-Tech - Pred letom dni je koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju prvikrat hipno presegla 410 ppm, kar je najvišja vrednost v zadnjih 800.000 letih. Letos smo ta rekord še okrepili, saj je april 2018 prvi mesec, ko je bila tudi povprečna koncentracija v celem mesecu nad to vrednostjo. To je 30 odstotkov višje kot leta 1958, ko so se začele organizirane meritve s trenutno metodologijo (mineva 60 let) in skoraj polovico več kot leta 1880 med industrijsko revolucijo.

Zadnjega pol stoletja se koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju vztrajno povečuje, kar prikazuje značilna nazobčana krivulja (Keelingova krivulja). Svojo obliko ima zaradi predvidljivih fluktuacij tekom leta, ki so posledica sezonskih vplivov na rast vegetacije. Toda povprečje...

The Wall Street Journal - Ob sprejetju kjotskega protokola leta 1997 je bil ladijski promet izvzet iz omejitev za izpuste ogljikovega dioksida in tako je ostalo do danes, vključno s pariškim dogovorom. Ladijski promet dandanes ustvari dva odstotka vseh izpustov CO₂, a bi se brez nadzora ta delež močno povečal. V študiji za Evropsko komisijo so raziskovalci izračunali, da bo brez regulacije do leta 2050 ladijski promet predstavljal 17 odstotkov, letalski promet pa 22 odstotkov vseh izpustov CO₂. Leta 2012 je bil njun kumulativni delež 3-4 odstotke. Nadaljnji problem predstavljajo druga onesnažila, ki jih ladje brizgajo v ozračje v mednarodnih vodah. Tedaj njihovi motorji uporabljajo slabo rafinirano gorivo, ki ima veliko zlasti žveplovih primesi. Ladje so zato eni...

Slo-Tech - Koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so na najvišjih ravneh v zadnjih 800.000 letih, a vsaj kratkoročno se zdi, da se izpusti umirjajo. Lani so se emisije povečale zgolj za 0,6 odstotka, medtem ko je svetovno gospodarstvo zraslo za tri odstotke, kar je bilo prvikrat v zadnjih 40 letih, da sta bila gospodarska rast in povišanje emisij toliko različna. Najnovejša študija, objavljena v Nature Climate Change, pa kaže, da bodo letos izpusti ogljikovega dioksida najverjetneje celo nižji kot lani. Kljub gospodarski rasti naj bi se letos zmanjšali za 0,6 odstotka, čeprav bo gospodarska rast tudi letos okrog triodstotna.

Kljub temu v raziskavi opozarjajo, da to ne pomeni, da smo dosegli vrh in da bodo v vseh...

Slo-Tech - Izpusti ogljikovega dioksida so dobro korelirani s porabo energije in naprej z gospodarsko rastjo. Razcvet moderne civilizacije je omogočila prav poceni energija, zato ni presenetljivo, da se poraba energije z rastjo gospodarstva veča. Lani pa se je prvikrat po 40 letih zgodilo, da je svetovno gospodarstvo zraslo, emisije ogljikovega dioksida iz energijskega sektorja pa temu niso sledile. Doslej so bila znižanja izpustov vedno posledica kriz, torej krčenja gospodarstva.

Mednarodna agencija za energije (IEA) je sporočila, da so lani izpusti ogljikovega dioksida znašali 32,3 milijarde ton, kar je enako kot leta 2013. Glavni razlog za umiritev rasti količine izpustov so Kitajska in članice...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je objavil še drugi in tretji del Petega poročila o podnebnih spremembah. Prvi del, ki se je ukvarjal s fizikalnim ozadjem, meritvami in trendi, so objavili lani. V drugem delu izpred dveh tednov se analizirali še vpliv s posledicami, v čisto svežem tretjem delu pa so predstavili ukrepe za zajezitev nadaljnjega dvigovanja temperature.

Drugi del je izšel konec marca, v njem pa je 679 znanstvenikov iz celega sveta pregledalo več kot 12.000 študij in strnilo vplive globalnega segrevanja, pripadajoča tveganja in prilagoditve na nove pogoje. V poročilu ugotavljajo, da se je podnebje že spremenilo, kar se kaže na vseh področjih...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je zaključil tridnevno srečanje, ki je potekalo v Stockholmu. Na njem so usklajevali končno verzijo Povzetka Petega poročila, ki bo sicer v celoti izšlo prihodnje leto. Povzetek ni preobsežen zalogaj, saj obsega dobrih štirideset strani, od tega je deset strani grafov in slik. V njem je IPCC ponovil in dodatno utemeljil, kar vemo že od prejšnjega poročila iz leta 2007; ozračje se segreva in to zaradi človekovega delovanja. Končno poročilo bo sicer v celoti na voljo šele prihodnje leto. Sestavljeno bo iz prispevkov treh delovnih skupin (fizikalno ozadje, vpliv s posledicami, ukrepi).

Toda najpomembnejše podatke najdemo že v Povzetku, ki so ga predstavili včeraj na tiskovni konferenci. Ugotavljajo,...

Heise - Po lanskem potresu in opustošenju, ki ga je v Fukušimi povzročil sledeči tsunami, se je na Japonskem javno mnenje zasukalo izrazito proti nuklearnim elektrarnam. Ta mesec so tako ustavili še zadnji delujoči jedrski reaktor, kar je za električno omrežje in distribucijo na Japonskem precejšen zalogaj. Rezultati kažejo, da je izklop nukleark povzročil več milijard dolarjev škode in povečal izpuste toplogrednih plinov.

Pred nesrečo je bila Japonska ena največjih zagovornic jedrske energije s tretjim največjim omrežjem za ZDA in Francijo. S 54 nuklearkami je pokrivala 30 odstotkov porabe električne energije in ta izpad je bilo potrebno sedaj nadomestiti. Preostanek je...

CNet - Ford je na letošnjem CES-u predstavil svoj električni avto Ford Focus, ki je po besedah njihovega izvršnega direktorja Alana Mulallyja njihov prvi avtomobil brez emisij ogljikovega dioksida. Z enim polnjenjem akumulatorjev naj bi zmogel okoli 160 kilometrov, dosegel pa bo najvišjo hitrost 136 kilometrov na uro. Polnjenje akumulatorjev na gospodinjskem električnem omrežju traja od tri do štiri ure.

Focus bo na severnoameriškem trgu naprodaj še letos. Mulally pravi, da se zavedajo, da utegne potreba po pogostih postankih za polnjenje akumulatorjev odvrniti katerega kupca, a poudarja, da gre le za enega izmed načinov, kako voziti bolj zeleno. Podatkov o porabi energije Ford ni dal, so pa dejali, da bo primerljiva z Nissanovim Leafom, ki...

TG Daily - IBM se zaveda, da v današnjih dneh ne more več gledati le na hitrost in zmogljivost, temveč tudi na porabo svojih superračunalnikov. Več kot 50 % emisij ogljikovega dioksida pride od hlajenja strežniških prostorov, zato so se povezali s švicarskim državnim inštitutom za tehnologijo in razvili novo linijo superračunalnikov, Aquasar. Z njim ciljajo na 85 % zmanjšan izpust ogljikovega dioksida, s čimer bi letno izpust zmanjšali za do 30 ton.

Superračunalnik bosta sestavljala dva vodno hlajena BladeCenter strežnika, z odpadno toploto pa bodo ogrevali stavbe inštituta, kjer bo nameščen prvi sistem. Sam superračunalnik ima zaprt vodni tokokrog z 10 litri prostornine in pretokom pol litra na sekundo, segreta voda pa se bo ohlajevala v toplotnem izmenjevalniku, od koder se bo prenesla na inštitutovo ogrevalno napeljavo in obenem pod črto zmanjšala energetsko porabo za do 40 %.